IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana
Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.
2021 > Letnik 11, št. 1
 |
 |
|
Povzetek Abstract Uvod Proces globalizacije bi lahko po besedah Giddensa (1990) opredelili kot intenzivnejšo socialno povezanost med razli?nimi deli sveta, ki omogo?a, da oddaljeni dogodki vplivajo na lokalne dejavnosti na razli?ne na?ine in v razli?nih oblikah. Kompleksnost povezav, se odraža v intenzivnosti, hitrosti, globini in širini povezovanja (Wells 2007). Proces globalizacije, ki ga povezujemo s tehnološkim napredkom, je omogo?il družbi hitrejši in cenovno ugodnejši transport, lažjo komunikacijo na daljavo, prenos proizvodnje v tujino, širjenje prodaje preko nacionalnih meja in še mnoge druge ugodnosti. Glede na to, da se število svetovnega prebivalstva iz dneva v dan pove?uje in da to povzro?a ?edalje ve?jo porabo dobrin, ki so po temeljni ekonomski filozofiji omejene, je potrebno v proces delovanja slehernega posameznika vklju?iti koncept trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj omogo?a gospodarsko rast, ki še vedno ohranja in varuje oskrbne vitalne sisteme in prinaša koristi celotni družbi. Skrb za okolje je potrebna, saj omogo?a ohranjanje naravnih virov in zmanjšanje onesnaževanja. Onesnaževanje vode, zraka in tal z emisijami povzro?a podnebne spremembe, ki vplivajo na segrevanje ozra?ja, zmanjševanje biotske raznovrstnosti in ogrožanje zdravja in po?utja ljudi ter živali (Elliott, 2006). Številni so že ob?utili negativne posledice podnebnih sprememb. Da bi lahko kot družba prešli iz tradicionalnega k trajnostni naravnanosti in sonaravnem delovanju, je potrebna skupna zavzetost vseh klju?nih akterjev. Država preko ukrepov in na?rtov spodbuja trajnostno vedenje in poslovanje, vendar pa najve?ji prispevek k trajnosti omogo?ajo prav kupci in podjetja. Naloga kupcev je pomembna iz vidika trajnostne potrošnje in trajnostnega delovanja v okviru gospodinjstev. Podjetja pa lahko veliko prispevajo k trajnostni proizvodnji, oblikovanju in promociji trajnostnih produktov in storitev, ozaveš?anju in informiranju potrošnikov o trajnostnih možnostih, ki jih ponujajo na trgu, ter z izobraževanjem in izbiranjem zaposlenih, ki bodo trajnostno naravnani (Rakic in Rakic, 2015). Res je, da je omenjena tranzicija, ki je pred nami, težka ter da nas ?aka še veliko ovir. Zavedati pa se moramo, da je trajnostni razvoj edini model delovanja, ki nam na dolgi rok omogo?a preživetje (Bertoncelj in drugi, 2011). Opredelitev trajnostnega razvoja Za lažje razumevanje definicije trajnostnega razvoja je potrebno najprej razumeti pojem razvoj in trajnost. Razvoj bi lahko najširše opredelili kot „evolucijski proces, v katerem se ?loveška sposobnost pove?uje v smislu uvajanja novih struktur, spopadanja s težavami, prilagajanja nenehnim spremembam in namenskega in ustvarjalnega prizadevanja za doseganje novih ciljev (Peet, 1999 v Du Pisani, 2006). Pojem trajnost bi lahko dobesedno definirali kot sposobnost ohranjanja neke entitete, izida ali procesa skozi ?as (Basiago, 1999). Vendar v literaturi ve?ina akademikov, raziskovalcev in strokovnjakov (Mensah in Enu-Kwesi, 2019) koncept trajnosti opredeljuje v smislu izboljšanja in vzdrževanja zdravega gospodarskega, ekološkega in socialnega sistema za ?lovekov razvoj. Tako kot sta bili obe besedi, ki skupaj tvorita koncept trajnostnega razvoja, razli?no opredeljeni z razli?nih vidikov, je bil tudi koncept sam obravnavan z razli?nih zornih kotov, kar je privedlo do ve? razli?nih opredelitev pojma. ?eprav obstajajo številne opredelitve trajnostnega razvoja, je najpogosteje navedena definicija koncepta tista, ki jo predlaga poro?ilo Brundtlandove komisije (Schaefer in Crane, 2005). Poro?ilo opredeljuje trajnostni razvoj kot razvoj, ki ustreza potrebam sedanje generacije, ne da bi ogrožal zmožnost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. Trajnostni razvoj predstavlja klju?ni koncept v okviru globalne razvojne politike in agende, saj zagotavlja mehanizem, ki omogo?a teko?o interakcijo med družbo in okoljem. Tako gre za razvojno paradigmo in koncept, ki strmi k izboljšanju življenjskega standarda, ki ohranja naravne ekosisteme in zmanjšuje število okoljskih tveganj, kot so kr?enje gozdov, onesnaževanje vode in zraka, podnebne spremembe in izumrtje rastlinskih in živalskih vrst (Browning in Rigolon, 2019). Nujnost uporabe omenjenega koncepta z vsakim dnevom naraš?a, saj se število prebivalcev ve?a, število naravnih virov pa ostaja enako. Hák in drugi (2016) trdijo, da so se ob zavedanju tega pojava vedno izrazile globalne skrbi glede smotrne uporabe razpoložljivih virov, tako da bo vedno mogo?e zadovoljiti potrebe sedanjih kot tudi prihodnjih generacij. To pomeni, da si trajnostni razvoj