POVZETEK

Nacionalno gospodarstvo si ne more privo�?iti izolacije ostalega sveta. Mednarodno gospodarsko sodelovanje je v veliki meri odvisno od gospodarske diplomacije, ki ima v svojih rokah instrumente in mo�nosti, namenjene odpiranju vrat slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih. Pomemben dejavnik pri prevzemanju u?inkovitej�e vloge gospodarske diplomacije so ljudje in sodelovanje na vseh nivojih ter v vseh porah na�e dru�be. Pri?ujo?i prispevek analizira gospodarsko diplomacijo na VSA, in sicer tako, da soo?a pri?akovanja podjetij in poglede akterjev gospodarske diplomacije. Uporabljena metodologija zajema pregled literature, spletnih virov, intervjuja z biv�im in sedanjim gospodarskim ata�ejem na VSA ter anketo med slovenskimi podjetji na trgu Bosne in Hercegovine (BiH), ki poznajo delovanje slovenske gospodarske diplomacije na VSA. Na podlagi zgoraj navedenih virov ugotavljam, da podjetjem pogosto ni jasno, kako nastopati na tujem trgu, in ker ne vedo, kaj lahko pri?akujejo od gospodarske diplomacije, velikokrat pride do nesporazumov. Trdim, da se ta problem da re�iti, in sicer z ozave�?anjem podjetij, kaj to?no za njih lahko naredi gospodarska diplomacija, v smislu, da podjetja kon?no preidejo od reaktivne k proaktivni strategiji prodora na tuj trg, gospodarska diplomacija pa jim pri tem pomaga z oblikovanjem njihovih interesov ter uresni?evanju njihovih ciljev.

Klju?ne besede:

zunanja politika, diplomacija, gospodarska diplomacija, mednarodna trgovina, gospodarski ata�e, diplomatsko konzularna predstavni�tva, Bosna in Hercegovina.

ABSTRACT

National economy cannot afford isolation from the rest of the world. International economic cooperation is in great part dependent on economic diplomacy, which has abilities that are meant for opening doors to Slovenian diplomacy on the international market. Important role in improving economic diplomacy are people and all segments and levels of our society. This work analyzes economic diplomacy facing expectations of companies and the views of actors of economic diplomacy. The methodology includes overview of literature, web-sites, interviews with former and present economic attach� in Slovenian Embassy in Sarajevo (VSA) and empirical research among Slovenian companies in the market of Bosnia and Herzegovina that know the functioning of Slovenian economic diplomacy in VSA. Based on these sources, I begin to realize that companies are frequently not sure how to act on the international market, and later on they do not know what to expect from it, therefore there are often misunderstandings. I claim that this problem could be solved with raising awareness among companies, what exactly economic diplomacy can offer them so that companies can come from recreational to proactive strategies on the international market. Economic diplomacy plays an important part of shaping their interests and creating their goals.

Key words: Foreign policy, diplomacy, economic diplomacy, international trade, economic attach�, diplomatic consular representation, Bosnia and Herzegovina

UVOD

Zgodovinsko dejstvo je, da se zunanja politika vsake dr�ave skozi ?as spreminja in preoblikuje. Na te spremembe vplivajo prioritete in cilji, ki so lahko politi?ni ali ekonomski. Zaradi svoje omejene mo?i v mednarodni skupnosti, ki izhaja iz njene majhnosti, je slovenska zunanja politika svoje cilje vedno uresni?evala z diplomacijo. V dana�njem ?asu, ko podjetja tekmujejo za svoj obstoj in tr�ne dele�e, ne glede na to, v katerem ?asovnem pasu so, kak�en jezik in valuto uporabljajo, je naloga slovenske gospodarske diplomacije, da na�im podjetjem ponudi vso svojo podporo in pomo? pri njihovi mednarodni konkuren?nosti in prodoru na tuje trge. Za majhne dr�ave, kot je Slovenija, je gospodarska diplomacija �e posebej pomembna, saj je gospodarstvo zaradi svoje majhnosti in nekaterih drugih zna?ilnosti zelo odvisno od zunanje trgovine (Romih, 2012).

Seveda morajo podjetja za uspe�no poslovanje na tujih trgih vlo�iti precej truda in se primerno, zna?ilnostim trga, pripraviti na vstop ter delovanje na njem. V pripravo je potrebno vklju?iti strate�ke, organizacijske, kadrovske in finan?ne vire. Pri tem je zelo pomembno, da so podjetja dobro seznanjena s storitvami gospodarske diplomacije in te storitve primerno uporabljajo ter imajo pri tem tudi realna pri?akovanja. Zunanji minister Karl Erjavec je na okrogli mizi zunanjega ministrstva in STA z naslovom Diplomacija in gospodarstvo � z roko v roki do novih prilo�nosti dejal, da glede na gospodarske razmere doma in v svetu postaja gospodarska diplomacija klju?en del zunanje politike. Vendar pa ne more opraviti dela namesto podjetij (MZZ, 2012).

Enaindvajseto stoletje je pomen gospodarske diplomacije pripeljalo tako dale?, da si je sploh ne moremo ve? predstavljati brez njene ekonomske komponente. Ta ostaja pomembna za vse dr�ave, �e posebej manj�e (Udovi?, 2012). Gospodarstvo Republike Slovenije (RS) je zelo odprto, saj je Slovenija kot majhna dr�ava pri doseganju ekonomij obsega precej odvisna od internacionalizacije podjetij na tujih trgih. Motivi, ki vodijo v internacionalizacijo poslovanja, so od podjetja do podjetja razli?ni, na splo�no pa se v strokovni literaturi mednarodnega poslovanja delijo na proaktivne in reaktivne in jih dopolnjujejo notranji ali zunanji vzgibi (Hollensen, 2011).

Menimo, da ima gospodarska diplomacija Slovenije v svojih rokah instrumente in mo�nosti, ki niso namenjene le odpiranju vrat slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih, temve? predstavljajo tudi strate�ki koncept in na?in delovanja dr�ave na podro?ju povezovanja gospodarstva v Sloveniji, in sicer v lu?i la�jega in u?inkovitej�ega prodiranja na zunanje trge.

Problem in predmet raziskovanja

Na tem mestu obravnavamo gospodarsko diplomacijo, ki ima s svojim kvalitetnim delovanjem pomembno vlogo pri odpiranju vrat na trg izbrane dr�ave in posledi?no vpliv na povi�ano gospodarsko rast. Pri tem delovanju prihaja vsakodnevno do �tevilnih nasvetov in predlogov, kaj bi gospodarska diplomacija v svojem delokrogu morala narediti ter do vpra�anj, zakaj oz. kje so ovire, da se ne naredi tako, da bi bilo bolje in u?inkoviteje. Takoj bi izpostavili, da pri tem problemu obstajata dve strani: podjetni�ka stran, ki ima ob?utek, da njihovi predlogi naletijo na "gluha u�esa", druga stran - akterji gospodarske diplomacije - meni, da jih podjetja velikokrat neupravi?eno in nepravi?no ocenjujejo slabo.

Brez podjetij gospodarska diplomacija nima pomena, zato je prav, da se ta s svojimi potrebami ?im pogosteje obrnejo nanjo. V smislu najbolj kakovostne pomo?i s strani gospodarske diplomacije je potrebno, da so te potrebe ciljno usmerjene, jasne in da so podjetja pri tem proaktivna. Po drugi strani pa mora Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije izbrati primeren in usposobljen diplomatski kader, ki bo po najbolj�ih mo?eh razumel, pomagal, svetoval in na koncu dosegel cilj, to pa je uspe�nej�a in u?inkovitej�a gospodarska diplomacija (Burkelc, Udovi?, 2011). Oddaljenost
in nepoznavanje poslovnega okolja pove?ujeta stopnjo tveganja. Tu so klju?nega pomena gospodarski ata�eji, ki �e delujejo na teh trgih in poznajo poslovno okolje.

Na podro?ju gospodarske diplomacije raziskovalci zaznavajo brisanje razlik med diplomati in strokovnjaki ter porast mened�erskih nalog, ki jih opravljajo diplomati, �e zlasti tisti iz manj�ih dr�av. Opravljanje strokovnih in mened�erskih nalog pa zahteva druga?na znanja in s tem tudi druga?no izobra�evanje (Jazbec, 2009).

Makroekonomska gibanja enega gospodarstva vplivajo na gospodarstvo druge dr�ave. Prav tako dogajanja v svetovnem gospodarstvu vplivajo na nacionalna gospodarstva. Bolj kot je gospodarstvo odprto, mo?nej�e so mednarodne povezave. Manj�e, kot je gospodarstvo, bolj mora biti odprto. V tem primeru so zunanji vplivi na doma?e gospodarstvo mo?nej�i (Senjur, 2001, 221).

V primeru, da je trgovanje med dr�avami intenzivnej�e, imajo dr�ave od tega ve?je koristi in ve?ja, kot je rast trgovine, ve?ja bo tudi rast BDP. Povedano druga?e, bolj kot dr�ave med seboj trgujejo, hitreje pove?ujejo narodno bogastvo, kar pomeni ve?anje blaginje prebivalcev (Damjan, 2008).

Slovensko gospodarstvo glede na svetovno ekonomijo spada v malo gospodarstvo, kar pomeni, da je potreba po sodelovanju v mednarodnem gospodarskem prostoru �e ve?ja. Slovenija na gospodarski ravni sodeluje z velikim �tevilom dr�av in intenzivnost tovrstnega sodelovanja je odvisna od razli?nih faktorjev, in sicer od povpra�evanja, geografske lokacije, velikosti trga, logisti?nih stro�kov, zgodovinskih in kulturnih vezi ter politi?nih ali strate�kih ciljev, itd. BiH je dr�ava, s katero Slovenija intenzivno gospodarsko sodeluje. Na dr�avni in visoki gospodarski ravni je bilo med tema dvema dr�avama za bolj�e gospodarsko sodelovanje sklenjenih veliko sporazumov. Na osnovi Sporazuma med Vlado RS in Svetom ministrov BiH o gospodarskem sodelovanju je koncem leta 2014 potekalo �e tretje zasedanje  skupne komisije za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo ter BiH. Iz tega je razvidno, da je sodelovanje med dr�avama v okviru nalo�b podjetij, tako v smislu izvoza in uvoza, zelo intenzivno. Vedno bolj se potrjuje dejstvo, da je tr�i�?e BiH zelo zanimivo za slovenske investitorje, �e posebej zaradi geografske bli�ine, relativno nizkih logisti?nih stro�kov, zelo majhnih jezikovnih ovir in zgodovinskih vezi (zgodovinsko gledano BiH predstavlja naravni izvozni trg, slovenske blagovne znamke so �e vedno zelo cenjene, kultura in poslovno okolje je slovenskim investitorjem dobro poznano, itd.). Ne ?udi dejstvo, da BiH postaja pomembna izvozna partnerica Slovenije, s katero ima dr�ava suficit v blagovni menjavi, in je uvr�?ena med prvih deset dr�av po obsegu izvoza. Po drugi strani je v zadnjih letih zaznati nenehno rast obsega blaga, ki je uvo�eno iz BiH.

