Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poro?evalec je namenjena doma?im in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na podro?jih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poro?evalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih ?lankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga podro?ja.

Seznam številk
Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



2021 > Letnik 11, št. 2




natisni E-pošta

Povzetek
Uspešno nabavno poslovanje je odvisno od vseh zaposlenih v nabavni službi, njihovih sposobnosti in doseganja zastavljenih ciljev ter dobrega sodelovanja z vsemi funkcijami v podjetju. Pravilno oblikovan nabavni proces mora vsako nalogo dobro opraviti, z minimalno porabo ?asa in energije. Zelo pomemben dejavnik nabavnega procesa pa je, da vklju?uje tudi ostale procese znotraj podjetja. Za vse funkcije v podjetju je zelo pomembno, da zaposleni razpolagajo s pravimi podatki. Ob tem mora tudi nabava opravljati nenehne raziskave, ki bodo prinesle kakovostne podatke v ustreznih koli?inah. Podatki, ki zanimajo nabavo, so predvsem vrsta in kakovost materialov ter koli?ina in ?as nabave, kar skupno predstavlja notranje podatke podjetja. V zunanje raziskave pa so zajeti dobavitelji in njihovi materiali, ponujene koli?ine, njihove cene in kakovost materialov ter pla?ilni in dobavni roki. Vse zbrane podatke je treba tudi primerno urediti in jih analizirati.

Spoznali smo, da ima nabava zelo pomembno vlogo, tako v mikro kot tudi v velikem podjetju. Z dobro opravljenim delom zagotavlja nemoteno proizvodnjo in pravo?asno dobavo izdelka kupcu. Ugotovili smo, da nabavna funkcija lahko bistveno pripomore k izboljšanju uspešnosti podjetja. U?inek prihrankov pri nabavi vhodnih materialov se lahko izredno pozna pri kon?nem rezultatu poslovanja podjetja.

Klju?ne besede:
nabava, nabavni menedžment, nabavno poslovanje, nabavna politika, nabavna funkcija.

Abstract
Successful purchase operations depend on every employee in the Purchasing Department, their abilities, achieving the set objectives, and good cooperation between all functions within the company. A correctly designed purchasing process must perform every task with a minimum consumption of time and energy. A very important factor of the purchasing process is that it also includes all other processes taking place within the company. It is of utmost importance that all functions within the company have the correct data available. Naturally, the Purchasing Department must continuously conduct research which will provide quality data in sufficient quantities. The Purchasing Department is interested primarily in the type and quality of materials, as well as quantity and time of purchase, which together present the internal data of the company. External research includes the suppliers and their materials, offered quantities, their prices and quality of materials, as well as payment and delivery terms. All collected data must be properly managed and analysed.

We found that the Purchasing Department has an extremely important role both in a micro-enterprise as well as in a large-sized company. This ensures smooth production and timely delivery of the product to the customer. We found that the purchase function can substantially improve company performance. The effect of savings in the purchase of inputs can make a major difference in the company's final operating result.

Key words:
purchasing, purchase management, purchase operations, purchase policy, purchase function.

1. UVOD

Podjetje je eden od treh temeljnih stebrov makro okolja. Prvi je država, sledi podjetje in na koncu družina. S podjetji upravljajo podjetniki, funkcija menedžmenta pa je poslovodenje. V primeru, ko je podjetje majhno, sta funkciji lastništva in poslovodenja združeni. Znotraj podjetja delujejo razli?ni oddelki. V ?asu ekonomske krize se je še posebej izkazalo, kako pomembna je povezava med oddelki v podjetju in tudi med podjetji samimi, ki na trgu nastopajo in sodelujejo. Mnoga podjetja so prišla do spoznanja, da izboljšava procesa v enem oddelku še ne pomeni uspeha celotnega podjetja. Šele celotna optimizacija in nadzor v podjetju privede do u?inkovitega poslovanja. Zato so za?eli analizirati poslovne procese in funkcije v oddelkih ter njihovo povezanost in verigo, v kateri delujejo. Vse povezave in nadzori, ki jih podjetje generira, so z namenom, da se doseže ve?ja usklajenost, u?inkovitost poslovanja in s tem pove?a konkuren?na prednost podjetja. U?inkovit nabavni proces v celoti mo?no vpliva na uspešnost poslovanja podjetja. Privar?evana sredstva iz u?inkovitega nabavnega procesa neposredno vplivajo na dobi?ek podjetja.

Cilj ?lanka je analiza in primerjava nabavnega menedžmenta v majhnem, in v velikem podjetju, ter poudarek pomena u?inkovitega nabavnega procesa na uspešnost poslovanja podjetja v obeh primerjanih subjektih.

V ?lanku smo si zastavili naslednji hipotezi:
Hipoteza 1: Nabavna funkcija lahko bistveno pripomore k izboljšanju uspešnosti podjetja.
Hipoteza 2: Nabava ima pomembno vlogo, tako v mikro kot tudi v velikem podjetju.