prizadeva zagotoviti ravnovesje med gospodarsko rastjo, okoljsko celovitostjo in socialno blaginjo. Na podlagi vsega omenjenega lahko trdimo, da koncept trajnostnega razvoja temelji v osnovi na treh konceptualnih stebrih. Ti stebri so „ekonomska trajnost“, „socialna trajnost“ in „okoljska trajnost“. Ekonomsko trajnost bi lahko definirali kot proces sistemati?nega izboljševanja ekonomske funkcionalnosti gospodarskega, okoljskega in družbenega kapitala, ki služi vsesplošni blaginji okolja (Friedl, 2010, 33). Socialna trajnost vklju?uje pojme pravi?nosti, opolnomo?enja, dostopnosti, udeležbe, kulturne identitete in institucionalne stabilnosti (Daly, 1992). Okoljska trajnost pa je povezana s celovitostjo ekosistema in omejitvami naravnega okolja (Brodhag in Taliere, 2006) ter zahteva trajnostno uporabo naravnega kapitala kot vira ekonomskih vložkov in kot sprejemnika odpadkov (Goodland in Daly, 1996). Zgodovina trajnostnega razvoja ?e pogledamo nazaj v preteklost, bi lahko omenili, da se je razprava o tem, ali bi število omejenih naravnih virov v okviru našega planeta lahko dolgoro?no omogo?alo obstoj naraš?ajo?e ?loveške populacije, za?ela že v za?etku 19. stoletja (Dixon in Fallon, 1989). Vendar pa ve? akademikov, raziskovalcev in razvojnih praktikov trdi, da je koncept trajnostnega razvoja dobil prvo ve?je mednarodno priznanje leta 1972 na konferenci Organizacije združenih narodov o ?lovekovem okolju v Stockholmu (Dernbach, 2003). Na konferenci sicer ni prišlo do dokon?ne definicije pojma trajnostnega razvoja, vendar pa se je mednarodna skupnost strinjala, da je mogo?e razvoj in okolje, ki sta bila do tistega trenutka obravnavana kot lo?ena pojma, mo? združiti na obojestransko koristen na?in (Basiago, 1996). Naslednji pomemben mejnik je bil zabeležen leta 1987, ko je Svetovna komisija za okolje in razvoj, ki ji je predsedoval Gro Harlem Brundtland iz Norveške, dosegla vrhunec v razvoju z izdajo Brundtlandovega poro?ila z naslovom "Naša skupna prihodnost" (Goodland in Daly, 1996). Velika pridobitev na podro?ju trajnostnega razvoja je bila dolo?itev enotne definicije trajnostnega razvoja, ki je glede na poro?ilo opredeljen kot razvoj, ki ustreza potrebam trenutne generacije, ne da bi pri tem ogrozil zmožnost prihodnje generacije, da zadovolji svoje potrebe. Na podlagi Brundtlandovega poro?ila je prišlo leta 1992 do Konference v Rio de Janeiru. Priporo?ila, ki so bila omenjena v poro?ilu, so predstavljala glavno temo pogovora na konferenci. Kon?ni dosežek konference je bil nastanek Agende 21. K izboljšanju stanja na podro?ju trajnostnega razvoja pa so v veliki meri pripomogle tudi konvencije in sporazumi. Eden izmed posebej pomembnih je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotski protokol. Prav tako pa ne smemo pozabiti omeniti Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki vklju?uje 17 ciljev trajnostnega razvoja, katerih namen je pospeševanje gospodarske rasti, zagotavljanje socialne vklju?enosti in varovanje okolja (Hylton, 2019). Glavni akterji trajnostnega razvoja Da bi lahko dosegli trajnostne cilje na vseh ravneh, je potrebno v uresni?evanje vklju?iti vse klju?ne akterje, ki lahko s svojimi aktivnostmi in ravnanjem pozitivno vplivajo na uresni?evanje zastavljenega. Omenjeni akterji, ki imajo pomembno vlogo pri uresni?evanju koncepta trajnostnega razvoja, so: države z vlado in lokalno samoupravo, podjetja in potrošniki. Sprememba iz ne trajnostnega v trajnostni razvoj je zelo težavna. Ve?ini držav in vlad je to bolj cilj, kot pa ustaljena praksa. Ne glede na težavnost in ovire, ki so pri samem procesu transformacije prisotne, pa primeri jasno kažejo, da do trajnostnega prehoda verjetno ne bo prišlo brez vladne podpore. Najuspešnejši primeri trajnostnega prehoda vklju?ujejo vlado kot klju?nega akterja (Delmas in Montes-Sancho, 2011). Young in Dhanda (2013) opredeljujeta 4 vloge, ki jih opravlja država za dosego trajnostnega razvoja: Omenjene aktivnosti predstavljajo glavna podro?ja, na katerih država s svojo podporo in prisotnostjo podpira in spodbuja delovanje v smeri trajnostnega in sonaravnega razvoja. Poleg tega lahko na nacionalni ravni država spodbuja trajnostni razvoj z: Državljani kot ?lani družbe s svojim vedenjem vplivajo na doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Po eni strani lahko ljudje pripomorejo k dosegu ciljev s participacijo v procesu trajnostne proizvodnje, po drugi strani pa lahko kot potrošniki povprašujejo po trajnostnih proizvodih in s tem spodbujajo trajnostni razvoj. Zaposleni imajo v procesu uresni?evanja koncepta trajnostnega razvoja trikratno odgovornost: Da bi organizacije lahko spodbujale trajnostno poslovanje, si morajo najprej postaviti cilje, ki vklju?ujejo vse tri stebre trajnosti. Poslovanje, ki