IZVLE?EK
Metoda u?nega scenarija se je najprej uporabljala v petdesetih letih prej�njega stoletja v ZDA v povezavi s strate�kimi simulacijskimi igrami. V nadaljevanju so se je poslu�evale mednarodne firme s podru�nicami v tujini, da bi usposobile svoje zaposlene za uspe�no poslovno komunikacijo v tujih jezikih. Danes se uporablja na �tevilnih podro?jih nadaljnjega izobra�evanja. Uporabljamo jo tudi pri tujem jeziku stroke v nalogah, ki omogo?ajo urjenje ustnih in pisnih sporazumevalnih zmo�nosti, ki jih zahteva delovno mesto. U?ni scenarij je vedno sestavljen iz verige komunikacijskih situacij, ki temeljijo druga na drugi in so med seboj tesno povezane. Kot je v gledali�?u dogajanje povezano z realnimi situacijami iz vsakdanjega �ivljenja, tako so naloge oziroma vloge v u?nem scenariju pri tujem jeziku stroke povezane z zaporedjem situacij poklicnega �ivljenja, kot so na primer telefonsko povpra�evanje, pisna rezervacija hotelskega gosta, potrditev rezervacije ter sprejem gosta v hotelu kot tudi re�evanje morebitne ustne ali pisne reklamacije v primeru nezadovoljstva. U?ni scenarij je torej sestavljen iz zaporedja izmi�ljenih nalog, ki vodijo do dolo?enega u?nega cilja, ki smo si ga zastavili in ga �elimo dose?i. Na poti do cilja pa seveda naletimo na morebitne prepreke ali probleme, ki jih tako v resni?nem �ivljenju kot tudi v u?ni situaciji lahko s pogovorom oziroma pogajanji prebrodimo oziroma re�imo. Na koncu vsakega u?nega scenarija pa sledijo evalvacija in povratne informacije.

Klju?ne besede: tuji jezik stroke, �tudijsko gradivo, u?na metoda scenarija, komunikacija, veriga komunikacijskih situacij.

ABSTRACT
The learning scenario method was first used in the 1950s in the United States in conjunction with strategic simulation games. Subsequently, international companies with branches abroad used it to train their employees for successful business communication in foreign languages. Today it is used in many areas of further education. It is also used in the foreign language for professional purposes in the tasks that enable the training of oral and written communication skills required by the working place. A learning scenario always consists of a chain of communication situations that are based on each other and are closely interconnected. Just as events in the theatre are related to real-life situations, tasks or roles in a foreign language learning scenario are related to a sequence of professional life situations, such as telephone inquiry, written reservation of a hotel guest, confirmation of reservation and reception of a guest in the hotel as well as resolving any oral or written complaint in case of dissatisfaction.

The learning scenario therefore consists of a sequence of fictional tasks that lead to a specific learning goal that we have set for ourselves and want to achieve. On the way to the goal, of course, we encounter possible obstacles or problems that can be overcome or solved through conversation or negotiations, both in real life and in the learning situation. Evaluation and feedback follow at the end of each learning scenario.

Key words: foreign language for professional purposes, study material, teaching method of a script, communication, chain of communication situations

1 UVOD
Nem�?ina kot drugi tuji jezik stroke se na vi�je�olskem strokovnem programu smeri gostinstvo in turizem pou?uje na Grmu Novo mesto � center biotehnike in turizma v drugem letniku, in sicer kot obvezni predmet v obsegu 120 kontaktnih ur, ki se izvedejo v obliki predavanj in vaj v predavalnici ali na daljavo tako kot v ?asu epidemije covid-19. Prav tako pa je po katalogu znanj predvidenih �e 120 ur samostojnega dela �tudenta. �tudent zaklju?i obveznosti pri predmetu s pisnim in ustnim izpitom.

Katalog znanj sicer predvideva, da imajo �tudenti tega vi�je�olskega programa ob vpisu  predznanje splo�nega nem�kega jezika na stopnji 2. tujega jezika srednjih �ol. �al pa temu ni tako. Anketa, ki sem jo izvedla v letu 2016 v populaciji �tirih generacij �tudentov razli?nih vi�je�olskih �tudijskih programov na�ega izobra�evalnega centra, namre? ka�e na upad �tevila �tudentov, ki bi se u?ili nem�?ine ali v osnovni ali/in srednji strokovni �oli. Torej so le redki, ki se lahko pohvalijo s predznanjem nem�kega jezika ob vpisu na na� vi�je�olski program gostinstva in turizma. To potrjujeta tudi vsakoletna kratka anketa, ki jo izvedem ob predstavitvi predmeta, kot tudi test predznanja nem�?ine, ki ji sledi. V zadnjih generacijah vpisanih �tudentov je v celotni skupini gostinstva in turizma v povpre?ju do dvajset odstotkov �tudentov, ki se lahko pohvalijo s predznanjem nem�?ine, in sicer na jezikovnem nivoju A1.