Proces blagovne menjave med dvema gospodarstvoma pospe�ujejo �tevilni podpisani sporazumi o gospodarskem sodelovanju, pla?ilnem prometu, prosti trgovini, znanstveno-tehni?nem sodelovanju, mednarodnem cestnem in zra?nem prometu, medsebojni pomo?i pri carinskih zadevah, za�?iti in spodbujanju nalo�b, itd. Med na�o dr�avo in BiH poteka kontinuiteta politi?nih stikov na visoki ravni. Obe dr�avi izkazujeta visoko stopnjo sodelovanja tudi na podro?ju kulture, znanosti, tehnologije in notranjih zadev.

Namen in cilji raziskave

Namen in cilj je, da bi  se presegel prepad med pri?akovanji ene in (z)mo�nostmi druge strani. O delovanju gospodarske diplomacije na Veleposlani�tvu Republike Slovenije (VSA) sem opravila raziskavo s strani slovenskih podjetij v BiH  ter intervuirala biv�ega in sedanjega ekonomskega ata�eja na VSA. Za namen raziskave sem izdelala anketo, ki sem jo poslala slovenskim podjetnikom v BiH. Rezultati te ankete bodo predstavili vidik gospodarstvenikov, medtem ko je vidik dr�ave predstavljen z izsledki, opravljenega dialoga/intervjuja z biv�im in sedanjim gospodarskim ata�ejem na VSA. Po mojem mnenju sta ti metodi klju?ni za osvetlitev realnega stanja gospodarske diplomacije na VSA in izku�enj slovenskih gospodarstvenikov v BiH.

S ciljem, da bi se tovrstne ovire na trgu Bosne in Hercegovine oz. podobnih trgih omilile ali celo izni?ile sem postavila tri hipoteze, in sicer:

- HIPOTEZA 1.
Intenziteta gospodarskih odnosov med Slovenijo in BiH se med drugim ka�e v gospodarski diplomaciji Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Izhajam iz stali�?a, da je ta podhranjena in da jo je v primeru �elje po dolgoro?ni uspe�nosti potrebno okrepiti tako kadrovsko kot tudi finan?no. Slovenska podjetja se na tako dinami?nem trgu, kot je trg BiH, sre?ujejo z razli?nimi in lahko re?em precej kompleksnimi problemi, ki jih lahko re�i/pomaga re�iti le strokovno in kadrovsko okrepljena gospodarska diplomacija. Svoje trditve bom dokazila z opravljenim dialogom/intervjujem z biv�im in sedanjim gospodarskim ata�ejem na VSA ter z anketo med slovenskimi gospodarstveniki v BiH.

- HIPOTEZA 2.
Izbrani kader mora biti oboro�en z ve�?inami in znanjem s podro?ja diplomacije, ekonomije in prava, imeti mora primerne priprave pred nastopom te funkcije, predvsem pa mora imeti �eljo delati in nadaljevati osebno kariero na tem podro?ju. Tudi to trditev bom dokazala z opravljenim dialogom/ intervjujem z biv�im in sedanjim gospodarskim ata�ejem na VSA.

- HIPOTEZA 3.
Podjetja imajo ob?utek, da njihovi predlogi velikokrat naletijo na "gluha u�esa", na drugi strani pa akterji gospodarske diplomacije odgovarjajo, da privatni sektor velikokrat preve? pri?akuje od njih, v smislu, da bo za njih v ciljani dr�avi vse narejeno in bodo samo za?eli s poslovanjem. To trditev bom posku�ala dokazati z anketo med slovenskimi gospodarstveniki v BiH.


SLOVENSKO � BOSANSKO HERCEGOVSKI GOSPODARSKI ODNOSI

Osnovni podatki o dr�avi BiH

Po razpadu na�e nekdanje skupne dr�ave Jugoslavije, BiH danes obstaja znotraj meja nekdanje socialisti?ne republike z enakim imenom, je dr�ava na Balkanskem polotoku, na zahodu in severu meji na Hrva�ko, na vzhodu na Srbijo in na jugovzhodu na ?rno goro, na jugu pa ima pri kraju Neum dostop do Jadranskega morja. Je demokrati?na republika, meri 51.209 kvadratnih kilometrov (kopna 51 197 kvadratnih kilometrov in morja 12, 2 kvadratna kilometra), je ve? etni?na dr�ava, v kateri je skladno z rezultati popisa prebivalstva iz leta 2013  3.531.159 milijona prebivalstva, od tega 50,11 % Bo�njakov, 30,78 % Srbov in 15,43 % Hrvatov (op. ostalo predstavljajo druge narodnostne manj�ine). Od tega v entiteti FBiH �ivi 62,85 %, v entiteti Republika Srbska 34,79 % ter v Distriktu Br?ko 2,37 %.

V tem ?lanku se omejujem na obdobje od 1992 naprej, vendar bom za la�je razumevanje dogodkov navedla nekaj podatkov tik pred tem letom.

BiH je bila v Jugoslaviji primer so�itja in etni?nega in�eniringa v odnosu do jugoslovanstva in s ponosom so jo imenovali tudi �Jugoslavije v malem�. Glede narodnosti je bila najbolj raznovrstna � od 4,4 milijona prebivalstva, toliko jih je �ivelo pred vojno v BIH, je bilo 43 % Bo�njakov, 31 % Srbov in 17 % Hrvatov. Vsi so Slovani, vendar posedujejo razli?ne religije. Srbi so pravoslavne veroizpovedi, Hrvati so v ve?ini rimo-katoli�ke in Bo�njaki so muslimani. Vse tri skupine so bile pred vojno integrirane, �iveli so skupaj drug z drugim, poro?ali so se med sabo, itd.

BiH je za?ela razpadati skupaj z Jugoslavijo kot dr�avo. Dne 6. aprila 1992 je bila mednarodno priznana in prav to priznanje je bilo povod za vojno. Vzrok za dr�avljansko vojno v BiH je bil ta, da so se etni?ne manj�ine v dr�avi po?utile ogro�ene. V letih od 1992 do 1995 je pri�lo do agresije, celo do genocida in preganjanja prebivalcev, proti koncu vojne je bilo zabele�enih 250.000 mrtvih ali pogre�anih, 50 % prebivalstva je notranje migriralo ali pa se je izselilo iz dr�ave. Proti koncu leta 1995 so vse tri strani podpisale Daytonski sporazum (z njim so postavljeni temelji BiH), ki je imel za cilj kon?ati vojno in nasilje ter na novo urediti BiH kot dr�avo.

Kot vsaka vojna je tudi vojna v BiH za sabo pustila uni?eno gospodarstvo, velika podjetja so propadla, uni?enje infrastrukture je prineslo drasti?en padec proizvodnje (za ca. 80%), izjemno visok dele� brezposelnih, nizek BDP na prebivalstva, kar je dr�avo pripeljalo v rev�?ino.

Daytonski sporazum je BiH razdelil na dve entiteti: Federacijo Bosno in Hercegovino (FBiH) in Republiko Srbsko (RS) ter na posebno upravno enoto Distrikt Br?ko, ki je pod neposrednim mednarodnim nadzorom. Zaradi zelo kompleksne strukture dr�ave ima BiH eno najdra�jih administracij na svetu, kar onemogo?a u?inkovitej�e delovanje dr�ave. Poleg "zvezne" vlade, v kateri so enakopravno zastopani Bo�njaki, Srbi in Hrvati, ima vsaka entiteta �e svojo vlado in parlament. FBiH oziroma politi?na skupnost Bo�njakov ter bosanskih Hrvatov je administrativno podeljena na 10 kontov, ki imajo prav tako svoje vlade in skup�?ine in se naprej delijo na 79 ob?in. RS zdru�uje bosanske Srbe in je administrativno porazdeljena na 62 ob?in. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizi?ne meje. Distrikt Br?ko pravzaprav predstavlja mesto Br?ko in ne pripada nobeni izmed omenjenih dr�avnih enot, pa? pa je narodnostno me�ano in mednarodno nadzorovano obmo?je dr�avnega ozemlja. Na vseh podro?jih je mo?no prisotna mednarodna skupnost. Zaradi neefektivnosti sistema oblasti v dr�avi ima pomembno vlogo visoki predstavnik Bosne in Hercegovine, postavljen s strani EU in ZDA, ki od podpisa Daytonskega sporazuma dalje skrbi za uveljavljanje njegove vsebine in vzdr�evanje miru ter je zaradi svojih pooblastil najvi�ja politi?na osebnost dr�ave (Office of the High Representative (OHR) - od leta 2009 Valentin Inzko). V Sarajevu je prisotna tudi Delegacija EU, ki jo od marca 2015 vodi Lars-Gunnar Wigemark.

Dr�avna valuta je konvertibilna marka (BAM), ki je bila uvedena leta 1998 in se je vezala na nem�ko marko v razmerju 1:1, kasneje po uvedbi evra je razmerje 1 EUR=1,95583 BAM.