vklju?uje koncept trajnosti, morajo podpirati vsi udeleženci procesa, predvsem pa vodje, ki s svojim delovanjem in sprejemanjem odlo?itev motivirajo ostale k trajnostnem ravnanju. Odnosi z zaposleni so pomembni za doseganje predhodno zastavljenih ciljev, saj so prav zaposleni tisti, ki na ravni organizacije upoštevajo vrednote in norme trajnostnega razvoja in s svojim delom pripomorejo k trajnostni proizvodnji (Rakic in Rakic, 2015). Trajnostno proizvodnjo bi lahko definirali kot ustvarjanje blaga in storitev z uporabo procesov in sistemov, ki ne onesnažujejo okolja, omogo?ajo u?inkovito rabo energije in naravnih virov, so ekonomsko upravi?eni, varni za delavce, potrošnike in skupnost ter družbeno koristni (Lowell Center for Sustainable Production,1998). Cilj trajnostne proizvodnje je zagotoviti, da proizvodnja blaga ohranja vire in regenerativno sposobnost okolja. Aktivnosti, ki jih podjetja izvajajo za dosego trajnostne proizvodnje so: U?inkovito sodelovanje ter dobri odnosi z dobavitelji so klju?ni za pospeševanje trajnosti znotraj panoge. Podjetja lahko storijo vse, kar je v njihovi mo?i, da izboljšajo svoje okoljske in družbene vplive, vendar velik napredek dosežejo, ko uskladijo ukrepe z dobavitelji, distributerji in drugimi ?lani v njihovi verigi vrednosti. Odnosi s trajnostno naravnanimi dobavitelji omogo?ajo nakup trajnostnih surovin, materialov in ostalih polizdelkov, ki omogo?ajo trajnostno proizvodnjo (Rowe in Bansal, 2013). Organizacije lahko na osnovi holisti?nega upravljanja trajnostnega trženja vplivajo na vedenje potrošnikov. Informiranje in ozaveš?anje kupcev o pomenu trajnosti v veliki meri prispeva k trajnostni potrošnji in boljšim ter okolju prijaznejšim nakupom. Da bi podjetja dosegla cilje trajnostnega trženja, morajo k samemu procesu pristopati holisti?no. Oblikovati morajo trajnostni izdelek, ki ne rešuje le problema, ki je povezan z željo ali potrebo posameznika, vendar mora reševati tudi socio-ekološke probleme in predstavljati rešitev za družbo. Z izdelavo in promocijo trajnostnih izdelkov podjetja spodbujajo trajnostno potrošnjo in pripomorejo k boljšem vsakdanu današnje družbe (Rakic in Rakic, 2015). Trajnostno poro?anje Ko podjetje trajnostno ravna, pa mora o tem verodostojno poro?ati in komunicirati z javnostjo. Trajnostno poro?anje predstavlja odli?no orodje za merjenje in spremljanje vplivov, ki jih ima podjetje na družbo in okolje. Da bi bile informacije v trajnostnih poro?ilih razli?nih podjetij ?im bolj primerljive in verodostojne, je neprofitna organizacija Global Reporting Initiative ali krajše GRI razvila standarde GRI za trajnostno poro?anje (Ekvilib inštitut, 2017). Organizacija GRI za pomo? pri pisanju trajnostnega poro?ila podjetjem nudi 6 standardov: Družbena odgovornost Harrison (1995, 125) je družbeno odgovornost definiral, kot » odgovornost organizacije, da na?rtuje in upravlja odnose z deležniki«. Njegovo definicijo razširi Carroll, ki pravi, da družbena odgovornost vsebuje ekonomska, pravna, eti?na in ?lovekoljubna pri?akovanja, ki jih ima družba do podjetja v dolo?enem trenutku (Wood, 1994, 121). Keith Davis vidi družbeno odgovornost kot odnos podjetij in širši odgovor na vprašanja, ki jih je opredelil Carroll, kar naj bi imelo pozitiven u?inek na družbo kot celoto, poleg doseganja ekonomskega dobi?ka, ki je eden izmed tradicionalnih ciljev uspeha. Eno izmed daljših opredelitev je leta 1999 zapisal Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj, ki je pojem definiral kot nepretrgano obveznost podjetja k eti?nem vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljšanju kakovosti življenja zaposlenih in njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe (Drevenšek, 2005). Dve leti kasneje je Evropska komisija predstavila Zeleni dokument z namenom promocije korporativne družbene odgovornost med ?lanicami EU. V tem dokumentu je družbena odgovornost podjetij predstavljena kot »koncept, s pomo?jo katerega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki« (Commission of the European Communities, 2001). ?e te opredelitve strnemo, bi lahko sam koncept družbene odgovornosti razumeli kot trajnostno usmerjeno delovanje organizacije, ki pripomore k izboljšanju blaginje družbe kot celote, pri ?emer upošteva interese vseh zainteresiranih deležnikov, lastne interese, skupaj z doseganjem dobi?ka, ter dosledno spoštuje eti?na in moralna na?ela. (Bertoncelj in drugi, 2011). Veliko avtorjev, ki so preu?evali družbeno odgovornost so enotnega mnenja, da bi morala podjetja pri svojem delovanju sprejeti in upoštevati štiri tipe družbene odgovornosti: ekonomsko, legalno, eti?no in filantropsko. Iz teh štirih tipov družbene odgovornosti izhaja tudi Carrollova definicija in piramida korporativne družbene odgovornosti.