2. NABAVA BLAGA IN NJEN POMEN

Nabava je ena izmed pomembnejših funkcij v podjetju. Poleg proizvodne, prodajne in finan?ne funkcije je nabava najpomembnejša poslovna funkcija v podjetju. V najširšem pomenu pojem nabava obsega nakup blaga ali storitev v dolo?enem trenutku, po dogovorjeni ceni, v potrebni koli?ini in ustrezni kakovosti na dolo?enem trgu. Delo nabavne službe se razlikuje v storitvenem sektorju od proizvodnih organizacij. Široka znanja in veš?ine pa so v obeh sistemih izredno pomembna in potrebna za u?inkovitost nabavne funkcije. V visoko razvitih korporacijah je nabava servisni oddelek, ki svoje storitve nudi ve?ini oddelkov znotraj organizacije. V mnogih podjetjih se je nabava uspela osamosvojiti v pomemben storitveni oddelek (Gali?, Prodnik, Smolar, 2009, 20).

Nekdanje ozko pojmovanje o nabavi se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Nabavo danes obravnavamo kot poslovno funkcijo, ki jo dopolnjujejo trženjske funkcije. Ko pa mislimo na nabavni menedžment, pri tem ne govorimo samo o nakupu, temve? tudi o nabavni politiki, planiranju nabave, raziskovanju nabavnega trga, izboru in komuniciranju z dobavitelji, dolo?anju nabavnih koli?in, sklepanju nabavnih pogodb, kakovostnih ter koli?inskih prevzemih materiala, transportu in logistiki, skladiš?enju, analiziranju ter evidentiranju nabavnih poslov.

2.1. NALOGA IN CILJI NABAVNE SLUŽBE

Obi?ajno nabavna funkcija vklju?uje proces nakupovanja in opredelitev potreb, izbiro dobavitelja, dogovor ter cenovne uskladitve, dolo?itev dobavnih in pla?ilnih pogojev, sklepanje pogodb, naro?anje ter spremljanje dogovorjenih naro?il. Skratka, najpomembnejša naloga nabavne službe je zagotavljanje surovin, materiala, opreme, storitev in drugih potrebš?in ustrezne kakovosti, v dolo?enih koli?inah, po primerni ceni in pri pravem dobavitelju (Weele, 1998, 18).

Cilji nabavnega menedžmenta morajo biti enaki splošnim ciljem vsakega podjetja, to pa je ekonomi?no poslovanje in ustvarjanje dobi?ka. Ve?inoma stroški nabavljenega materiala predstavljajo najve?ji strošek podjetja. Zato ima nabavni menedžment zelo velik, ?e ne celo usoden vpliv na celotno poslovanje podjetja. Vsi prihranki pri nabavi se pokažejo v kon?nem poslovnem rezultatu vsakega podjetja. Pri tem ne mislimo samo na ekonomi?nost nabave v najožjem pomenu, temve? kupovati v najširšem smislu pomeni stalno iskanje boljših materialov, kar se odrazi z najboljšim razmerjem med ceno, kakovostjo in storitvijo (Vukovi?, Završnik, 2011, 58).

Osnovni cilji nabavnega poslovanja so:
• priskrbeti podjetju ustrezne koli?ine kakovostnega materiala;
• kupovati konkuren?no in pametno;
• dosegati najboljšo kombinacijo cene, kakovosti in dobave;
• minimizirati izgube, ki se nanašajo na zaloge (nabava po principu »just in time«);
• ohranjati dobre odnose z dobavitelji;
• iskati zanesljive nadomestne vire nabave;
• uporabljati standardizacije in specifikacije posameznih delov;
• opazovati marketinške trende in tekmovalnost v podjetju;
• ustvariti dobre medsebojne odnose med službami znotraj podjetja;
• nabavno osebje izobraževati, razvijati in motivirati (Vukovi?, Završnik, 2011, 58).

Navedeni cilji nabavnega poslovanja morajo biti usklajeni s cilji vseh funkcij podjetja kot celote. Samo na takšen na?in je proces nabave u?inkovit in je podjetju v korist.

2.2. POMEN NABAVE BLAGA IN NABAVNA POLITIKA

Menedžment nabave zajema planiranje, organiziranje, kontroliranje in analizo nabave. Planiranje v širšem pomenu zajema formiranje politike nabave ter kratkoro?no, srednjero?no in dolgoro?no planiranje nabave. Organiziranje nabave pomeni stalno izboljševanje organizacijskih modelov nabave s ciljem uspešnega izvrševanja politike nabave in nabavnih planov. Kontroliranje nabave je proces nadzorovanja dela menedžmenta ali upravljavcev nabave in kakovosti njihovih odlo?itev pri izvrševanju nabavnih planov. Analiza nabave pomeni raz?lenitev, raziskovanje in analizo dejavnosti nabave s ciljem odkrivanja napak, ozkih grl in težav v poslovanju. Ko so problemi zaznani, jih je treba pravo?asno odkloniti in na takšen na?in izboljšati poslovanje nabave (Završnik, 2008, 95).