Slu�beni jeziki so bosanski (uradno se imenuje �bosanski� jezik, ?eprav je to jezik naroda Bo�njakov), hrva�ki in srbski (ki so si tako podobni, da jih v bistvu Slovenci ne razlikujemo). Srbski jezik koristi dve pisavi, in sicer latinico in cirilico. Poleg treh lokalnih jezikov je angle�?ina delovni jezik mednarodne skupnosti, ki je �e vedno zelo prisotna v BiH. Veliko ljudi razume tudi sloven�?ino (zaradi �tevilnih delavcev iz BiH, ki delajo ali so delali v Sloveniji) in nem�?ino (zaradi �tevilnih beguncev, ki so iz BiH �li v Nem?ijo).
Aktualne politi?ne razmere v BiH

Leta 2015 je BiH praznovala dvajseto obletnico konca vojne, ki je bila ene od najve?jih morij sodobne zgodovine. Daytonski sporazum, ki je po vojni prinesel dvo-entitetno ureditev treh narodnih skupnosti, je �e �povozil ?as�, razprava o novi ustavni ureditvi pa se ta trenutek zdi kot znanstvena fantastika. Poleg vsega tega pa se BiH v zadnjem ?asu spopada �e s porastom islamskega ekstremizma (kopi?enje borcev Islamske dr�ave oz t.i. vahabitov na svojem ozemlju). V nekdanji srbski vasici Ov�e plapola zastava Islamske dr�ave, ki je postala jedro ekstremizma in poligon za usposabljanje teroristov. Ocenjuje se, da se je okoli 300 dr�avljanov BIH pridru�ilo d�ihadistom v Iraku in Siriji.

V BiH ima vsak narod svojo vizijo. Kadar te tri vizije privrejo na dan, ni soglasja, ampak so spopadi, kar je tudi spoznala mednarodna skupnost, zato se te teme za enkrat pu�?ajo ob strani.
Zaskrbljujo?e je, da vsak posameznik v BiH pravi, da je narod, ki mu pripada, �rtev in da so vsega krivi drugi. Na tem ozemlju �e dolgo ne bo skupne razlage tega, kar se je med vojno resni?no zgodilo. Predvideva se, da se bo premik mogo? �ele z naslednjo generacijo, ki sploh ni �ivela v ?asu vojne in nima �ivih spominov na to obdobje.

Zakonodajne in izvr�ilne odlo?itve predstavnika so pravzaprav pokazale edino u?inkovito vladanje v BiH med letoma 1995 in 1998, med drugim je slednji izbral tudi zastavo nove dr�ave in s polo�aja razre�il ali �e kar z volilnih seznamov umaknil ve? nezmernih politikov, ki bi lahko povzro?ili napetosti. Kasnej�e vladajo?e strukture so bile/so zelo �ibke, ker etni?no osnovane stranke zasledujejo razli?ne cilje in nerade sprejemajo kompromise. Politi?ne razmere v BiH so relativno stabilne vendar nepredvidljive. Koalicija oz. vlada na dr�avni ravni (bo�nja�ka SDA, hrva�ka HDZ BiH in srbska Zveza za spremembe), ki jo vodi predsedujo?i Svetu ministrov Denis Zvizdi? (SDA), deluje relativno dobro - precej u?inkoviteje v primerjavi z vladami doslej. Lanskoletne aretacije vidnih ?lanov bo�nja�ke SBB, koalicijske partnerice v Vladi Federacije BiH, med drugim tudi njenega predsednika Radon?i?a, zaradi suma oviranja dela pravosodja, so prinesle v celotni politi?ni prostor Federacije BiH dolo?eno politi?no negotovost.

BiH je �e od leta 2002 ?lanica Sveta Evrope in ravno tako je ?lanica OZN in Sredozemske unije, in sicer od leta 2007. Ob robu zasedanja Sveta za zunanjo politiko (FAC � 15. Februar 2016) je BiH uradno predala pro�njo za ?lanstvo v EU. EK je bila nato zapro�ena za izdelavo ocene pripravljenosti BiH za ?lanstvo v EU. Pri odlo?anju EK bosta klju?no vlogo odigrali poro?ilo o izvajanju reformne agende ter delovanje sprejetega EU koordinacijskega mehanizma in t.i. tehni?na adaptacija SAS sporazuma med EU in BiH, ki je potrebna zaradi ?lanstva Hrva�ke v EU. V najbolj�em primeru bi dr�ava status kandidatke lahko dobila �e do konca tega leta ali v za?etku leta 2018. To pa je odvisno od �tevilnih reform, ki jih mora dr�ava �e izvesti, saj precej zaostaja od evropskih standardov na veliko podro?jih. Najprej je potrebno opraviti gospodarske reforme (za njih je bil �e dose�en �irok dogovor), reformo javne uprave in socialno reformo. Funkcionalnost dr�avnih institucij je na zelo nizki stopnji in to je tudi ena od prednostnih nalog, potem je tukaj �e postopek privatizacije, po katerem naj bi dr�ava odprodala svoje lastni�ke dele�e v �tevilnih podjetij.

Gospodarsko okolje v BiH

Gospodarsko okolje igra klju?no vlogo za tr�ne potenciale in gospodarski razvoj. Raznolikost na trgih je posledica razlik gospodarskih okolij. Prihodki in blagostanje prebivalstva so izredno pomembni, ker dolo?ajo kupno mo? prebivalstva (Hollensen, 2001).


Zgodovina

Gospodarstvo BiH je od kon?anja vojne leta 1995 do leta 2000 na ra?un povojne obnove in prilivov kapitala iz tujine dosegalo nadpovpre?no visoko stopnjo gospodarske rasti. Po letu 2000 se je tovrstna pomo? zmanj�ala in je bilo za pri?akovati upo?asnitev gospodarske rasti ter na tem podro?ju pribli�evanje tranzicijskim dr�avam.

Od leta 2004 je na rast gospodarske aktivnosti pri?el mo?no vplivati zasebni sektor, saj se je njegov dele� v tem letu povzpel na 50 % BDP (EBRD, Transition report, 2005, 111). Na rast BDP je tistega leta vplivalo povi�anje industrijske proizvodnje in kmetijske dejavnosti. Trend industrijske proizvodnje prispeva k o�ivitvi gospodarstva. �e vedno so te�ave v upo?asnjeni privatizaciji, pomanjkanju sodobnega upravljanja, nedokon?ane strukturne spremembe v gospodarstvu. Hitrej�e in bolj�e izvajanje privatizacije bi skupaj s prestrukturiranjem podjetij privedlo do hitrej�e rasti in razvoja, kar bi omogo?alo bolj�o izrabo naravnih virov (kar jih BiH nedvomno poseduje), relativno poceni delovno silo in druge prednosti gospodarstva BiH (CB BiH, 17). Na tem mestu je potrebno izpostaviti visoko prisotnost sive ekonomije, ki je v letu 2004 po ocenah CB BiH predstavljala 38% nominalen vrednosti BDP v tem letu.

V obdobju od 2004 do 2007 je na rast BDP mo?no vplival dvig proizvodnje, ki je temeljil na predelovalni industriji, razen tega je bila tudi visoka rast v gradbeni�tvu, trgovini, kmetijstvu, prometu in finan?nem posredovanju. V letu 2006 se je uvedla enotna stopnja davka na dodano vrednost in to velja za najpomembnej�i korak pri reformi dav?nega sistema. Ve?ja gospodarska aktivnost dr�av Evropske unije je imela pozitiven u?inek tudi v BiH (vlaganje v infrastrukturne projekte, stanovanjsko gradnjo, ve?je �tevilo turistov in s tem pove?anje no?itev ter pove?anje gostinskih storitev).

Leto 2008 je prineslo spremembe v gospodarskem okolju BiH. Inflacijski pritiski so bili mo?nej�i, zunanji polo�aj je bil oslabljen prek pove?anja zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Kljub temu da je realni sektor gospodarstva kazal v prvi polovici tega leta pozitivne rezultate, je v drugi polovici leta postalo jasno, da se je splo�no gospodarsko okolje spremenilo in ta sprememba je imela velik vpliv na celo regijo. Agencija za statistiko BiH je pokazala upo?asnitev gospodarske rasti, ki se je �e pove?al v letu 2009. Vzrok za tako mo?no kr?enje proizvodnje in zni�anje BDP je bila globoka recesija. Glavni tokovi krize so bili: zmanj�an priliv tujega gospodarstva, zmanj�ano izvozno povpra�evanje, zmanj�anja cena kovin, porast brezposelnosti ter upo?asnjena rast pla?. Slednji sta vplivali na doma?o porabo, ob tem pa so se investicije ob?utno zmanj�ale, itd. Za 39% se je zmanj�al obseg uvoza kapitalnih izdelkov, obseg doma?e kapitalne proizvodnje se je zni�al za 19%. Negativna vrednost neto izvoza, ki je bila prisotna v prej�njih letih, se je kot rezultat zmanj�anega obsega uvoza zni�ala glede na izvoz v letu 2009. Tako je neto izvoz ubla�il padec BDP v letu 2009 (CB BiH, 2009, 16). Na zni�anje BDP v letu 2009 je vplivala zni�ana aktivnost v pridelovalni industrij, nato v gradbeni�tvu, finan?nem poslovanju, trgovini in tudi v industrijski proizvodnji. Edina sektorja, ki sta �e izkazovala pozitivno rast, sta bila energetski sektor in kmetijstvo in sta na ta na?in prepre?ila, da bi padec BDP bil �e ve?ji (CB BiH, 2009, 17).

Glede na nominalno rast BDP je bila gospodarska aktivnost v obdobju po letu 2009 precej slaba, kar je negativno vplivalo na trend dolgoro?ne potencialne gospodarske rasti. Iz podatkov Agencije za statistiko BiH za leto 2015 je razvidno, da je nominalna vrednost BDP v letu 2013 vi�ja za pribli�no 5 % glede na vrednost iz leta 2008. V tem letu sta industrijska proizvodnja in gradbeni�tvo  dosegla najvi�jo rast od leta 2006 (CB BiH, 2013, 18).