2 �TUDIJSKO GRADIVO TUJEGA JEZIKA STROKE
Ker ni zagotovljenih potrebnih finan?nih sredstev, ki bi omogo?ala oblikovanje lo?enih skupin �tudentov za?etnikov in �tudentov s predznanjem nem�?ine, je potrebno za?eti predmet strokovna terminologija v nem�?ini, ki se pou?uje kot drugi tuji jezik stroke, v heterogeno oblikovani skupini, in sicer od osnovnih jezikovnih prvin dalje s pomo?jo �tudijskega gradiva oziroma u?benikov, zasnovanih na ravni A1 in A2 skupnega evropskega jezikovnega okvirja. �tudenti vzporedno z usvajanjem jezika stroke ponavljajo oziroma pridobivajo tudi splo�ne jezikovne kompetence s pomo?jo dodatnih �tudijskih gradiv. Ob tem razvijajo vse �tiri osnovne jezikovne spretnosti, kot so govor, poslu�anje, pisanje in branje, pragmati?no uporabljajo novo usvojeno strokovno terminologijo v tujem jeziku in razvijajo pozitiven odnos do druga?nosti in sprejemanja ljudi iz razli?nih dru�benih, narodnostnih in kulturnih okolij.

�tudijsko gradivo, ki ga uporabljamo, na verodostojen in akcijsko usmerjen na?in podaja konkretne komunikacijske situacije in scenarije iz poklicnega vsakdanjika s podro?ja gostinstva in turizma. Velik poudarek daje komunikacijski kompetenci. Implicitno pa so v enostavni zaokro�eni zgodbi �tudentom podane tudi pomembne vsebine de�eloznanstva, ki se nana�ajo na ravnanje z nem�ko govore?imi gosti. S pomo?jo zvo?nih posnetkov na CD-jih �tudenti vadijo izgovorjavo ter slu�no razumevanje s podro?ja povpra�evanja ter ponudbe, �elja ter prito�b gostov in na?inov re�evanja le-teh. V vsakem poglavju so jasno podani u?ni cilji ter sklopi nalog za usvajanje in utrjevanje strokovnega besedi�?a ter strokovnih izrazov. Vsako poglavje podaja jasne komunikacijske u?ne cilje, aktivira predhodno znanje �tudentov ter uvaja nova jezikovna sredstva. �tudenti jih vadijo tako, da sprva vodeno, nato pa prosto oblikujejo povedi in aktivno prevzamejo vloge pri prakti?nih nalogah, povezanih s poklicnim vsakdanjikom. Isto?asno pa morajo razumeti tudi goste, zato se perspektiva gosta podaja prete�no receptivno.
Vse �tiri jezikovne spretnosti �tudenti vadijo v kontekstu. Poudarek je na komunikaciji in slovni?ne strukture so razlo�ene le kot pomo? za uspe�no vodenje poslovne komunikacije.
Na koncu vsakega u?nega poglavja sta tudi povzetek novega strokovnega besedi�?a in pomembnih pogovornih izrazov ter sklop vaj za utrjevanje usvojenih struktur.

3 UPORABA U?NE METODE SCENARIJA OB POMO?I �TUDIJSKEGA GRADIVA

�tudijsko gradivo, ki ga uporabljamo, nam s svojo strukturo in vsebino kar samo ponuja uporabo u?ne metode scenarija, saj v obravnavanih temah sistemati?no podaja verige med seboj povezanih delovnih situacij dolo?enih poklicev v gostinstvu in turizmu. Seveda je komunikacija na za?etni stopnji omejena na uporabo enostavnih tipi?nih jezikovnih ter stav?nih struktur, ki so karakteristi?ne za dolo?eno poklicno podro?je. �tudenti na ni�ji jezikovni ravni obvladujejo komunikacijske situacije z enostavnimi nau?enimi pogovornimi vzorci in v medsebojni interakciji je pogosto uporabljen tudi materni jezik. Zato sta pri na?rtovanju �tudijskega procesa zelo pomembni u?na diferenciacija in individualizacija pri na?rtovanju dela v homogenih ali heterogenih parih oziroma skupinah.

Ko je dolo?ena u?na enota v �tudijskem gradivu predelana, usvojena in utrjena, sledi povzetek celotnega poglavja oziroma samoocenjevanje. Dobro je, da je vsak posameznik v teku kontaktnih ur ves ?as seznanjen s svojimi prednostmi in �ibkimi to?kami in da zna kriti?no presoditi, kako dobro je usvojil cilje posameznega poglavja. Vsak zase presodi, kaj zna dobro, slabo, delno. Hkrati vsak zase razmisli, kako bi lahko svoje znanje dopolnil in izbolj�al, v ?em so njegove prednosti in kako bi jih izkoristil, kje pa ?uti pomanjkljivosti in ovire ter kako bi jih odpravil. 