Slika 1: Piramida družbene odgovornosti Temelj piramide tvori ekonomska odgovornost podjetij, ki predstavlja osnovo za izvajanje vseh ostalih ravni družbene odgovornosti. Podjetje, ki je ekonomsko neodgovorno, posluje z izgubo (Carroll in Buchholtz, 2000). Ekonomska odgovornost od podjetij zahteva uspešno finan?no poslovanje. Naslednja raven družbene odgovornosti je zakonska odgovornost, kar pomeni, da mora podjetje poslovati v skladu s trenutno zakonodajo, ki velja in je bila sprejeta. Tretja stopnja v piramidi družbene odgovornosti je vezana na eti?no odgovornost podjetja. Eti?na odgovornost pokriva vse tiste aktivnosti, ki jih od podjetja pri?akuje družba, vendar pa niso predpisane z zakonom. Gre za dolžnost podjetja, da dela, kar je dobro, pravi?no in pošteno ter se izogiba škodovanju deležnikom podjetja (Carroll in Buchholtz, 2000). Najvišja raven družbene odgovornosti je filantropi?na odgovornost, ki postavlja v ospredje ?lovekovo skrb za dobrobit drugih. S prostovoljnimi donacijami, finan?no podporo raznim dogodkom in izobraževanju v državah, ki so bolj revne pa tudi na lokalni ravni, lahko podjetje prispeva k blaginji lokalnih skupnosti in celotne družbe ter tako vpliva na kakovost življenja (McAlister in drugi, 2003). Dimenziji in podro?ja družbene odgovornosti Poznamo 2 dimenziji družbene odgovornosti: notranjo in zunanjo dimenzijo. Notranja dimenzija je usmerjena v skrb in odgovornost do zaposlenih, varovanje njihovega zdravja pri delu in delovanje z viri, ki ohranjajo okolje. Zunanja dimenzija pa je vezana na skrb do družbe in deležnikov, ki prihajajo iz zunanjega okolja, v katerem organizacija deluje, spoštovanje njihovih interesov in ?lovekovih pravic ter delovanje za ohranjanje in varovanje širšega naravnega okolja in vitalnih oskrbnih sistemov. Družbeno odgovornost lo?imo po ciljnih javnostih, po funkcijskih podro?jih in po problemskih podro?jih. Glede na ciljne javnosti poznamo družbeno odgovornost do: Družbena odgovornost do zaposlenih je ena izmed najpomembnejših podro?ij družbene odgovornosti, saj zaposleni omogo?ajo obstoj in razvoj organizacije. Prav zaradi zavedanja, da brez ljudi tudi ni organizacije, bi moralo podjetje skrbeti za njihove potrebe in interese. Eden izmed klju?nih interesov je primerno pla?ilo za opravljeno delo, seveda pa si zaposleni želijo tudi dobrih medsebojnih odnosov s sodelavci, primerne delovne razmere in enakopravno in pravi?no obravnavanje. ?e želi organizacija rasti in biti dolgoro?no uspešna, mora imeti dobro izobražene zaposlene, ki so motivirani, delovni in kreativni. Zaposleni v vseh poslovnih organizacijah se morajo u?iti, saj to omogo?a organizaciji ve?jo fleksibilnost in prilagajanje spremembam v okolju. Za dosego vseživljenjskega u?enja naj bi podjetja natan?no opredelila potrebe po izobraževanju, oblikovala okolje, ki stimulira u?enje zaposlenih in ponudila zaposlenim obisk izobraževalnih programov. Prav tako bi morala organizacija skrbeti, za dobre medsebojne odnose, ki pove?ujejo zaupanje med zaposlenimi, saj bi to privedlo do boljše komunikacije in izmenjave znanj in izkušenj (Podnar in Golob, 2003). Pomembno vlogo pri vodenju zaposlenih ima tudi komunikacija. Da bi zaposleni lahko dosegali cilje vodstva morajo biti dobro seznanjeni z vizijo, poslanstvom in cilji podjetja, prav tako pa morajo vedeti kaj se od njih pri?akuje, saj bodo le tako lahko naloge opravili kakovostno. Pomemben del komunikacije predstavljajo povratne informacije, ki jih delavec dobi od vodje. Priporo?ljivo je, da vodja delavca pohvali za dobro opravljeno delo, saj bo to imelo na delavca pozitiven u?inek in ga dodatno motiviralo za nadaljnjo delo. Prav tako pa je pomembno, da vodja delavca obvesti o napakah in mu poda pozitivno kritiko, saj bo delavec v nasprotnem primeru mislil, da delo opravlja v skladu z navodili in naredil še ve? škode kot koristi (Nadoh, 1999). Želja po doseganju ravnovesja med zasebnim življenjem in službo je v sedanjem ?asu ?edalje ve?ja. Posamezniki si želijo u?inkovito opravljati svoje obveznosti tako doma kot tudi v službi, poleg tega pa imeti ?as za zadovoljevanje svojih osebnih interesov in potreb. Podjetja, ki omogo?ajo fleksibilnejši delovni ?as, možnost dela od doma ali organizirano varstvo otrok skrbijo za ravnovesje med zasebnim in službenih življenjem, kar pove?uje zadovoljstvo zaposlenih in privede