Nabava je v procesu prodaje v trgovskih podjetjih in v procesu proizvodnje v proizvodnih podjetjih izredno pomembna poslovna funkcija. Od uspešnosti nabave - pri tem se z ekonomskega vidika to smatra kot ustrezno razmerje med nabavno ceno in kakovostjo blaga ter drugimi nabavnimi pogoji - je v kon?ni fazi odvisen dobi?ek oziroma donosnost kapitala. Nekateri teoretiki ocenjujejo u?inek prihrankov pri nabavi tako, da npr. 2 % prihranek pri nabavnih stroških izboljša donosnost naložb za 15 %. Velja pa tudi nasprotno, da se pri?akovani pozitivni rezultat zaradi neu?inkovite oziroma negospodarne nabave zlahka spremeni v izgubo.

V zadnjem ?asu je vse ve? zavedanja o pomembnosti strokovnega kadra na uspešnost poslovanja. Ni dovolj, da je kader strokovno usposobljen, temve? mora biti za delo tudi pravilno motiviran. To pa se lahko doseže tako s permanentnim usposabljanjem in izobraževanjem zaposlenih, kot tudi z danimi možnostmi napredovanja ter ustreznega nagrajevanja.

2.3. FAZE NABAVNEGA PROCESA

Številne naloge, ki jih mora nabava narediti v vsakem podjetju, izhajajo iz ciljev in nabavne politike podjetja. Operativna izvedba nabave zajema številne postopke, kot so ugotavljanje potreb, raziskava nabavnih trgov, izdelava specifikacij, iskanje potreb, analiza potreb, izbira dobavitelja, dogovarjanje, sklepanje pogodb z dobavitelji, naro?anje, spremljanje naro?il, prevzem materiala, likvidacija ra?unov, ocena nabavnega procesa in na koncu arhiviranje nabavne dokumentacije.

kosmerl analiza nabavnega managementa 1
 
Slika 1: Proces nabavnega poslovanja (Gali?, Prodnik, Smolar, 2009, 46)


3. RAZISKAVA NABAVNEGA TRGA

Mnogi avtorji navajajo raziskavo nabavnih tržiš? kot prvo nalogo. V bistvu se mora raziskava za?eti še pred izdelavo izdelka oziroma celo pred osnovanjem podjetja in poteka kontinuirano do konca poslovanja podjetja. Samo s pomo?jo raziskovanja nabavnih trgov lahko vidimo tržne priložnosti in pridemo do želenih rešitev.

Kaltnekar (1993, 89) pravi, da je raziskovanje nabavnih tržiš? vrsta ekonomske analize, ki z znanstvenimi metodami zbira, registrira in analizira podatke o nabavnih virih. S tem skuša spoznati veliko potencialnih nabavnih virov in omogo?iti realne potrebe po koli?ini, kakovosti, asortimentu, rokih in ceni.
Raziskava nabavnih tržiš? zajema naslednja podro?ja:
• raziskavo potreb po koli?ini, kakovosti, asortimentu, ?asu in ceni;
• študijo razmerja med ponudbo in povpraševanjem za dolo?ene materiale, trend razvoja tržiš? ter delež podjetja na dolo?enem tržiš?u;
• raziskavo nabavnih poti, prednosti in pomanjkljivosti dolo?enih nabavnih poti;
• študijo dobaviteljev, ki zajema analizo njihovih prodajnih cen, kakovost materialov, dobavnih rokov, finan?nega stanja in prodajne politike;
• raziskavo nabavnih cen pri razli?nih dobaviteljih, kakovost materiala, strukturo cene in bonitete;
• raziskavo kakovosti posameznih materialov;
• ugotavljanje nabavnih, transportnih in skladiš?nih stroškov, ki nastajajo pri razli?nih dobaviteljih ter razli?nih koli?inah.

Z navedenim zagotovo nismo iz?rpali vseh potreb, možnosti in orodij, ki so na voljo za raziskavo nabavnih tržiš?. Ko se soo?imo s konkretno situacijo, izberemo ustrezne raziskave, jih po potrebi razširimo in prilagodimo tako, da nam raziskava prinese želene rezultate.

Trg lahko opredelimo kot skupek subjektov, fizi?nih in pravnih, za katere je ali bi v prihodnosti lahko obstajala potreba, ki jo nameravamo s svojim izdelkom ali storitvijo zadovoljiti. Lahko govorimo tudi o situaciji, v kateri bi dolo?en subjekt poskušal zadovoljiti potrebo. Vendar lahko ista oseba z dolo?eno potrebo ravna povsem razli?no v razli?nih situacijah. Trg so obstoje?e ali mogo?e osebe v dolo?enih situacijah, pri katerih lahko dolo?en izdelek zadovolji eno ali ve? potreb (Kotler, 2004, 124).

Raziskovanje nabavnih trgov opredelimo kot sistemati?no zbiranje, razvrš?anje in prou?evanje podatkov, podprtih z vsemi dejavniki, ki vplivajo na nabavo materiala in storitev za zadovoljitev sedanjih in prihodnjih potreb podjetja, in sicer tako, da pripomore k optimalnemu donosu (Završnik, 2004, 95).