Sledi �e ponovitev u?ne enote v obliki u?nega scenarija, v katerem pa se osredoto?imo in vadimo to?no tisto, kar potrebujejo �tudenti na delovnem mestu. Za izvedbo enega primera verige komunikacijskih situacij potrebujemo v povpre?ju tri kontaktne ure. Da so �tudenti bolj motivirani za to metodo dela in da ne zgubijo volje do u?enja jezika stroke, upo�tevamo v u?nem scenariju tudi rezultate samoocenjevanja znanja posameznikov ter njihovih prednosti in pomanjkljivosti. V ospredju je ves ?as doseganje zastavljenih komunikacijskih ciljev na delovnem mestu, sama te�nja po slovni?ni pravilnosti pa pri tem stopi v ozadje.

Ker je povpre?no znanje na�ih rednih in izrednih �tudentov na za?etni stopnji A1 oziroma A2, so situacije in informacije, ki jih v scenarijih obdelujemo ter igramo, enostavnej�e. Obi?ajno izhajamo iz vzor?nih situacij iz u?nega gradiva, ki jih �tudenti na svoj na?in oblikujejo, dopolnjujejo ali preoblikujejo. Ker so u?ne vsebine in jezikovne situacije v �tudijskem gradivu, ki nam slu�ijo za izhodi�?e v scenariju, zelo pregledne in strukturirane od najenostavnej�ih do te�jih, nimajo �tudenti posebnih te�av pri v�ivljanju v vsebino scenarija.
Oblikovanje situacij in posameznih vlog je prilagojeno jezikovni ravni znanja �tudentov, da hitreje dojamejo scenarij. Da bi u?ni scenariji tudi uspeli, je treba vloge posameznikom, ki nastopajo v med seboj povezanih situacijah, razdeliti glede na jezikovne zahteve, na primer pa�, receptor-ka, gost, sobarica, natakar-ica, direktor-ica hotela. �tudentom, ki imajo veselje do igranja in so sposobni hitrega v�ivljanja v vloge, prav tako pa so dobri pri hitri spremembi perspektive ter menjavi jezikovnega registra, dodelimo vloge, kot so direktor hotela ali pa gost, ki se prito�uje. Ti �tudenti imajo obi?ajno tudi predznanje jezika in so zmo�ni odigrati vloge, ki zahtevajo dolo?eno jezikovno rutino in so sposobni samostojnega odlo?anja pri re�evanju problemov v kompleksnej�ih situacijah. Za?etnikom pri u?enju nem�?ine kot drugega jezika stroke, ki imajo ve?je ali manj�e jezikovne te�ave ali pa jim igranje vlog predstavlja velik izziv, pa se dodeli manj zahtevne oziroma enostavnej�e vloge, kot so na primer pa�, sobarica, tehni?no osebje. Skupine �tudentov, ki se med seboj dobro poznajo in so �e dobro �uigrane�, pa si vloge razdelijo same.

Osebe v teh vlogah se urijo v pisni in ustni komunikaciji in nastopajo v razli?nih komunikacijskih situacijah, od telefonskih klicev do formalnih in neformalnih oblik pogovora in formalnih oblik pisanja. To pomeni, da morajo biti navodila za ravnanje dolo?ena, prav tako morajo biti navodila na voljo �tudentom na primer v obliki vlog in pogovornih kart.

Pogosto uporabljene strokovne besede, formulacije, besedne zveze ali jezikovni vzorci, ki jih �tudenti v procesu u?enja usvajajo korak za korakom in so podani v �tudijskem gradivu v pregledni obliki na koncu vsake u?ne enote, si lahko posamezniki ali skupine, ki so vizualni tipi, predo?ijo tudi v obliki plakatov na steni predavalnice ali pa si sproti izdelujejo svoj jezikovni portfolio. 