do ve?je lojalnosti in zmanjša fluktuacijo (Beauregard in drugi, 2008). Delodajalec je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu dolžan skrbeti za zdravje zaposlenih in varno delovno okolje. Vlaganje v zdravje zaposlenih velja za najboljšo investicijo tako z eti?nega (zadovoljstvo zaposlenih) kot tudi z ekonomskega vidika (dober ugled podjetja v širši javnosti), saj le zdrav delavec lahko delo opravlja u?inkovito in produktivno. Posebno mero pozornosti mora podjetje posvetiti enakopravni obravnavi in zmanjšanju diskriminacije na delovnih mestih. Zaželeno je, da se zavzema za enakopravno izbiro, nagrajevanje in napredovanje vseh zaposlenih ne glede na njihov spol, vero, raso ali spolno usmerjenost. Kot smo že omenili je pomembno da ima podjetje urejen ustrezen pla?ilni sistem, saj delavec želi prejemati za svoje delo tudi ustrezno pla?ilo. Poleg urejenega pla?ilnega sistema pa mora podjetje oblikovati sistem nagrajevanja, ki izhaja iz poslovne strategije. Dodatne ugodnosti in nagrade vplivajo na motivacijo, produktivnost in privabljanje zaposlenih, kar pa pripomore k uresni?evanju ciljev podjetja na dolgi rok (Zupan, 2001). Podjetje proizvaja izdelke in opravlja storitve predvsem, da bi zadovoljilo potrebe in želje kupcev oz. potrošnikov. Da bi bili kupci zadovoljni s proizvodi ali storitvami mora podjetje delovati družbeno odgovorno in slediti dolo?enim na?elom poslovanja. Pri oglaševanju izdelkov in njihovem promoviranju se mora izogniti promociji, ki cilja na otroško populacijo, prav tako ne smejo biti v oglasih prisotne nejasne ali zavajajo?e informacije, ki so neresni?ne. Izdelki morajo biti pred uporabo testirani in varni za uporabnika, v primeru nevarnosti pa morajo biti te navedene na embalaži in pravilno ozna?ene. Prav tako podjetje ne sme izkoriš?ati monopolnega položaja in s tem zviševati ceno za nekakovostne izdelke. Podjetje mora skrbeti za kakovost in poprodajne storitve, v primeru reklamacij. Izogibati se mora cenovni diskriminaciji in ponujati blago vsem potrošnikom pod istimi pogoji (Dolinar, 2009). Ker je podjetje soodvisno in povezano z lokalno skupnostjo in regionalnim okoljem mora z njim sodelovati in skrbeti za njegov razvoj. Družbena odgovornost podjetja do lokalne skupnosti se je v preteklosti izvajala predvsem preko sponzorstva in donacij za dogodke, ki so bili v skladu s poslanstvom podjetja in njihovimi poslovnimi aktivnostmi, danes pa se podjetja poslužujejo tudi drugih na?inov kot so: sodelovanje pri razli?nih razvojnih projektih v ob?ini in državi, nudenje tehni?no podpore lokalnim oblastem pri reševanju problemov in skrb za zmanjševanje obremenjevanja okolja. Dejavnosti se lahko izvajajo enkratno ali skozi celo leto (Dolinar, 2009). Podjetja morajo biti družbeno odgovorna tudi do države oziroma vlade, v kateri posluje. Družbeno odgovornost izkazujejo na ve? na?inov, kot so: Pri poslovanju in opravljanju dejavnosti mora podjetje delovati spoštljivo tudi do konkurentov. Spoštljiv odnos do konkurence podjetje izkazuje z upoštevanjem intelektualne lastnine in ne izkoriš?anjem poslovnih skrivnosti. S spoštovanjem pravic, ki izhajajo iz ?lovekovega intelekta in poslovnih skrivnosti, ter prepre?evanjem njihove nedovoljene uporabe ali zlorabe v poslovne namene, podjetja delujejo eti?no in družbeno odgovorno do konkurentov v panogi (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2020). Prav tako mora podjetje delovati v skladu z na?eli poslovne etike in ne ravnati tako, da bi želelo z bilo katerim dejanjem uni?iti ugled konkurence ali pa jo spravljati v nelagoden položaj z manipulacijo, spletkami in vohunjenjem. Pri oglaševanju se mora podjetje izogibati napihovanju in pretiranem hvaljenju, posebej ?e informacije niso dokazane ali preverjene s strani strokovnjakov, ki so zato usposobljeni (Jan?i?, 1999). Namerno širjenje lažnih informacij o konkurentih z namenom pridobitve poslovnih prednosti pred tekmeci je stroko prepovedano in ni v skladu z na?eli poslovne etike. Vklju?evanje družbene odgovornosti v poslovanje Družbena odgovornost, je posledica odlo?itev in dejanj, ki jih izvaja podjetje. Da bi podjetje lahko na dolgi rok delovalo na družbeno odgovoren na?in, mora vklju?iti na?ela družbene odgovornosti v vsakodnevno delovanje podjetja. Družbena odgovornost bi morala biti del politike poslovanja in poslovne strategije