Aktualno gospodarstvo okolje v BiH

Dr�ava BiH dvajset let po vojni �e vedno �ivotari. Po poro?ilu Svetovne banke o pogojih poslovanja �Doing Business 2010� je BiH zasedla 116 mesto od 183 rangiranih dr�av sveta. Gledano z vidika regije je BiH na dnu lestvice. Na slab polo�aj BiH so najve? vplivali komplicirani postopki za zagon poslovanja, registracija lastni�tva in pla?ilne sposobnosti podjetij. Za zagon poslovanja je potrebno 60 dni, kar je najdalj�i rok v regiji, prav tako so stro�ki za za?etek poslovanja najvi�ji v regiji. Za registracijo premo�enja in lastni�tva je potrebno 84 dni, kar je najve? v regiji. Sodni postopki iz poslovnih zadev trajajo ve? kot eno leto, prav tako so sodni postopki dragi. BiH ima slabo urejen sistem zaposlovanja delavcev, pridobivanje kreditov in za�?ito investitorjev. Nekoliko ugodnej�o ima BiH dav?no politiko in pogoje ?ezmejnega gospodarskega sodelovanja. BiH je dosegla napredek pri postopkih in porabi ?asa za pridobitev gradbenih dovoljenj. BiH ekonomisti in zdru�enje delodajalcev se strinja z ugotovitvami Svetovne banke in ocenjujejo, da so bile ekonomske reforme v BiH narejene samo na papirju, niso pa se realizirale, za kar bodo potrebne korenite spremembe v BiH (MZZ, 2017, www.sarajevo.veleposlanistvo.si/index.php?id=2959).
Korupcija se je zarasla v vse pore dru�be (koruptivna kazniva dejanja ostajajo nekaznovana ali pa so izre?ene samo pogojne kazni, ker dr�ava ni dosegla napredka pri izvajanju antikorupcijske reforme, in je najkoruptivnej�a dr�ava v regiji), predstavniki oblasti poskrbijo sami zase, dr�avljani se komaj pre�ivijo iz meseca v mesec, brezposelnost je ve? kot 40-odstotna, mladi pa v upanju na bolj�e �ivljenje mno�i?no zapu�?ajo dr�avo, v za?etku leta 2014 se je zgodila socialna revolucija, po kateri je bilo veliko obljub, a jih politika ni uresni?ila, in polo�aj ostaja precej brezupen.
V BiH kmetijstvo zaposluje 19 % (kmetijstvo je v veliki meri v zasebnih rokah, vendar so kmetije majhne in neu?inkovite), industrijski sektor pa 30 % aktivnega prebivalstva (v �tevilnih industrijskih panogah je �e vedno preve? zaposlenih, kar je posledica oz. zapu�?ina prej�njega centralno-planskega gospodarstva (?eprav omejena privatizacija izbolj�uje u?inkovitost v nekaterih sektorjih)). V terciarnem sektorju je zaposlenih pribli�no 51 % aktivnega prebivalstva.

BiH je imela v letu 2016 3,7 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja. Izvoz blaga je v letu 2016 zna�al 3,7 mlrd EUR, uvoz blaga pa 7,5 mlrd EUR. BiH je v letu 2016 najve? izva�ala pohi�tvo in svetila, les, obutev, mineralna goriva ter stroje. Najve? je BiH izvozila v Nem?ijo (15,7 % od celotnega izvoza), Italijo, na Hrva�ko, Srbijo in Slovenijo (www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bosna_in_Hercegovina/Pregled_gospodarskih_gibanj_4305.aspx).

BiH predstavlja spodbudno investicijsko okolje za tuje investicije (nizka inflacija, relativno poceni delovna sila, dav?ne olaj�ave, razvit ban?ni sektor, itd.). Sedanja vladajo?a opcija je temu pripomogla, saj je v ospredje postavila gospodarske reforme (ustavo pa pu�?a prihodnosti) in te so namenjene predvsem razbremenitvi gospodarstva in prevelikim fiskalnim dav?nim bremenom. Cilj reform je, da se zmanj�ajo obremenitve, da se zmanj�a javni sektor in da se ustvarijo mo�nosti, da se bo lahko zasebni sektor razvijal. V primeru, da bodo te odlo?itve naredile korak naprej, se je potrebno znotraj dr�ave dogovoriti, kako iz vseh struktur, ki jih imajo, oblikovati mehanizem koordinacije, ki bi sprejemal skupne odlo?itve do Bruslja.


Slovensko � BiH odnosi

Republika Slovenija in BiH imata dolgoletno tradicijo zelo dobrih odnosov na najvi�ji ravni, in sicer na vseh ravneh dru�benega �ivljenja. Tukaj na tem mestu bi izpostavili, da je pomembnost dr�ave BiH izkazano tudi v dejstvu, da je Republika Slovenija v Sarajevu kupila lastni�ke prostore za svoje veleposlani�tvo na glavni prometni �ili, v poslovno najlep�em delu mesta, v bli�ini skoraj vseh BiH in�titucij (20 m od stavbe Parlamenta BiH) ter stavbe EU delegacije. Sve?ana vselitev je bila v oktobru 2016.

Prostori so veliki cca. 500 m2, od tega so v I. nadstropju prostori veleposlani�tva (vklju?no s pisarnama voja�kega in politi?nega ata�eja), v pritli?ju je Konzularni oddelek VSA s sprejemnico za stranke ter ve?namensko dvorane Ivane Kobilce, dodatno so �e v kleti servisni prostori VSA.

Z nakupom omenjenih prostorih se je RS re�ila visokih stro�kov najema dveh poslovnih prostorov, v katerih je lo?eno delovalo VSA in VSA KSA, poleg tega pa je to tudi sporo?ilo dr�avi gostiteljici (BiH), da Slovenija ima na njenem podro?ju dolgoro?ni interes.
Slovensko �BiH politi?ni odnosi
Pri tovrstnih odnosih se pozitivno ocenjuje v preteklih dveh letih pove?ana dinamika stikov na predsedni�ki ravni (junija 2014 uradni obisk Predsednika Republika (PR) Pahorja v BiH, marca 2015 povratni obisk Predsedstva BiH v RS, �lo je za njihov prvi obisk v tujini po volitvah, julija 2015 je sledil obisk PR Pahorja v Srebrenici, kjer je bil sve?ani govornik na komemoraciji ob 20-obletnici). Nadalje, BiH je v aprilu 2017 obiskal tudi predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar.

Na nivoju MZZ se je v zadnjih letih izvedlo veliko aktivnosti, in sicer od obiska BiH ministra za zunanje zadeve RS Erjavca v Sarajevu z gospodarsko delegacijo, obiska Slovenije s strani ministra za zunanje zadeve BiH g. Crnadaka, do obiskov na ni�jem nivoju MZZ.

Od regionalnih dogodkov je v maju 2016 v Sarajevu potekalo sre?anje voditeljev Procesa Brdo-Brioni. Sre?anje je gostil predsedujo?i predsedstvu BiH Izetbegovi?, posebni gost je bil italijanski PR Mattarella. Sre?anja so se na povabilo PR Pahorja in hrva�ke PR udele�ili PR Albanije, ?rne gore, Kosova, Makedonije in Srbije. Voditelji so sprejeli zaklju?ke, in sicer da imajo politiki odgovornost za gradnjo zaupanja, ne da bi se obremenjevali z zgodovinskimi spori, da bodo re�evali odprta vpra�anja z dialogom, in sicer na podlagi mednarodnega prava, za?en�i z implementacijo veljavnih pogodb in sporazumov.

Konec maja 2016 je v Sarajevu potekalo tudi sre?anje Summit 100, ki se ga je iz RS udele�il minister za gospodarstvo Po?ival�ek.

BiH je v okviru predsedovanja SEP v juniju 2016 v Banja Luki organizirala ministrsko sre?anje. Slovenija se je dogodka udele�ila na ravni veleposlanika.

Slovenija nenazadnje ohranja svojo prisotnost v BiH tudi z zagotavljanjem njene stabilnosti (9 pripadnikov SV v operaciji EUFOR-Althea ter rezervna ?eta v okviru regionalnih rezerv) ter s pomo?jo pri uvajanju reform obrambnega sektorja (eksperti MORS v poveljstvu Nata v Sarajevu).

Prav tako imamo tudi predstavnika v OHR (Ale�a Baluta), ki je svetovalec v pisarni visokega predstavnika Valentina Inzka.
Slovensko � BiH gospodarski odnosi
Gospodarski odnosi med Slovenijo in BiH so zelo dobro razviti, BiH je pomembna izvozna partnerica Slovenije, s katero ima Slovenija suficit v blagovni menjavi, kar ka�ejo tudi kazalci v medsebojni trgovski menjavi (ve? kot 1 mlrd EUR), vi�ina slovenskih investicij v BiH in �tevilo delovnih mest, ki so jih te investicije v BiH ustvarile. V BiH deluje ve? kot 500 podjetij s slovenskim kapitalom, ki zagotavljajo pribli�no 15 tiso? delovnih mest dr�avljanom BiH, BiH pa je tretja dr�ava (za Hrva�ko in Srbijo), kamor je Slovenija najve? investirala (Presker, 2017).
Slovenija je ?etrta najve?ja investitorica v BiH (nasprotno pa je dele� investicij podjetij iz BiH v Sloveniji relativno majhen � vendar je tukaj potrebno izpostaviti, da je podjetje Bingo, katerega lastnik je Senad D�ambi?, izrazilo interes za �iritev v Slovenijo, in sicer bi v Velenju �eleli zgraditi nakupovalni center v velikosti 10 tiso? m2 (Bingo je trenutno drugi najve?ji trgovec v BiH z okoli 27 % dele�em in se hitro �iri. Po umiku Tu�a je prav Bingo prevzel ve?ji del trgovin in centrov).
V ?asu mno�i?ne privatizacije skoraj ni bilo resnej�e slovenske finan?ne dru�be, ki ne bi ustanovila svojega bosanskega privatizacijskega sklada. Temu je botrovalo dobro poznavanja zgodovine, kulture, lokalnega jezika ter nenazadnje obi?ajev, relativno nizki logisti?ni stro�ki. Trg BiH predstavlja perspektiven in zanimiv trg, �e posebej za mala in srednje velika podjetja, ki se odlo?ajo za vlaganja v bosansko gospodarstvo prek �tevilnih neposrednih ali kapitalskih nalo�b v realni sektor, storitvene dejavnosti ter najrazli?nej�e finan?ne institucije.
Rast vseh glavnih komponent gospodarskega sodelovanja (blagovna, storitvena menjava, investicije) je bila kot posledica globalne gospodarsko-finan?ne krize v letu 2009 prekinjena, ?emur je sledil padec vrednosti blagovne menjave, ki je v letu 2015 ponovno presegla rekordno vrednost 990 mio. EUR (v 2011 990 mio. EUR in v 2015 997 mio. EUR). Ocenjujemo, da tudi v prihodnje ne bo pri�lo do ve?jih sprememb teh vrednosti. �tevilna podjetja z ve?inskim slovenskim kapitalom so bila in so �e med najpomembnej�imi izvozniki ter ustvarjajo znatne dele�e v izvozu ter s tem pozitivno prispevajo k makroekonomskim pokazateljem stanja dr�ave (rast BDP, stopnja zaposlenosti, izvoz, itd.) (Valen?i?, 2016).