Za na?rtovanje aktivnosti na nabavnem podro?ju, sprejemanje odlo?itev in drugih elementov nabave je treba v osnovi vedeti kar najve? o nabavnem trgu. Zbrati je treba podatke o možnih dobaviteljih, izdelkih, cenah, kakovosti in ostalem, kar je potrebno pri raziskavi trga. V literaturi je analiza nabavnih trgov opredeljena kot aktivno, sistemati?no in ciljno usmerjeno zbiranje ter obdelovanje podatkov o izdelkih in storitvah, ki jih podjetje potrebuje.

»Raziskava nabavnega trga je sredstvo vodenja. Na podlagi prou?evanja nabavnega trga podjetje oblikuje politiko, ki ne temelji le na ob?utkih in intuiciji, ampak na dejstvih.« (Van Weele, 1998, 149).

4. ORGANIZACIJA NABAVE

Poto?nik (1998) pravi, da je organiziranost nabave odvisna od poslovnih zna?ilnosti podjetja in dejavnikov okolja, in sicer: od velikosti podjetja, prostorske lokacije, gospodarske panoge, na?ina izdelave v tem podjetju (maloserijska, posami?na, množi?na), zna?ilnosti materialov, ki jih podjetje uporablja, ter tehnološkega procesa.

Kadar ima podjetje organizirano skupno nabavno službo (centralizirano), ki oskrbuje vse poslovne enote s surovinami, materialom, energijo, storitvami in ostalimi nabavnimi pritiklinami, govorimo o centralizirani obliki nabave. Bistvo takšne nabave je v enotnem nastopu do dobaviteljev. Podjetja dosegajo boljše nabavne pogoje in racionalnejšo porabo finan?nih sredstev. Zmanjšuje se število naro?il, kar omogo?a boljšo kontrolo vhodnega materiala in ve?jo informiranost na nabavnem trgu. Zaradi ve?je koncentracije nabavnega kadra je možna ve?ja specializacija menedžmenta, boljša raziskava nabavnega trga in ve?ja produktivnost dela. Takšen na?in nabave pa otežuje poslovanje v podjetjih, kjer so enote krajevno oddaljene ali ?e enote uporabljajo razli?ne materiale. V takšnih primerih je težavnejša komunikacija, naro?anje, transport, vodenje evidenc in dokumentacija. Z dobro podprtim informacijskim sistemom pa so tudi te težave premostljive (Van Weele, 1998, 262).

kosmerl analiza nabavnega managementa 2 

Slika 3: Centralizirana nabavna organizacija (Van Weele, 1998, 262)

O decentralizirani obliki nabavne službe govorimo takrat, ko je nabava organizirana po posameznih enotah. Takšno nabavno poslovanje je bolj tržno prilagodljivo, ima pa manjšo pogajalsko mo?, ker ne dosega enakih ugodnosti kot centralizirana nabava v velikih koli?inah. Prednosti takšne nabave so v neposrednem komuniciranju z dobavitelji in v boljšem poznavanju lastnih potreb. Pomanjkljivosti so v tem, da ena enota ne pozna potreb drugih proizvodnih enot. Pogosto se dogaja, da posamezne enote nabavljajo enak material pri istih dobaviteljih in po razli?nih pogojih (Van Weele, 1998, 261).

Kombinirana oblika nabavne službe odpravlja pomanjkljivosti decentraliziranega in centraliziranega na?ina nabavnega delovanja. V podjetjih, ki imajo proizvodne enote na razli?nih lokacijah in uporabljajo iste materiale, je primerna kombinirana oblika nabavne službe. Skupna nabavna politika se oblikuje v centralni nabavni službi, skupno nabavlja iste materiale za razli?ne proizvodne obrate ter nadzira poslovanje vseh nabavnih oddelkov. V dislociranih proizvodnih enotah pa nabavljajo specifi?ne materiale, za posebne potrebe, pomožne materiale in embalažo ter poslujejo z lokalnimi dobavitelji (Van Weele, 1998, 263).

4.1. NA?RTOVANJE NABAVE

Na?rt nabave je osnova pri dolo?itvi koli?inskega obsega nabave za posamezno vrsto blaga v dolo?enem ?asu in ob znanih nabavnih pogojih. Ve?inoma je obseg nabave odvisen od plana prodaje. Pogosto se podjetja sre?ujejo z razli?nimi nabavnimi na?rti. Nabava se lahko na?rtuje kratkoro?no, srednjero?no (najpogosteje v praksi), dolgoro?no in letno. Obstajajo tudi specifike v podjetjih pri na?rtovanju nabave blaga. Tipi?en primer so trgovska podjetja, pri katerih letno prihaja do velikih sprememb pri ponudbi blaga. Nekateri izdelki so lahko stalno v ponudbi, drugi se spreminjajo. Spremembe se lahko dogajajo sezonsko, zaradi uvajanja novih izdelkov in ne nazadnje tudi trendov. V takšnih primerih je na?rtovanje nabave izredno težavno. Na?rtovanje asortimenta blaga se nanaša na opredelitev širine asortimenta in ceno (Poto?nik, 2001, 124).