Diferenciacija je potrebna tudi pri izpolnjevanju nalog pisnega sporazumevanja, ki segajo vse od izpolnjevanja enostavnej�ih formularjev (prijavni obrazec v hotelu, cenik, animacijski program, program izletov, program prireditev, vozni red, vpra�alnik za goste) do razumevanja in formuliranja kompleksnej�ih strokovnih besedil (jedilnik, povpra�evanje, rezervacija, potrditev rezervacije, ra?un, pisna prito�ba gosta in odgovor nanjo). Pri e-sporo?ilih je mo�no olaj�ati zahtevnost naloge na ta na?in, da na primer �e podamo izhodi�?no besedilo (prito�ba hotelskega gosta), na katerega morajo po scenariju �tudenti podati odgovor (odgovor na prito�bo). Tu je �e posebej pomembna notranja diferenciacija, da ne preobremenimo �ibkej�ih �tudentov in hkrati ne pustimo vnemar tistih, ki so v skupini sposobni prispevati ve? kot ostali. Da bi prihranili dragoceni ?as kontaktnih ur, lahko podamo naloge pisnega sporazumevanja za doma?o nalogo. Na primer: sodelujo?i si prepo�ljejo po e-po�ti prito�bo hotelskega gosta in odgovor odgovornih na prito�bo.
Na za?etku kontaktnih ur je pri nalogah igranja vlog opazno, da nekateri �tudenti ne morejo, v?asih pa tudi ne �elijo sodelovati v taki zvrsti vaj, ker so bodisi vase zaprti ali pa jih ovira mi�ljenje, da nimajo zadostnega znanja nem�?ine za uspe�no sporazumevanje. Zato jih najprej povabimo kot opazovalce z jasno opredeljenimi nalogami in jih postopoma z dodeljevanjem manj�ih in nezahtevnih vlog v skupini, v kateri se dobro po?utijo in jih je sposobna pozitivno motivirati, uvajamo v igro vlog in na ta na?in tudi v sodelovanje v scenariju.

Pri u?ni metodi scenarija se lahko poslu�ujemo vseh socialnih u?nih oblik, kot so delo v paru (telefonska rezervacije hotelskih sob), individualno delo (e-sporo?ilo: potrditev rezervacije sob), delo v skupini (pozdrav gostov ter izpolnjevanje prijavnih formularjev). Socialne u?ne oblike se v scenariju izmenjujejo, zaradi ?esar je ta na?in dela bolj dinami?en in bolj zanimiv, kar sodelujo?e motivira za delo in hkrati terja od njih ve?jo fleksibilnost.

Naloga predavatelja med izvajanjem scenarija je opazovati vse skupine, poslu�ati in pomagati, kadar tok komunikacije zastane. V evalvaciji, ki sledi, pa seznani sodelujo?e o zadovoljstvu s potekom same izvedbe, o pravilni rabi specifi?nih struktur in pogovornih sredstev ter o napakah v pisnem sporazumevanju.
Ker je zadnji dve �tudijski leti zaznamovala korona, so �tudenti dele scenarija tudi posneli, kar omogo?a la�jo in natan?nej�o evalvacijo, na osnovi katere lahko �tudenti izbolj�ajo svoje jezikovno znanje, naj si bo v smislu uporabe pravilnih jezikovnih ali slovni?nih struktur ali pa v samem na?inu nastopa in obna�anja pri igranju vloge.

4 ZAKLJU?EK

Metoda scenarijev zahteva od predavatelja na jezikovni stopnji A1 in A2 ve?ji vlo�ek ?asa, ki je potreben za samo pripravo scenarija, kajti �tudenti �e niso dovolj ve�?i, da bi ga sami samostojno oblikovali. Vendar pa so pri njegovem izvajanju v sredi�?u dogajanja in jim je dana mo�nost, da aktivno, konstruktivno in kreativno podo�ivijo komunikacijske situacije svojega poklicnega vsakdanjika na dokaj realen na?in in pri tem razvijajo ?ut za timsko povezovanje, sodelovanje v skupini in odlo?anje. Metoda scenarija jim omogo?a, da individualno, hkrati pa tudi v medsebojni soodvisnosti zaznavajo osebni in skupni jezikovni napredek, obenem pa na zanimiv in dinami?en na?in utrjujejo svoje jezikovno znanje nem�?ine kot drugega jezika, da bodo la�e kos izzivom in zahtevam, ki jih prina�a sodobni trg dela.

5 VIRI
Sch�mann, A., C. Schuring, B.Schaefer in F. van der Werf. 2015. Menschen im Beruf Tourismus. M�nchen: Hueber.
Sch�mann, A., in C. Schuring, Menschen im Beruf�Tourismus A1 Leitfaden f�r den Unterricht [online]. Dostopno na https://www.hueber.de/media/36/101424_Menschen_im_Beruf_Tourismus_Leitfaden.pdf, [22.7. 2021].
Sch�mann, A.in  C. Schuring, Menschen im Beruf�Tourismus A2 Leitfaden f�r den Unterricht [online]. Dostopno na: https://www.hueber.de/media/36/101424_Menschen_im_Beruf_Tourismus_Leitfaden.pdf, [22.7. 2021].
Sass. A., in Eilert-Ebke G. 2014. Szenarien im berufsbezogenen Unterricht Deutsch als Zweitsprache. Hamburg: passage Gmbh. IQ-Fachstelle Berufsbezogenes Deutsch [online]. Dostopno na: https://www.deutsch-am-arbeitsplatz.de/fileadmin/user_upload/PDF/BD_Szenarien_2014_web.pdf [22.7. 2021].