Najpomembnej�i proizvodi v izvozu iz Slovenije na trg BiH v letu 2016: vozila in njihovi deli (11%), elektri?ni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke (10%), sledijo farmacevtski proizvodi (9%), mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralni voski (7%), surove ko�e z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje (5%).

V letu 2016 so podjetja iz Slovenije iz BiH uvozila najve? naslednjih proizvodov: jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave ter njihovi deli (19 %), elektri?ni stroji in oprema ter njihovi deli (14 %), les in lesni izdelki, lesno oglje (8 %), proizvodi kemi?ne industrije ali podobnih industrij (7 %), pohi�tvo, posteljnina, �imnice, nosilci za �imnice, blazine in podobni polnjeni izdelki, svetilke in pribori za njih, osvetljeni znaki, monta�ne zgradbe (7 %), aluminij in aluminijasti izdelki (6 %).

Iz navedenih podatkov je razvidno, da je blagovna menjava iz leta v leto med Sloveniji in BiH v nenehnem porastu.
Te�ave slovenskih podjetij v BiH
Kljub zelo dobrim zgoraj navedenim podatkom o menjavi imajo slovenska podjetja v BiH raznolike te�ave, posledi?no so tudi razli?ne mo�nosti za njihovo re�itev. Na splo�no pa se podjetja sre?ujejo s prevlada interesov posameznikov nad dr�avnimi oz. s tem povezan problem korupcije dr�avnih uradnikov,  z nestabilno politi?no situacijo, ki onemogo?a osredoto?enje na gospodarstvo, nejasno zakonodajo, sivo ekonomijo, z administrativnimi ovirami za neposredne investicije (po?asnost postopkov (npr. uvoz blaga v BiH je zelo te�aven, saj postopki carinjenja blaga trajajo praviloma ve? dni, na uvozna dovoljenja pa se lahko ?aka tudi do dva meseca in ve?), zavla?evanje, netransparentnost, neu?inkovitost delovanja javnega sektorja, vpra�ljiva neodvisnost sodstva, nespo�tovanje danih obljub, diskriminacija trgovskih mre�, nedelovanje distribucijskih kanalov, s problemom zavarovanja pla?il (dobave se vr�ijo le pod strogimi pla?ilnimi pogoji (avans, garancije), kar povzro?a manj�i obseg naro?il ter vi�je stro�ke, z zamudami pri pla?ilih, s slabo in neustrezno logistiko, z dolgimi in zamudnimi postopki pri pridobivanju razli?nih dovoljenj, z nelikvidnostjo, z vsem znano po?asnostjo pri delu (ta lahko tujemu investitorju v za?etni fazi dela velike preglavice), s slabo razvitostjo internetnega omre�ja in internetnih storitev (kot so internet ban?ni�tvo, internet trgovine itd. Ta storitev je na zelo nizkem nivoju in bo potrebnih �e kar nekaj let, da bodo dosegli razvitost Slovenije na tem podro?ju.).

Vseeno bomo to poglavje zaklju?ili s pozitivnimi besedami: kljub vsemu na�tetemu (predvsem v negativnem smislu) so Slovensko BiH gospodarski odnosi na visoki stopnji in to se ka�e v zelo dobri blagovni menjavi, ki je med dr�avama v vi�jem obsegu kot jih ima npr. Republika Slovenija z Rusko Federacija ali Kitajsko.


ANALIZA GOSPODARSKE DIPLOMACIJE NA VSA

Predstavitev raziskave med slovenskimi podjetji v BiH
V prej�njih poglavjih je bila opredeljena vloga gospodarske diplomacije pri internacionalizaciji slovenskih podjetij kot tudi gospodarskih odnosih s tujino nasploh. Na osnovi tega lahko sklenemo, da gospodarska diplomacija to vlogo opravlja tudi v BiH, zato se nam na tem mestu postavljala vpra�anje, koliko je gospodarska diplomacija v tej dr�avi uspe�na pri svojem delovanju.

?e povzamem trditve Grudnove (2005, 75), ki kot merilo za uspe�nost gospodarske diplomacije navaja �tevilo sklenjenih sporazumov, novih vstopov na tr�i�?e, �tevilo za?etih stikov itn., bi lahko podali oceno o uspe�nosti gospodarske diplomacije MZZ RS v Sarajevu. Toda kljub dobrim kazalcem so vedno mo�ne izbolj�ave, zato menim, da je v tej smeri potrebno po eni strani preveriti zadovoljstvo podjetij, ki so dejansko uporabnice teh storitev in lahko po na�em mnenju dajo najbolj merodajno oceno, ter po drugi strani raziskati mnenje/predloge/izku�nje samega diplomatskega ata�eja na VSA. Le tako lahko pridemo do pravih/bolj�ih ugotovitev o usklajenosti pri?akovanj uporabnikov z aktivnostmi izvajalcev gospodarske diplomacije.

V ta namen sem se odlo?ila opraviti raziskavo tako med slovenskimi podjetji v BiH, ki jim je prakti?no namenjena gospodarska diplomacija, kot tudi med izvajalci gospodarske diplomacije na VSA, torej gospodarskim ata�ejem.

Za namene te raziskave sem med slovenskimi podjetji v BiH izdelala vpra�alnik, ki sem ga podjetjem poslala preko elektronske po�te, s ciljem dobiti odgovore vsaj 20 podjetij, ki so �e prisotna na BiH tr�i�?u, saj so lahko le-ta, glede na svoje izku�nje, najbolj�i sogovorniki v tem primeru. Hkrati menim, da bi toliko sodelujo?ih podjetij v raziskavi predstavljalo primeren vzorec. Tukaj sem naletela na hudo oviro, saj so bila podjetja nepripravljena na sodelovanje. ?eprav sem si resni?no vzela ?as za to raziskavo in sem pribli�no �tirideset podjetij (v mislih sem imela podjetja, ki so �e imela/�elijo imeti stik z gospodarsko diplomacijo na VSA), ki sem jih �elela anketirati, najprej poklicala po telefonu in jim predstavila namen in cilj raziskave, sem ostala brez �elenih odgovorov. Odgovore mi je vrnilo le 9 podjetij, kar je precej zmanj�alo reprezentativnost raziskave. Ta nepripravljenost podjetij za sodelovanje me je resni?no presenetila, ampak po dalj�em razmisleku sem pri�la do pravega vzroka. Menim, da je problem v slabi organiziranosti samih podjetij, saj sem �e pri najavi raziskave, v telefonskem pogovoru imela te�ave, kako priti do pravih ljudi, ki so kompetentni za odgovarjanje na vpra�alnik. Kontaktne osebe v dolo?enih podjetjih niso vedele, kdo bi lahko bil v podjetju tisti, ki je odgovoren za internacionalizacijo podjetja oz. za delovanje podjetja na tujih trgih (velikokrat sem sli�ala odgovor/izgovor, da bo z odgovorom te�ko, ker bo treba vpra�ati za dovoljenje centralo v Sloveniji), pa ?eprav sem se osredoto?ila na relativno uspe�na podjetja, kjer je dobra organizacija dela pri?akovana.
Opis rezultatov raziskave med slovenskimi podjetji v BiH
Torej, kot �e re?eno, od v raziskavo vklju?enih �tirideset podjetij sem odgovore dobila le od 9 podjetij, od tega so to bila 3 velika podjetja, 4 srednje velika in 2 mali podjetji, ukvarjajo se s financami, gostinstvom, oskrbo s plinom in gorivom, s predelovalno industrijo ter z drugimi dejavnostmi, na BiH trgu delujejo z lastnimi podru�nicami, tri v sodelovanju s tujim partnerjem in dva z neposrednimi investicijami. Poslovno okolje ocenjuje z oceno srednje ugodno, na osnovi tega lahko sklepamo, da poslovno okolje ni dejavnik, ki bi determiniral vstop ali delovanje na tem trgu. To dejstvo bi lahko podkrepili z izjavo, da je BiH trg, gledano v primerjavi z nekaterimi dr�avami iz nekdanje skupne dr�ave Jugoslavije, v nekaterih segmentih bolj privla?en, v nekaterih drugih manj, vendar zagotovo ni tak�en, da bi odganjal slovenska podjetja.  Podjetja so navedla, da je kar precej ovir za vstop in delovanje na tem trg, in sicer najbolj je bil izpostavljen neugodni dav?ni sistem in dav?na politika, nato pomanjkanje informacij o trgu, potem zapletene in nejasne predpise, na koncu pa je pravna varnost.

Zelo zanimiv odgovor je bil na vpra�anje, ali so se podjetja pred vstopom na BiH trg obrnila na gospodarsko diplomacijo na VSA. Vsi so odgovorili pozitivno. To me je navedlo na misel, da sem dobila odgovore od podjetij, ki so za?ela delovati na BiH trgu v zadnjem desetletju, saj je nekako takrat za?ela delovati gospodarska diplomacija na VSA. Podjetja ocenjujejo, da je gospodarski ata�e na VSA koristen, vendar je najve?je �tevilo podjetij bilo nezadovoljnih z njegovim odzivom in s pomo?jo, kljub temu mu pripisujejo visoko diplomatsko aktivnost, seznanjenost z dogodki na gospodarskem in politi?nem podro?ju dr�ave BiH, poznavanje institucij in tr�i�?a, vendar pa ne pozna dobro potreb in te�av slovenskih podjetij na BiH tr�i�?u. Na koncu sem bila razo?arana, da je samo eno podjetje podalo predlog za izbolj�avo, in sicer v smislu rednih (kvartalnih) tematskih sestankov gospodarskega ata�eja s predstavniki slovenskih podjetij, ki poslujejo na tr�i�?u BiH.