?e govorimo o na?rtovanju asortimenta blaga v trgovskih podjetjih, ga na?rtujemo po posameznih blagovnih skupinah. Na?rt obsega ?as, kraj, na?in itd. V ve?jih trgovskih podjetjih, ki lahko ponujajo tudi ve? tiso? vrst blaga, je razumljivo, da je ve?ina nabavnih na?rtov okvirnih in so približek letne koli?ine. Zato so potrebna ve?kratna medletna usklajevanja in popravki. S planiranim na?rtovanjem nabave želimo dose?i nabavo optimalnih koli?in, dobavo naro?enih koli?in v predvidenem ?asu in v naro?eni kakovosti. Da je asortiment optimalen, pa govorimo tedaj, ko so stroški poslovanja v primerjavi z doseženim prihodkom na enoto najnižji (Poto?nik, 2001, 125).

4.2. ODLO?ANJE O IZBIRI IZDELKOV IN DOBAVITELJEV

Pred sklenitvijo nabavnega posla je treba zbrati ve?je število ponudb od ve? dobaviteljev. V podjetjih pa si zastavljajo vprašanje, od koga iskati ponudbo. Pri tem lahko dobro opravljena raziskava tržiš?a pokaže možne dobavitelje in njihove pogoje. S skrbno analizo trga dobaviteljev definiramo ožji izbor dobaviteljev in jih povabimo k oddaji ponudb. Število dobaviteljev, pri katerih iš?emo ponudbo, ne sme biti niti preveliko niti premajhno. Ve?ina podjetij ima neke splošne napotke ali celo interna pravila glede pogojev za oddajo naro?il in števila potrebnih ponudb. Odlo?itev o izbiri dobaviteljev in izdelkov je v trgovskih podjetjih izredno pomembna. Podjetje ima za cilj maksimalno prodajo in višino dobi?ka, hkrati pa želijo zadovoljiti kupca. Pri izbiri asortimenta in dobavitelja je treba upoštevati ceno izdelka v primerjavi s konkuren?nim izdelkom, kakovost izdelka v primerjavi s konkurenco, pri?akovano prodaja in dobi?ek, višino marže, tržno pozicijo dobavitelja, ki vpliva na pove?ano prodajo, zanesljivost dobavitelja, prepoznavnost izdelkov pri kupcih in druge pogoje, ki zagotavljajo konkuren?no prednost (Završnik, 2004, 51).

Enako kot pri izbiri izdelkov se tudi pri dobaviteljih postavijo kriteriji pomembnosti, ki so to?kovno ovrednoteni. Pri dobaviteljih se navadno ocenjujejo: kakovost izdelka, nabavna cena, koli?ina, asortiment, roki dobave, pla?ilni pogoji, prepoznavnost izdelka in specifi?na podro?ja, ki so pomembna za kupca (Završnik, 2004, 54).

»Izbira dobaviteljev pomeni najpomembnejšo fazo nabavnega procesa in je hkrati osnovna naloga nabavnega managementa, od katerega je zlasti odvisna uspešnost nabavnega poslovanja. Pogoj za pravilno izbiro sta dobra raziskava potencialnih dobaviteljev in predvsem pravilen postopek izbire.« (Završnik, 2004, 54).

4.3. NADZOR NAD REZULTATI NABAVNEGA MARKETINGA

Odnos vodstva podjetja do vloge in pomena nabavne funkcije vpliva na na?in kontrole, ocenjevanja in vrednotenja nabavnih rezultatov. Kako pomembna je nabavna funkcija, nam pove podatek, da v trgovskih podjetjih povpre?no kar 70 % prodajne cene predstavljajo nabavni stroški. Samo predstavljamo si lahko, kakšne nepopravljive, ?e ne celo usodne napake bi se pojavile, ?e podjetja ne bi izvajala kontrole nabavnega poslovanja.

Poto?nik (1998, 80) pravi, da mora podjetje za to, da bi prepre?ilo pomanjkljivosti, napake in škodo, sprotno nadzirati nabavno poslovanje. Zaradi naraš?anja pomembnosti dobaviteljev v nabavnem poslovanju smo primorani objektivno ocenjevati tudi njihovo poslovanje. Ob tem pa ni dovolj, da je dobavitelj na kratek rok sposoben zadovoljiti potrebe podjetja. Zato je sistemati?no zbiranje podatkov o dobavitelju in njegovih produktih cikli?en proces, ki se nikoli ne kon?a.

4.4. ANALIZA NABAVNEGA POSLOVANJA

Podjetje s pomo?jo analize nabavnega poslovanja ugotovi dejansko stanje, okoliš?ine, vzroke in dejavnike, ki so privedli do takšnega stanja. Analizira se lahko celotno nabavno poslovanje ali pa samo posamezne nabavne segmente. Tukaj mislimo na nakupne cene, dobavitelje, izdelke, kakovost, stroške nabavne službe in podobno. Dejavnikov, ki vplivajo na izbiro dobavitelja, je zelo veliko. Zato je pomembno, da podjetja pri izbiri in kasneje pri analizi ter preverjanju dobavitelja ne pretiravajo s svojimi zahtevami. ?e je zahtev preve? se lahko zgodi, da se podjetje izgubi med zbranimi podatki. V ve?ini strokovne literature je navedenih pet klju?nih meril, ki jih podjetja uporabljajo za ocenjevanje in razvrš?anje dobaviteljev ter kasnejšo analizo. Ta merila so:
• kakovost,
• cena,
• dobavni rok,
• rok in na?in pla?ila,
• mnenje zaposlenih v nabavni službi o obravnavanem dobavitelju (Poto?nik, 1998, 85).