podjetja. Vodje bi jo morale vklju?iti v skladu z dodeljenimi pristojnostmi na vse ravni odlo?anja, prav tako pa v družbeno odgovorne aktivnosti vklju?iti vse deležnike in zainteresirane strani. Družbena odgovornost podjetja pa ni enkratno dejanje, vendar dolgotrajen proces. Fras Haslinger in drugi (2007) predlagajo, da podjetja pri uvajanju družbene odgovornosti sledijo naslednjim korakom: Da bi podjetja lažje dosegla tranzicijo k družbeno odgovornemu poslovanju, so jim na voljo standardi, ki predstavljajo vodilo za izvajanje, preverjanje in zunanje certificiranje. Orodja omogo?ajo podjetjem, da spodbudijo notranje procese za družbeno odgovorne aktivnosti in da hkrati s certificiranjem ali verificiranjem vzpostavijo verodostojnost pred strankami in drugimi zainteresiranimi skupinami. Vsi standardi, ki urejajo podro?ja družbene odgovornosti ali pa se nanašajo samo na posamezni del, so neobvezujo?i. Njihova uporaba pa je zaželena, vendar poljubna. Eden najpomembnejših mednarodnih standardov na podro?ju družbene odgovornosti je ISO 26000:2010, ki ureja podro?je družbene odgovornosti in je namenjen organizacijam v javnem in zasebnem sektorju. Namen ISO standarda 26000:2010 je spodbujati skupno razumevanje družbene odgovornosti ter dopolnjevanje ostalih instrumentov in pobud za družbeno odgovornost ter pokazati kako lahko podjetja z družbeno odgovornim ravnanjem pripomorejo k trajnostnem razvoju. Standard spodbuja prostovoljno zavezanost družbeni odgovornosti in ni namenjen certificiranju, saj vsebuje priporo?ila ter ne zahtev, za upoštevanje katerih se odlo?ajo podjetja po lastni presoji (ISO, 2010). ISO standard zagotavlja usmeritve na podro?ju družbene odgovornosti za podjetja razli?nih velikosti. Vklju?uje: definicije, osnovne pojme o družbeni odgovornosti; ozadje in trende ter karakteristike družbene odgovornosti; na?ela in prakse o družbeni odgovornosti; osrednje subjekte in vprašanja glede družbene odgovornosti; vklju?evanje in spodbujanje družbeno odgovornega ravnanja v organizaciji z vzgledom, dobrimi praksami in politiko upravljanja; sodelovanje z zainteresiranimi deležniki in poro?anje o družbeni odgovornosti (ISO, 2010). Pomen družbene odgovornosti za podjetje Raziskave so dokazale, da je poslovanje, ki zajema tudi na?ela družbene odgovornosti, uspešno in ima pozitivne ekonomske koristi za podjetje. Posledice družbeno odgovornega ravnanja za podjetje so: - ve?ja konkuren?nost na trgu: podjetje, ki je družbeno odgovorno in skrbi za svoje zaposlene privablja najboljše kadre in je s tem konkuren?no na trgu. - dolgoro?na dobi?konosnost: donacije, sponzorstva in ostale oblike družbene odgovornosti omogo?ajo prihod in ohranjanje strokovnjakov znotraj podjetja, kar daje podjetju konkuren?ne prednosti in vodi do novih izdelkov, ki so edinstveni in težko posnemljivi. Eti?no delovanje zmanjša možnosti za tožbe in odškodnine in s tem povezano izgubo ugleda. Vsi dejavniki vplivajo na poslovni izid podjetja. - ve?ja prodaja: podjetje, ki posluje družbeno odgovorno in je spoštljivo do kupcev tako pri ceni kot pri kakovosti ima zveste kupce, ki predstavljajo stalne potrošnike, ki so zadovoljni s produkti podjetja. Družbena odgovornost in trajnostno poslovanje na primeru podjetja BMW Group Podjetje BMW Group predstavlja eno izmed globalnih podjetij v avtomobilski industriji, ki se ukvarja s proizvodnjo avtomobilov in motorjev. Z razvejano prodajno mrežo je podjetje prisotno v ve? kot 140 državah sveta in ima proizvodnje obrate v kar 15 od njih. Svoje poslovne uspehe lahko podjetje pripiše uspešni poslovni strategiji, vrhunskim kakovostnim produktom, razvejani prodajni mreži in odli?ni organiziranosti poslovanja, prilagojeni razmeram na tržiš?u. Za uspehe podjetja pa ni zaslužno samo vodstvo, vendar tudi zaposleni, ki ustvarjajo izdelke in so vir konkuren?nih prednosti (Uradna spletna stran BMW Group, 2020). Trajnostna naravnanost in korporativna družbena odgovornost sta sestavni del identitete družbe BMW. Za podporo širše javnosti si je podjetje izbralo pet ciljev trajnostnega razvoja, ki odražajo odgovornost podjetja in njihov najboljši možni vpliv. Omenjeni cilji so: kakovostno izobraževanje, enakost spolov, ?ista voda, zmanjšanje neenakosti, trajnostna mesta in skupnost. Za dosego teh ciljev se je podjetje na vseh svojih lokacijah po svetu zavzelo za izboljšanje omenjenih