Vidiki delovanja gospodarske diplomacije v okviru VSA, s strani  gospodarskega ata�eja (GD) na VSA
V drugem delu raziskave ((z)mo�nosti druge strani ) sem pripravila strukturirani intervju, ki sem ga enemu od intervjuvancu, g. Gregorju Preskarju, poslala preko elektronske po�te, ker je �e zaklju?il mandat na VSA, z drugim, g. Borutom Valen?i?em, ki je aktualni gospodarski ata�eje na VSA, pa sem opravila intervju kar v prostorih VSA, in sicer dne 18.5.2017 .
Opis rezultatov raziskave, narejene na podlagi odgovorov gospodarskih ata�ejev
Pri tem opisu sem zdru�ila odgovore obeh intervjuvancev. Tako sta pri prvem vpra�anju, katere so primarne naloge gospodarskega ata�eja, odgovorila, da je to podpora in pomo? pri internacionalizaciji podjetij svoje dr�ave, pomo? pri pridobivanju tujih investicij, pomo? podjetjem svoje dr�ave pri re�evanju te�av, lobiranje za pridobitev poslov, spremljati lokalno gospodarsko okolje, makroekonomske kazalce, poznati poslovne navade in na?ine dela v okolju, kjer gospodarski ata�e deluje, ter poznati pristojne in odgovorne ljudi na institucijah, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, biti seznanjen z ve?jimi javnimi razpisi, ki bi lahko zanimali tudi slovenska podjetja. Slovensko-BiH odnose sta ocenila, da so zelo dobro razviti, kar ka�ejo tudi kazalci v medsebojni trgovinski in storitveni menjavi (ve? kot 1 mlrd EUR � kar je ve? kot npr. z Rusko federacijo ali Kitajsko), vi�ini slovenskih investicij v BiH in �tevilu delovnih mest, ki so jih te investicije v BiH ustvarile (ca. 15.000), da na trgu BiH deluje ve? kot 500 podjetij s slovenskim kapitalom ter da je BiH tretja dr�ava (za Hrva�ko in Srbijo), kamor je Slovenija najve? investirala.

Promoviranje slovenskih podjetij v BiH lahko poteka individualno ali skupinsko, vendar je pri obeh na?inov potrebno poiskati ustreznega lokalnega partnerja, ki pomaga pri organizaciji bodisi poslovnega dogodka bodisi sejemskega nastopa. Na slovenski strani pa je soorganizator ali GZS ali OZS. Pri realizaciji tovrstnih dogodkov si lahko veleposlani�tvo pomaga z namenskimi finan?nimi sredstvi Projektnega gospodarskega sklada.

Na osnovi njunih izku�enj me je zanimalo, katere oblike podpore najbolj potrebujejo slovenska podjetja, ki so �e na BiH tr�i�?u. Odgovor je bil, da slovenska podjetja, ki so �e na trgu BiH, potrebujejo podporo v obliki povezave med njimi in oblastmi na vseh ravneh odlo?anja v BiH, od dr�avne do ob?inske. Ustroj BiH je poseben izziv, saj so pristojnosti za posamezne zadeve iz gospodarskega podro?ja na razli?nih ravneh. Posebna naloga je obve�?anje lokalnih oblasti glede te�av, s katerimi se podjetja pri poslovanju sre?ujejo, in poskus odprave teh te�av v vsestransko korist. Kot omenjeno, to je tudi podpora pri neposrednem kontaktiranju dol�nika, prisotnost na sodnih obravnavah, nemalokrat pa tudi lobiranje za pridobitev ali izvedbo kak�nega posla (pridobitev raznoraznih dovoljenj).

Enako me je zanimalo tudi, katere oblike podpore najbolj potrebujejo slovenska podjetja, ki bi rada �ele razvila svoj posel na BiH tr�i�?u. Ta podjetja je potrebno usmeriti na pristojne institucije, ki jim lahko pomagajo pri re�evanju statusnih vpra�anj (zakonodaja, registracija podjetja, dejavnost, itd.). Potrebno jim je pomagati pri vzpostavitvi stikov s pravimi ljudmi v pravih institucijah. Potrebno jih je seznaniti s pogoji poslovanja in primernostjo lokacije za razvoj njihove dejavnosti. Dobro jih je povezati z ostalimi slovenskimi podjetji, ki so �li skozi podobne postopke, s ciljem izmenjave izku�enj in nasvetov.

Nadalje sem ju spra�evala, katere informacije so najbolj iskane s strani slovenskih podjetij. Odgovorila sta, da so podjetja predvsem zainteresirana za spremljanje javnih razpisov iz razli?nih sektorjev gospodarstva. Zanimajo jih postopki registracije podjetja in s tem povezana zakonodaja, katere so pristojne institucije za pomo? pri izvedbi postopka, kak�ne so mo�nosti financiranja projektov s strani mednarodnih finan?nih institucij. Prav tako jih zanimajo navade in obi?aji v lokalnem poslovnem okolju, kontakti potencialnih partnerjev iz dolo?ene panoge v BiH, itd.

Odgovor na vpra�anje, katere dejavnosti se organizirajo za pomo? slovenskim podjetjem v BiH, je bil, da so to v veliki ve?ini primerov organizacija izhodnih poslovnih delegacij in skupinski sejemski nastopi. Izhodne poslovne delegacije je najbolje organizirati ob kak�nem visokem dr�avnem obisku (npr. PRS, PV, MZZ, itd.). V tem primeru se tudi lokalne institucije potrudijo za uspe�no izvedbo dogodka in zagotovijo ustrezne sogovornike slovenskim podjetjem. Izhodne delegacije je mo�no organizirati tudi sektorsko (lesna industrija, kovinska, prehranska) in v razli?nih delih dr�ave (Mostar, Banja Luka), in sicer tam, kjer je za posamezno dejavnost velik interes. Mo�no je organizirati tudi poslovni dogodek, kjer se predstavi eno podjetje, vendar je v tem primeru potrebno zadostno �tevilo zainteresiranih doma?ih podjetij in institucij. Skupinske sejemske nastope na?eloma organizira OZS, VSA pa je pri tem zgolj podpora.

Najpogostej�e te�ave slovenskih podjetij, ki so �e prisotna oz. ki bi rada prodrla na tr�i�?e BiH sem zdru�ila v eno vpra�anje. Pri tem sem dobila odgovor, da so najpogostej�e te�ave podjetij, ki so na trgu �e prisotna, neporavnane obveznosti kupcev in s tem ter drugimi te�avami povezani sodni postopki, ki so v BiH dolgotrajni in nemalokrat pristranski. Nadalje so za podjetja, ki na trgu �e delujejo in imajo tudi vzpostavljeno proizvodnjo ali trgovino, velike te�ave tudi razli?ne in�pekcije, ki jih v ve?ini primerov neupravi?eno nadzorujejo le zaradi zara?unavanja kazni za polnjenje svojih blagajn. Dostikrat poslovanje ovira nelojalna konkurenca s podporo lokalnih oblasti ali pa zakonodaja, ki ovira prost dostop do trga in zdravo konkurenco.

Pri odgovoru na prej�nje vpra�anje se mi je takoj postavilo podvpra�anje, koliko je lahko uspe�en gospodarski ata�e pri re�evanju teh te�av. Izpostavljeno je bilo, da je uspe�nost gospodarskega ata�eja odvisna od primera do primera, od vrste te�av in od njegovega pristopa ter vztrajnosti. Njegova primarna naloga je, da na te�ave opozarja, tako doma?e oblasti, kot mati?no dr�avo. Nemalokrat je na te�ave potrebno opozoriti tudi pristojne mednarodne organizacije in mednarodne finan?ne institucije (predvsem zaradi kr�itev mednarodnih dogovorov in pravil poslovanja). Pristojnim organom v BiH poskusi v sodelovanju s prizadetim podjetjem ponuditi mo�ne re�itve problema. Gospodarski ata�e lahko v primeru te�av le pomaga s pomo?jo svojih stikov in poznanstev, rezultati pa so odvisni predvsem od pripravljenosti in volje povzro?itelja te�av. Te�ave se lahko pojavljajo dalj ?asa in njihovo re�evanje lahko na �alost presega mandat ekonomskega ata�eja

Zanimala me je tudi pogostost opiranja na pomo? gospodarskega ata�eja na VSA. Sedanji gospodarski ata�e je izjavil, da kar precej, ampak v sedanji fazi meni, da glede na dejstvo, da je na tej funkciji �ele par mesecev, bo to?no sliko imel �ele ?ez ?as. "Stari" gospodarski ata�e pa je odgovoril, da se slovenska podjetja za pomo? veleposlani�tva v ve?ini primerov odlo?ajo �ele takrat, ko nastanejo te�ave in ko je marsikateri zaplet �e v tak�ni fazi, da ga je te�ko re�iti. BiH je posebna dr�ava, kjer veljajo posebna pravila. Najve? stvari se re�uje na podlagi poznanstev in dobrih odnosov. ?e kak�no tuje podjetje pokvari odnose z lokalnimi partnerji, jih bo zelo te�ko popravilo. To lahko vpliva na ugled celotnega gospodarstva in izgubo zaupanja v podjetja. V BiH je bilo kar nekaj tak�nih primerov (SCT, Tu�, LB).

Nadalje me je zanimalo bolj konkretno, kak�ne so te�ave gospodarskega ata�eja, s katerimi se sre?uje pri svoje delu na bosansko-hercegovskem tr�i�?u. Tukaj sta se oba strinjala, da ve?ina te�av pravzaprav izvira iz neurejenega poslovnega okolja in poslovnih navad. Ve?ina poslov je sklenjenih na podlagi poznanstev in prijateljstva. Tudi te�ave izvirajo iz povezav med lokalnimi podjetniki in predstavniki pristojnih doma?ih institucij. In njihovo re�evanje posledi?no zahteva oseben stik. Predstavniki slovenskih podjetij, ki vstopajo na trg prvi?, tovrstnih navad in pristopov ne razumejo. Ne razumejo kompleksnosti sistema in zakonodaje. Gospodarski ata�e mora vse to dobro poznati in imeti zelo �irok nabor poznanstev na razli?nih institucijah. Poleg tega je zapletena tudi administrativna ureditev BiH in je v?asih zelo te�ko najti pristojno osebo za dolo?eno podro?je v okviru dr�avnih in�titucij na razli?nih ravneh, ob tem pa je tudi pogosto, da je lahko odgovorna oseba hitro zamenjana s funkcije, in s tem se izgubi kontinuiteta stikov.