Pri analizi nabavnih cen posami?nih materialov se naredi primerjava ter ugotovitve med planiranimi in dejanskimi cenami. Raziskati je treba vzroke, ki nastanejo pri posami?nih odstopanjih. Ve?ina vzrokov izhaja iz gibanj cen na nabavnem trgu, slabih pogajanj, v?asih pa je vzrok za višjo ceno tudi boljša kakovost. Rezultati so pomembni, saj stroški nabavljenih materialov neposredno vplivajo na ceno kon?nih izdelkov.

5. POGAJANJA Z DOBAVITELJI

Pogajanje je vsaka oblika verbalnega komuniciranja, kjer se vsi udeleženci trudijo, da izkoristijo svoje pogajalske prednosti z namenom dose?i implicitne ali eksplicitne cilje pri reševanju neskladij. V?asih se pogajanje ozna?uje kot sinonim za barantanje. Barantanje je proces popuš?anja, kjer se stranki po?asi zbližujeta od za?etnih pozicij na nasprotnih straneh proti sredinski skupni to?ki. Barantanje je ožji pojem kot pogajanje, saj je barantanje vedno del procesa pogajanja. Pogajanja vsebujejo poleg barantanja tudi debate, apele, ultimate, grožnje, opozorila itd. (Vukovi?, Završnik, 2011, 70).

Najve?ja napaka med zaposlenimi v podjetju je, da se sami med seboj nikoli ne pogajajo in zato nimajo nikakršnih izkušenj. Pogosto se dogaja, da ima podjetje samo eno osebo, ki je strokovnjak na podro?ju pogajanj. Za to, da podjetje ni odvisno samo od ene osebe in z njenim odhodom ostane brez pogajalskega strokovnjaka, je treba zagotoviti širjenje znanja in izmenjavo mnenj med sodelavci. Napake pa se dogajajo tudi zaradi nepripravljenosti pogajalcev na pogajanja. Po navadi se vodstvo podjetja ne vklju?uje v pogajanja, je pa sprotno obveš?eno. Nastopi šele v fazi realizacije pogajanj (Vukovi?, Završnik, 2011, 75).

Pri vseh pogajanjih nastopita vsaj dve stranki. Za to, da do pogajanj sploh pride, pa mora obstajati vsaj ena razlika v interesih razli?nih strank. Pri tem so vse stranke pripravljene spremeniti svoje za?etne zahteve, da dosežejo skupno rešitev. Pogajanja so lahko daljši procesi ali trenutno dejanje. Pogajajo se ljudje, ki so spremenljivi. Spreminjajo pa se tudi okoliš?ine, v katerih potekajo pogajanja. S?asoma se spremeni tudi vsebina predmeta pogajanj. Zato so vsaka pogajanja edinstven proces oziroma unikat. To pomeni, da se je treba na vsaka pogajanja posebej pripraviti in jih voditi kot posebna (Završnik, 2004, 81).

Pomemben element nabave blaga je popust, ki ga proizvajalec odobri od svoje prodajne cene. Praviloma so popusti dolo?eni z lestvico ali kako druga?e. Višina popusta je odvisna od naslednjih pogojev:
• koli?ine naro?ila;
• velikosti naro?ila;
• velikosti naro?ila v nekem ?asovnem obdobju;
• dostave blaga samo na eno mesto;
• in podobno.

Obi?ajno so ti pogoji javno dostopni in na?elni, v ve?ini primerov pa se kupec in prodajalec dogovarjata od primera do primera, iz o?i v o?i.

V podjetju, ki ima tradicionalne dobavitelje, se pogajanja približujejo partnerskemu odnosu. Cilj obeh strani je dobro in dolgoro?no sodelovanje. Tipi?en primer je japonsko gospodarstvo, kjer so dobavitelji skoraj v partnerskem odnosu s kupci. Rezultat dobrih odnosov pa je vrhunska kakovost, pravo?asna dobava in zmerne cene (primer Toyota).

Dolgoro?no sodelovanje je pomembno tudi za dobavitelja, saj ta lahko prilagodi proizvodnjo potrebam kupca, ki ga dobro pozna. Bolje lahko planira ?as izdelave izdelka, izkoristi lastne kapacitete, porabo surovin in energentov, kar vpliva na zmanjšanje stroškov.

»Prodajna politika je prav tako kot nabavna, proizvodna, finan?na ali kadrovska politika del splošne poslovne politike podjetja. Nanaša se izbor in dolo?anje ciljev, ki si jih podjetje postavlja pri prodaji svojih izdelkov, pa tudi na izbiro metod, na?inov dela in sredstev, ki so nujna za doseganje in kontrolo uresni?evanja prodajnih ciljev. Prodajne odlo?itve so jedro prodajne politike, ki je najpomembnejši sestavni del trženjske strategije podjetja.« (Poto?nik, 1998, 148).