dejavnikov. BMW skupina prispeva finan?na sredstva za financiranje razli?nih programov po svetu, deli svoje znanje in izkušnje ter zagotavlja dostop do omrežja družbe in spodbuja ljudi, da se jim priklju?ijo. V tesnem sodelovanju z ostalimi partnerji se osredoto?a na razvoj možnih rešitev za bolj enake možnosti zaposlitve, ustvarjanje odprtih forumov za neformalno izobraževanje ter vodenje in organizacijo inovativnih projektov za spodbujanje kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Vodstvo podjetja BMW verjame, da mladi potrebujejo zanesljivo izobrazbo, zato spodbujajo izobraževanje iz matematike, IT, naravoslovja in tehnologije po vsem svetu s poudarkom na državah in regijah z omejenim dostopom do šolanja. Do sedaj je bilo v izobraževalne programe vklju?eno že 400 000 otrok in mladih na vseh lokacijah BMW Group. Prav tako pa podjetje BMW Group izvaja tudi številna sponzorstva in donatorstva, ki so namenjena razli?nim podro?jem (Uradna spletna stran BMW Group, 2020). Že leta 1973 se je podjetje zavezalo k delovanju, ki ohranja okolje in k temu strmi še danes. Da bi podjetje dolgoro?no dosegalo energetsko u?inkovitost in napredek pri uporabi obnovljive energije na vseh lokacijah, je vodstvo opredelilo naslednja strateška podro?ja ukrepov: pove?anje energetske u?inkovitosti, razširitev uporabe obnovljivih virov energije in pove?anje obnovljivih virov energije kot odstotek kupljene elektri?ne energije. Za zaš?ito okolja in sonaravno delovanje podjetje dela na zmanjšanju emisij, zmanjšanju porabe virov in odpadkov. Prav tako podjetje pri širitvi korporacije pri izbiri lokacij upošteva tudi okoljske dejavnike. Naložbe podjetja v varstvo okolja nenehno izboljšujejo u?inkovitost porabe virov in so od leta 2006 prispevale v zmanjšanju stroškov za kar 167 milijonov EUR. Podjetju je uspelo s stalnim pove?evanjem energetske u?inkovitosti procesov sistemati?no zmanjšati svoj okoljski odtis na podro?ju porabe energije. Vodstvo spodbuja uporabo vetrne in hidroenergije in si želi dose?i cilj, da bi v prihodnosti pridobivali 100% elektri?ne energije iz obnovljivih virov. Da bi podjetje v ?im ve?ji meri ohranjalo pitno vodo, ki je eden izmed najdragocenejših virov, se pri proizvodnji zanaša na zaprte vodne cikle in postopke brez odpadnih voda. Ker pri proizvodnji nastane veliko odpadnega materiala se podjetje zavzema za reciklažo in poskuša odpadni material uporabiti na inteligenten na?in ter tako zmanjšati obremenitev na okolje z odpadki. Pri varstvu in zaš?iti naravnega okolja pa je podjetje BMW šlo še korak naprej in pri?elo z izgradnjo okolju prijaznih stavb. Z inženiringom skozi celoten življenjski cikel proizvoda in uporabo inovativnih rešitev je podjetje izboljšalo svoja vozila ter leta 2013 trgu predstavilo svoj prvi elektri?ni avtomobil BMW i3. Podjetju je od leta 2013 pa vse do leta 2019 uspelo pove?ati prodajo elektri?nih in hibridnih vozil in v obsegu 7 let prodati 504 369 vozil iz omenjenega segmenta. V prihodnosti si podjetje želi še pove?ati energetsko u?inkovitost in prodajo elektri?nih vozil (Uradna spletna stran BMW Group, 2020). Podjetje BMW Group se zaveda, da lahko ambiciozne trajnostne cilje doseže le s skupnim sodelovanjem skozi celotno verigo vrednosti, zato spodbuja in usmerja posamezne poslovne enote k trajnostnemu in družbeno odgovornemu delovanju. Poslovna enota BMW Slovenija sledi na?elom in smernicam delovanja mati?nega podjetja in v okviru nacionalne države ter lastnih prodajnih salonov izvaja družbeno odgovorne aktivnosti. Podjetje skrbi za zdravje in dobro po?utje zaposlenih, jim omogo?a napredovanja in izobraževanja ter skrbi za vseživljenjsko u?enje in podpira sodelovanje med sodelavci. Na podro?ju družbene odgovornosti do širše javnosti se BMW Slovenija osredoto?a predvsem na ustvarjanje strateških partnerstev in izobraževanj potrošnikov na podro?ju elektromobilnosti. Podjetje BMW Slovenija je v sodelovanju s podjetjem Petrol sodelovalo v ve? projektih za izgradnjo polnilne infrastrukture kot so: Zelena keltika, Urban-E, NEXT-E in podobno. Prav tako se je podjetje na podro?ju elektromobilnosti vklju?ilo v projekt Avant2Go, ki temelji na 100% souporabi elektri?nih vozil. Na podlagi vsega omenjenega lahko povzamem, da je BMW Group družbeno odgovorno in trajnostno naravnano podjetje, ki postavlja trajnost in u?inkovito rabo virov v samo