Na vpra�anje, ali lahko trenutna kadrovska sestava gospodarske diplomacije na VSA zadovolji potrebe slovenskih podjetij, sta odgovorila, da do neke mere ja, vsekakor pa je potrebno kadrovsko sestavo gospodarske diplomacije na VSA nadgraditi z zaposlitvijo enega strokovno usposobljenega lokalnega uslu�benca/uslu�benke.

Prej�nje vpra�anje sem nadgradila z naslednjim, ?e ima trenutna zasedba gospodarske diplomacije na VSA kadrovski deficit, koliko to vpliva na uspe�no izvajanje vseh nalog. Odgovor je bil kar zanimiv, in sicer da bi bilo glede na terminsko dolo?ene mandate gospodarskih ata�ejev in na po?asnost re�evanja odprtih te�av in izvajanja projektov potrebno na VSA zagotoviti kontinuiteto v delovanju na gospodarskem podro?ju. Le-to bi lahko zagotovili z zaposlitvijo lokalnega uslu�benca, ki bi vzdr�eval "zgodovinski spomin" posameznih odprtih zadev. Prav tako bi bilo potrebno okrepiti gospodarsko vlogo vodje VSA KBL.

Po teh odgovorih o kadrovski zasedbi gospodarske diplomacije na VSA je bilo logi?no naslednje vpra�anje, kak�na bi bila optimalna sestava gospodarske diplomacije na VSA tako kadrovsko kot tudi strokovno. Odgovor je bil podoben s strani obeh, in sicer primerna sestava bi poleg veleposlanika, ki bi mu morala biti gospodarska diplomacija glede na gospodarske aktivnosti med dr�avama prioriteta, gospodarskega ata�eja, strokovno usposobljenega in ustrezno izobra�enega ter okretnega lokalnega uslu�benca/uslu�benke in strokovno tehni?nega sodelavca/sodelavko, ki bi bil napoten iz RS. Tudi na VSA KBL bi moral diplomat ve?ino ?asa nameniti gospodarskim temam.

Po zaklju?ku kadrovskih vpra�anj me je zanimal pravni okvir za gospodarsko sodelovanje med dr�avama, in sicer v smislu, ali je zadovoljiv oz. ali bi bilo potrebno na tem podro?ju �e kaj narediti. Dobila sem odgovor, da je bilateralni pravni okvir za gospodarsko sodelovanje med dr�avama, glede na stanje v gospodarskih odnosih, ustrezen. Potrebno bi bilo nadgraditi pravni sistem v BiH, ki bi tujemu investitorju zagotavljal ve?jo podporo in za�?ito. Ampak za to mora poskrbeti dr�ava BiH sama.

Zanimalo me je tudi njuno mi�ljenje o tem, ali lahko gospodarski ata�e vpliva na intenziteto gospodarskih odnosov med dr�avami. Dobila sem odgovor, da lahko gospodarski ata�e s svojim delovanjem in pojavo vpliva predvsem na ugled delovanja gospodarstva njegove dr�ave v dr�avi sprejemnici. Z razli?nimi aktivnostmi lahko pripomore pri promociji gospodarskega sodelovanja, promociji podjetij in njihovih proizvodov ter storitev in pri re�evanju odprtih vpra�anj v gospodarskem sodelovanju. Vse to pa lahko uspe le s stalnim stikom s predstavniki lokalnih oblasti in podjetji.

Na koncu me je zanimalo, kje vidita mo�nost za izbolj�ave. Oba sta potrdila, da so izbolj�ave vedno mo�ne. Najprej v kadrovski zasedenosti zaradi zagotovitve kontinuitete delovanja gospodarskega svetovalca, spremljanja odprtih zadev, ki trajajo ve? let in vzdr�evanja vzpostavljenih stikov. Po drugi strani pa bi moral imeti gospodarski ata�e na razpolago nekoliko ve?ji finan?ni fond, ki bi bil namenjen predvsem za vzpostavljanje mre�e stikov pri lokalnih institucijah in podjetjih ter za pomo? podjetjem pri re�evanju te�av prav skozi stike s pristojnimi ljudmi. To je pa? ena izmed poslovnih navad v BiH.


SKLEP

V zadnjem ?asu so gospodarski kazalniki RS ugodni in skladno s tem so tudi napovedi optimisti?ne. Internacionalizacija je za nadaljnjo rast neizpodbitno dejstvo. Ko gospodarstvo ter izvoz izkazujeta rasto?i trend, podjetni�ki sektor pa spet investira, je zelo pomembno, da se ta moment izkoristi, ker je to pravi trenutek, da se s pravimi aktivnostmi podprejo podjetja, ki izkazujejo interes in potencial za rast in razvoj. Sredstva za spodbujanje internacionalizacije so omejena, zato je potrebno delovati proaktivno v korist slovenskih podjetij. Predvsem je potrebno zdru�iti mo?i in delovati skupaj z zasledovanjem istega cilja. Na ta na?in se bo izkoristila prednost, ki jo Slovenija ima na gospodarskem podro?ju. To pomeni, da se je potrebno vklju?evati v podjetni�ke pobude za izbolj�anje poslovnega in investicijskega okolja, razumeti prihodnje trende, itd.

Pri?ujo?i ?lanek analizira gospodarsko diplomacijo na VSA, in sicer na na?in, da soo?a pri?akovanja podjetij in poglede akterjev gospodarske diplomacije, s ciljem prese?i prepad med pri?akovanji na eni strani (podjetja) in mo�nostmi na drugi strani (dr�ave). Brez poenotene strategije med gospodarstvom in akterji gospodarske diplomacije ta ne bo dosegala pri?akovanj, saj je le-ta sama po sebi/brez podjetij brez pomena oz. brezpredmetna, zato sem si zastavila tri hipoteze.

V prvi hipotezi menim, da zaradi intenzitete gospodarskih odnosov med Slovenijo in BiH gospodarska diplomacija na VSA zaradi svoje podhranjenosti (kadrovske in finan?ne) ne more biti dolgoro?no uspe�na. Rezultati, pridobljeni iz intervjujev z biv�im ter sedanjim gospodarskim ata�ejem in anketo med slovenskimi podjetji v BiH, to hipotezo potrjujejo. Po sedanji sistemizaciji MZZ je na VSA napoten le en diplomat za mandat �tirih let in je odgovoren za celotno podro?je gospodarske diplomacijo (na drugih DKP je �e slab�e, kjer gospodarski ata�eji pokrivajo poleg gospodarske diplomacije �e konzularna vpra�anja, kulturo, itd). Glede na �tevilo poslovnih odnosov med Slovenijo in BiH bi ta diplomat potreboval vsaj �e eno strokovno administrativno pomo?. Glede na omejena finan?na sredstva bi bilo dobro premisliti o zaposlitvi lokalnega strokovnjaka, ki bi bil precej cenej�a delovna sila kot delovna sila napotena iz Slovenije, razen tega bi ta lokalno zaposleni (glede na ?asovno omejenost napotitve (�tiri leta) gospodarskega ata�eja ter na po?asnost re�evanja odprtih te�av in trajanje izvajanja projektov), zagotovil kontinuiteto v delovanju na tem podro?ju. Pri tem ne smemo pozabiti �e, da lokalni strokovnjaki bolje poznajo razmere na doma?em tr�i�?u, delovanje institucij kot tudi navade ljudi, kar je nujno za uspe�no lobiranje.

Druga hipoteza govori o tem, da mora biti gospodarski ata�e oboro�en z ve�?inami in znanjem s podro?ja diplomacije, ekonomije in prava, nadalje so klju?ne tudi priprave pred nastopom te funkcije in nenazadnje bi mu to podro?je moralo predstavljati osebni karierni izziv (ne samo status in pla?o). Lahko bi rekli, da gospodarski ata�e potrebuje �irok in raznolik spekter znanj in sposobnosti, ki morajo temeljiti na diplomatskih ve�?inah in izku�njah. Velikokrat se sli�i, da politiki ne znajo razmi�ljati gospodarsko in tudi obratno, gospodarstveniki ne politi?no, in prav pri profilu gospodarskega diplomata je potrebno, da kadrovska slu�ba izbere pravo osebo za to delovno mesto, ki bo sposobna biti oboje: dober politik in dober gospodarstvenik. Tukaj ne smemo pozabiti na dobro na?rtovane priprave, ki so kon?na odsko?na deska pred zasedbo tega polo�aja. Tudi v ?asu trajajo?ega mandata so za u?inkovitost tovrstnega kadra potrebna dodatna/so?asna usposabljanja in izobra�evanje. Pri tem ne sme biti slaba komunikacija in boj za prevlado med posameznimi institucijami in stroko, ampak zavedanje, da vsi ti akterji delujejo v dobrobit slovenskega gospodarstva.

Tretja hipoteza je bila postavljena kot dejstvo, da imajo podjetja ob?utek, da njihovi predlogi velikokrat naletijo na "gluha u�esa", na drugi strani pa akterji gospodarske diplomacije odgovarjajo, da privatni sektor velikokrat preve? pri?akuje od njih, v smislu, da bo za njih v ciljani dr�avi vse narejeno in bodo sami samo za?eli s poslovanjem. Podjetja se morajo zavedati, da morajo za svoj prodor na tuje trge narediti najve? sama, naloga dr�ava pa je, da jim pri tem nudi u?inkovito podporo. Tudi moja raziskava, ki sem jo naredila med slovenskimi podjetji, je pokazala, da obstaja prepad med mo�nostmi, ki jih ima slovenska gospodarska diplomacija in tem, kaj podjetja pri?akujejo od nje. Kljub temu da se po "hodni�kih" pogovorih marsikaj sli�i, so me razo?arali odgovori na klju?na vpra�anja v moji raziskavi, kjer so podjetja odgovorila z odgovorom neodlo?eno ali celo pustila odgovor prazen. To prepisujem dejstvu, da se niso hoteli izpostavljati (kljub anonimnosti raziskave) glede na dobre odnose med njimi in osebjem na VSA. Poleg tega se mi poraja misel, da mogo?e nisem izbrala pravi ?as za raziskavo, ker mogo?e ne poznajo zadosti novega gospodarskega ata�eja (ki je �ele, kot navedeno, pred kratkim nastopil mandat na VSA), saj ni primerno ljudi ocenjevati na podlagi enega sre?anja ali kratkega poznanstva.