Za uspešno poslovanje podjetja so potrebne ugodne nabavne cene surovin, dobri nabavni pogoji in minimalni odvisni stroški. Za to je treba pri pogajanjih in podpisu nabavne pogodbe dose?i ?im nižje nabavne cene ter ?im višje rabate, super rabate in ostale bonitete. Podjetje lahko logisti?ne stroške na enoto proizvoda zniža tudi z ve?jimi koli?inskimi nabavami. Mora pa upoštevati obseg prodaje, optimalno koli?ino zalog in razpoložljivost finan?nih sredstev. Za uspešno vodenje nabave in politiko vodenja nabavnih cen je potrebno poznavanje cen za najpomembnejše materiale. Cene so odvisne od tržnih razmer, ki se cikli?no spreminjajo (Poto?nik, 1998, 153).

6. PRIMERJAVA NABAVNEGA MENEDŽMENTA MED MIKRO IN VELIKIM PODJETJEM

Mikro podjetje je organizirano na projektni organizacijski strukturi. Direktor nadzoruje vse sodelujo?e v procesu in vsi sodelujo?i so neposredno podrejeni direktorju. Direktor je zadolžen za nabavo, pogodbeno proizvodnjo in prodajo, kar za njega predstavlja veliko obremenitev. Število zaposlenih ni le merilo velikosti podjetja, ampak vpliva tudi na uspešnost poslovanja. ?e podjetje zaposluje premalo delavcev, so stroški za pla?e nižji. Nastane pa problem, ?e so zaposleni preobremenjeni, saj kakovost opravljenega dela s?asoma pada. Na koncu pa se s tem zmanjšuje tudi uspešnost podjetja.

?e se dotaknemo oddelka nabave, je bistvo njene funkcije v preskrbi poslovnih prvin. Lahko jo razlagamo kot nakup razli?nih delovnih predmetov po dogovorjeni ceni na dolo?enem trgu. V našem primeru v mikro podjetju nabavno funkcijo vodi direktor, ki poskrbi, da je material nabavljen v okviru ?asovnega plana. V ve?ini se nabavlja material, ki je potreben za nemoten proizvodni proces. Prodaja pa kon?ne izdelke prosto na trgu in na podlagi pogodb z naro?niki.

V velikem podjetju so tako poslovodne kot tudi ostale funkcije porazdeljene po posameznih segmentih. V našem primeru velikega podjetja X so te zelo dobro organizirane. Po reorganizaciji podjetja so informacije, s katerimi razpolagajo, vidne tudi operativnim vodjem, ki poskrbijo, da delo poteka nemoteno, in ne samo nekaterim direktorjem. Mnogo velikih podjetij ima ravno na podro?ju komunikacij in pridobivanja notranjih informacij velike težave. S tem se je spremenila tudi vloga nabavnega menedžmenta. V velikem podjetju X je nabavna služba decentralizirana. Ugotovili smo že, da sta ravno nabavna služba in Sektor kakovosti odgovorna za postopek ocenitve ter potrditve dobavitelja kot strateškega partnerja podjetja. V bistvu pa se je nabava kot služba v nekem smislu centralizirala, kar se pozna pri stroških nabave, nižjih nabavnih cenah in ostalih prednostih centralizirane nabavne službe. Velik pomen centralizacije nabavne službe v podjetju X dajejo predvsem hitrosti pretoka informacij med razli?nimi službami. Informacije, ki jih potrebujejo razli?ni uporabniki, so zbrane na enem mestu.

Razlike v velikem in mikro podjetju so o?itne. Ugotovili smo, da so v velikem podjetju dela in naloge porazdeljene po sektorjih, službah ter oddelkih. Znotraj oddelka pa so specialisti, ki pokrivajo ožja vsebinska podro?ja. Svoja individualna znanja in veš?ine povezujejo tako znotraj oddelka kot tudi med oddelki in službami. V lastnem izobraževalnem centru organizirajo razli?na usposabljanja za zaposlene. Ne smemo pa pozabiti niti na podporne štabne službe, ki so ozko specializirane na veliko podro?jih. Njihovi zaposleni se izobražujejo tako doma kot tudi v tujini.

V mikro podjetju so vsa dela porazdeljena na eno ali nekaj oseb, ki pokrivajo zelo širok spekter del. Možnost napak pri takšnem delu je veliko ve?ja, saj nimajo priložnosti pridobivanja drugega mnenja znotraj podjetja. Napake, ki se pojavijo, pa so lahko nepopravljive, ?e ne celo usodne za obstoj podjetja. Menimo, da mikro podjetje ne more imeti izoblikovanih vseh poslovnih funkcij, saj ima zelo majhen obseg poslovanja. Njegovi dohodki niso tako visoki, da bi bilo racionalno ustvariti vse poslovne funkcije, kot jih imajo velika podjetja. Veliko manjših podjetij si pomaga z zunanjimi svetovanji, tako na podro?ju nabave, prodaje, proizvodnje kot tudi na drugih segmentih poslovanja podjetja. Ve?ina zaposlenih v mikro podjetju je dobro podkovana na razli?nih podro?jih oziroma imajo široko paleto znanj, ki pa žal velikokrat ne gredo v globino. Zaposleni v mikro podjetju so mnogo bolj fleksibilni in prilagodljivi ter iskan kader na trgu dela.