jedro poslovne strategije in ima holisti?en pristop k trajnosti (Uradna spletna stran BMW Group, 2020). Zaklju?ek Družbena odgovornost podjetij ozna?uje koncept, po katerem naj bi podjetja poleg skrbi za dobi?ek imela tudi skrb za vse, s katerimi pri svojem poslovanju prihajajo v stik. To zajema skrb za zaposlene, upoštevanje mednarodnih in doma?ih standardov s podro?ja dela in ?lovekovih pravic, pošten odnos do kupcev in dobaviteljev ter skrb za naravo in okolje, v katerem podjetje deluje (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2020). Poslovanje podjetja pa ne sme temeljiti le na na?elih družbene odgovornosti, vendar mora biti tudi trajnostno naravnano. Trajnostno poslovanje temelji na konceptu trajnostnega razvoja, ki zajema tak okoljski, družbeni in ekonomski razvoj planeta, ki bo tudi našim zanamcem omogo?il vsaj enako ali še boljšo kakovost življenja (WCED,1987). Tako gre za razvojno paradigmo in koncept, ki strmi k izboljšanju življenjskega standarda, ki ohranja naravne ekosisteme in zmanjšuje število okoljskih tveganj, kot so kr?enje gozdov, onesnaževanje vode in zraka, podnebne spremembe in izumrtje rastlinskih in živalskih vrst (Browning in Rigolon, 2019). Da bi lahko kot družba dosegli trajnostne cilje na vseh ravneh, je potrebno v uresni?evanje vklju?iti vse klju?ne akterje, ki lahko s svojimi aktivnostmi in ravnanjem pozitivno vplivajo na uresni?evanje zastavljenega. Omenjeni akterji, ki imajo pomembno vlogo pri uresni?evanju koncepta trajnostnega razvoja, so: države z vlado in lokalno samoupravo, podjetja in potrošniki (Rakic in Rakic, 2015). Država preko ukrepov in na?rtov spodbuja trajnostno vedenje in poslovanje, vendar pa lahko najve? prispevajo k razvoju procesa trajnostnega razvoja prav kupci in podjetja. Podjetja, ki se zavedajo, da okoljska proaktivnost ne prinaša samo stroškov, ampak tudi dolgoro?ne prednosti pred konkurenco in vodi do vrhunskih rezultatov, so tista, ki jih dandanes potrebujemo (Gupta in drugi, 2013). Eno izmed takšnih podjetij je tudi družba BMW Group, ki se zaveda, da lahko trajnost pozitivno prispeva k dolgoro?nemu poslovnemu uspehu podjetja. Zaradi omenjenega prepri?anja podjetje sprejema odlo?itve, ki temeljijo na odgovornem ravnanju in zagotavljanju družbene sprejemljivosti. V okviru družbene odgovornosti podjetje skrbi za svoje zaposlene, jim omogo?a zdravo in primerno delovno okolje, napredovanje, usposabljanje, dolgoro?no zaposlitev ter se zavzema za enakost spolov na delovnem mestu. Zaradi nacionalne raznolikosti kadrov podjetje veliko ?asa nameni nenehnemu izpopolnjevanju korporacijske kulture, ki temelji na timskem duhu, odprtosti, ustvarjalnosti, strpnosti, medsebojnem spoštovanju in enakih možnostih. V okviru družbene odgovornosti do širše javnosti podjetje sodeluje z razli?nimi organizacijami za oskrbo revnejših držav s pitno vodo, omogo?a sodelovanje v mednarodnem dialogu ter organizira razli?na izobraževanja, konference in sre?anja, ki omogo?ajo razvoj poslovnih spretnosti in oblikovanje kariere (Uradna spletna stran BMW Group, 2020). Podjetje BMW se že vrsto let zavzema za razvoj mladih, tako da brezpla?no ponuja vozila za izobraževalne ustanove v Nem?iji in tujini ter izvaja številne izobraževalne programe, predvsem na tehni?nem podro?ju. Do sedaj je bilo v izobraževalne programe vklju?eno že 400 000 otrok in mladih na vseh lokacijah BMW Group (BMW Group, 2019). Z namenom ohranjanja narave in varovanja okolja se BMW Group zavzema za zmanjšanje izpustov CO?, zmanjšanje koli?ine odpadkov, njihovo recikliranje in pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Z inženiringom skozi celoten življenjski cikel proizvoda je podjetju uspelo zmanjšati emisije CO? pri novih avtomobilih glede na izhodiš?no leto 1995 za 42,4%. Prav tako je k zmanjšanju porabe virov in izpustov CO? pripomogla optimizacija procesov, uporaba u?inkovitejše tehnologije in inovativne rešitve. Z vsemi omenjenimi elementi, ki jih podjetje vklju?uje v svoje poslovanje, pripomore k ustvarjanju trajnostne proizvodnje in potrošnje, prav tako pa o svojih aktivnostih letno poro?a preko objave trajnostnih poro?il, ki so v skladu z GRI standardi (Uradna spletna stran BMW Group, 2020). Viri Basiago, A. D. (1996). The search for the sustainable city in 20th century urban planning. The Environmentalist, 16, 135-21. doi:10.1007/BF01325104 |