Ne glede na velikost podjetja je izredno pomembna organizacija podjetja. ?e je podjetje organizirano optimalno in stremi k nenehnemu razvoju, bodo ta njegova prizadevanja imela pozitiven u?inek tudi na dolgi rok in pove?anje tržnega deleža na trgu. To pomeni, da podjetje raste in lahko iz mikro postane veliko podjetje, tako kot je raslo podjetje X, ki smo ga opisali.

7. ZAKLJU?EK

Skozi ?lanek smo spoznali, da ima nabava bistveno pomembnejšo vlogo kot smo sprva mislili. Tako cena kot kakovost nabavljenih materialov bistveno pripomorejo k uspešnemu poslovanju podjetja, tako v mikro kot tudi v velikem podjetju. S tem se zagotovi nemotena proizvodnja in pravo?asna dobava izdelka kupcu. Kakovostni vhodni materiali nam zagotavljajo nemoteno proizvodnjo in zaupanje kupcev. Zadovoljni kupci pa nam praviloma zagotavljajo ve?jo prodajo, višji tržni delež, rast in dobi?konosnost podjetja. S to ugotovitvijo smo potrdili hipotezo 2.

Majhna podjetja imajo vse bolj pomembno vlogo v gospodarstvu. V primerjavi z velikimi se lažje prilagajajo razmeram na trgu. Klju? uspeha majhnih podjetij je v tem, da imajo dobro vizijo in politiko podjetja, strukturo organiziranosti in oblikovane poslovne funkcije. Primerjava majhnih podjetij s svojo konkurenco jih sili v nenehno izboljševanje in rast podjetja. Tako kot v velikih podjetjih se tudi v majhnih prepletajo vloge podjetnika, menedžerja in tudi lastnika podjetja.

Ugotovili smo, da nabavna funkcija lahko bistveno pripomore k izboljšanju uspešnosti podjetja. U?inek prihrankov pri nabavi vhodnih materialov se lahko izredno pozna pri kon?nem rezultatu poslovanja podjetja. S to ugotovitvijo smo potrdili hipotezo 1, ki smo si jo zastavili na za?etku.

V nabavno poslovanje je vklju?eno uspešno analiziranje, planiranje, organiziranje, izvajanje in kontrola vseh nabavnih aktivnosti v podjetju. Uspeh nabavnega poslovanja pa je odvisen od vseh zaposlenih v nabavi, doseganju njihovih ciljev ter dobrim sodelovanjem z ostalimi funkcijami v podjetju. Nabava ima velik neposreden vpliv na znižanje stroškov. V ?asu globalizacije je treba izbrati pravega in strateškega dobavitelja. Pri pogajanjih z dobavitelji je treba dose?i optimalne pogoje in kar se da nizko ceno. Odnose z dobavitelji je treba negovati in biti neprestano v stiku.

Mikro podjetje, je v procesu velike rasti na podro?ju prodaje, prepoznavanja sprememb na trgu in prilagajanja svojega poslovanja. Vse bolj intenzivna globalizacija, spremembe v oskrbovalni verigi med kupci in dobavitelji, krajšanje življenjskih ciklov izdelkov in zmanjšanje konkuren?ne prednosti je razlog, da je treba vse poslovne funkcije usmeriti v celotno oskrbovalno verigo. Raziskava je pokazala, da bo treba za dolgoro?ni obstoj podjetja še v tem letu zaposliti osebo, ki se bo ukvarjala izklju?no z nabavo vhodnih materialov.
 
8. SEZNAM LITERATURE

1. Gali?, M., Prodnik, J., Smolar, S. 2009. Nabava. Ljubljana: Zavod IRC.
2. Ivanko, Š., Bergant, B. 1999. Poslovanje podjetja. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje.
3. Kaltnekar, Z. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.
4. Kotler, P., Trias DE BES, F. 2004. Lateralno trženje. Ljubljana: Gospodarski vestnik Založba.
5. Poto?nik, V. 1998. Komercialno poslovanje z osnovami trženja 1. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
6. Poto?nik, V. 2001. Poslovanje trgovskih podjetij. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
7. Poto?nik, V. 2001. Trženje v trgovini. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
8. Van Weele, J. Arjan 1998. Nabavni management, Analiza, planiranje in praksa. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
9. Vukovi?, G., Završnik, B. 2011. Obvladovanje nabave. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.
10. Završnik, B. 2004. Izbiranje in ocenjevanje dobaviteljev. Ljubljana: Gospodarski vestnik Izobraževanje.
11. Završnik, B. 2008. Management nabave in oskrbnih verig. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.
12. Završnik, B. 1997. Zbrano gradivo za management nabave. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.