Kljub vsemu menim, da podjetjem pogosto ni jasno, kako nastopati na tujem trgu, in zato sploh ne vedo, kaj lahko pri?akujejo od gospodarske diplomacije. Prav zaradi tega velikokrat pride do nesporazumov. Trdim, da se ta prepad da prese?i, in sicer z ozave�?anjem podjetij, kaj to?no za njih lahko naredi gospodarska diplomacija, v smislu, da podjetja kon?no preidejo od reaktivne k proaktivni strategiji prodora na tuj trg, gospodarska diplomacija pa jim mora pomagati pri oblikovanju njihovih interesov in uresni?evanju njihovih ciljev. S tem bi se izognili nejevolji in ogibanju uradnim institucijam na strani podjetij. Tako bi dobili u?inkovito gospodarsko diplomacijo s strani dr�ave. Zadovoljstvo in uspe�nost na obeh straneh bi nas pripeljala do bolj�ih gospodarskih rezultatov ter ve?je uspe�nosti in nenazadnje tudi prepoznavnosti Slovenije v mednarodni skupnosti.

VIRI IN LITERATURA

• ANDERSON SMITH, M. (1993) The Rise of Modern Diplomacy, London, Routledge.
• ARON, R. (2003) Peace and war: a theory of International Relations, New Brunswick, London, Transaction.
• BAYNE, N. in Woolcock, S. (2003) The new Economic Diplomacy: Decision-making and Negotiation in International Economic Relations, Burlington, UK, Ashgate.
• BAYNE, N. in WOOLCOCK, S. (2011) The New Economic Diplomacy: Decision-Making and Negotiation in International Economic Relations (Global Finance), London, Routledge.
• BAJRI?, V. (2014) Gospodarska diplomacija � izku�nje slovenskih gospodarstvenikov, Kranj, Fakulteta za dr�avne in evropske �tudije.
• BENKO, V. (1997) Znanost o mednarodnih odnosih, Ljubljana, Fakulteta za dru�bene vede.
• BERGELJ, N. (2011) Posebnosti konzularnih aktivnosti kot predpogoj za diplomatsko aktivnost: primer Slovenije, Ljubljana, Fakulteta za dru�bene vede.
• BRGLEZ, M. (1996) Kodifikacija sodobnega diplomatskega prava, Ljubljana, Pravna Fakulteta.
• BRINOVI?, T.  (2015)  V Bosni in Hercegovini �e ve? desetletij ne bo skupne razlage tega, kar se je dogajalo med vojno [online], Portoro�. Dostopna na: https://www.rtvslo.si/svet/v-bosni-in-hercegovini-se-vec-desetletij-ne-bo-skupne-razlage-tega-kar-se-je-dogajalo-med-vojno/366720 [3.5.2017].  
• BURKLEC, T. in UDOVI?, B. (2011) Gospodarska diplomacija: med zmo�nostmi (dr�ave) in pri?akovanji (podjetij), IB Revija 2011, 3, str. 27.
• CEP (2017) Predstavitev [online]. Dostopno na: http://www.cep.si/about-us/introduction
• [25. 5. 2017].
• CMRS (2017) Kratka zgodovina podjetja [online]. Dostopno na: http://www.cmsr.si/Podjetje/ [6. 5. 2017].
• DAMIJAN, J. (2011) Razvoj svetovne trgovine in zunanjetrgovinske politike, Predavanje � prezentacija, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
• DEGAN, V.  ?.  (2000) Me?unarodno pravo, Rijeka, Pravni Fakultet.
• DORNBUSCH, R. & FISHER, S. & STARTZ, R. (2001) Macroeconomics, New York, McGrew-Hill.
• DROBNJAK, A. (2015) Vloga slovenske diplomacije pri spodbujanju internacionalizacije podjetij: primer Kazahstana, Ljubljana, Univerza v Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
• ?ATIPI, G. (2011) Ekonomska diplomacija Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije: primer Makedonija, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru�bene vede.
• ERJAVEC, B. N. (2004) Diplomatsko-konzularna predstavni�tva kot sredstvo ekonomske diplomacije, Maribor, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
• FERLINC, M in  HVASTIJA, B. in KOP�E, M. in KOSIN, M. in  KUMAR, A. in  PE?E, T. in  ZUPAN?I? V. (2004) Slovenski gospodarski predstavnik v tujini, Ljubljana, Center za mednarodno sodelovanje in razvoj.
• GRUDEN, T. (2005) Pomen in naloge ekonomsko-poslovne diplomacije kot sestavnega dela zunanje politike dr�av (primer Slovenije), Ljubljana, Fakulteta za dru�bene vede.
• GZS (2017) Predstavitev GZS [online].  Dostopno na: https://www.gzs.si/o_gzs/vsebina/predstavitev-gzs/vodilni-v-internacionalizaciji-podjetij  [6.  5. 2017].
• GZS (2016) Plan Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2017 [online]. Dostopno na: https://www.gzs.si/Portals/O-gzs/Vsebine/novice-priponke/Plan_2017_v12.pdf  [6. 5. 2017].
• HOLLENSEN, S. (2001) Global Marketing. A Market-Responsive Approach (Second Edition), Harlow, Prentice Hall.
• HOLLENSEN, S. (2011) Global Marketing: a decision-oriented approach, New York, Prentice Hall.
• IZVOZNO OKNO (2017) [online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bosna_in_Hercegovina/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4059.aspx [25. 7. 2017].
• JAKLI?, A. in KUN?I?, A. in ROJEC, M. (2013) Motivi in ovire slovenskih podjetij in investiranje v tujini se v zadnjih desetih letih niso spremenili, IB Revija, 2013, 1, str. 5-17.
• JAZBEC, M. (2009) Osnove diplomacije, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru�bene vede.
• JE�, B. (2010) Manj�a ko je dr�ava, bolj potrebuje inteligentno in prodorno diplomacij [online], Ljubljana. Dostopno na: http://www.delo.si/novice/slovenija/manjsa-ko-je-drzava-bolj-potrebuje-inteligentno-in-prodorno-diplomacijo.html [9. 3. 2017].  
• JUDE�, V. (2015) Promocija zelenega gospodarstva Zvezne Republike Nem?ije z instrumenti gospodarske diplomacije: �Lekcija� za Republiko Slovenijo?. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru�bene vede.
• JUSTINEK, G. (2011) Model ekonomske diplomacije Slovenije, Maribor, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor [online]. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=21914  [9. 3. 2017].
• KOALICIJSKI SPORAZUM o sodelovanju v vladi Republike Slovenije za mandat 2008-2012 [online]. Dostopno na: http://www.zares.si/wp-content/uploads/koalicijska_pogodba-2008-11-06.pdf [28. 4. 2017].  
• KOHOT, A. (2011) Vloge in kompetence mened�erjev ?love�kih virov v kontekstu internacionalizacije, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru�bene vede.
• KOSIN, M. (1997) Kak�no profesionalno diplomatsko slu�bo bi rabila Slovenija, Teorija in praksa, 1997, 34, 2, str. 228�240.
• KOSTECKI, M. & NARAY, O. (2007) Commercial Diplomacy and International Business, The Hague, Clingendael Institute.
• KRAM�AR, B. (2012) Shuj�ana diplomatska mre�a [online].  Dostopno na: http://www.delo.si/novice/politika/shujsana-diplomatska-mreza.htm. [9.  3. 2017].
• MAKOVEC BREN?I?, M. in HRASTELJ, T. (2003) Mednarodno tr�enje, Ljubljana, GV Zalo�ba.
• MAKOVEC BREN?I?, M. in  PFAJFAR, G. in RA�KOVI?, M. in LISJAK, M. in EKAR, A. (2009) Mednarodno poslovanje, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
• MAN?EVI?, D.  (2015) Novi trgi, stari pristopi? [online]. Dostopno na: https://www.finance.si/8821674/Novi-trgi-stari-pristopi [10. 3. 2017].
• MGRT (2017)  Cilji in naloge ministrstva [online]. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/cilji_in_naloge_ministrstva/ [5 .5. 2017].
• MZZ (2010) Letno poro?ilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije za leto 2010, Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve [online]. Dostopno na: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/Porocilo_MZZ_2010.pdf [28. 4. 2017].
• MZZ (2012) Letno poro?ilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije za leto 2012. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve [online]. Dostopno na:  http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/Porocilo_MZZ_2012.pdf  [8. 3. 2017].
• MZZ (2015) Letno poro?ilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije za leto 2015. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve [online]. Dostopno na: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Informacije_javnega_znacaja/Porocilo_2015.pdf [8. 3. 2017].
• MZZ (2017) Organiziranost MZZ [online]. Dostopno na: http://www.mzz.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/direktorat_za_gospodarsko_in_javno_diplomacijo/  [8. 5. 2017].
• NICK, S. (1997) Diplomacija: Metode in tehnike, Zagreb, Barbat.
• OPPENHEIM, F. E. (1998) Morala v zunanji politiki, Ljubljana, Fakulteta za dru�bene vede.
• PETRI?, E. (1996) Zunanja politika majhnih dr�av, Teorija in praksa  1996, 33, 6,  str. 876-897.
• Podatki o  dr�avah. (2017) [online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bosna_in_Hercegovina/Pregled_gospodarskih_gibanj_4305.aspx [12. 4. 2017].
• POTTER, H. E.  (2004) Branding Canada: The Renaissance of Canada's Commercial Diplomacy. International Studies Perspectives, 2004, 5 (1), str. 55�60.
• PRESKER, G. (2011) Smernice kandidata za delo ekonomskega svetovalca na Veleposlani�tvu Republike Slovenije v Sarajevu, Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve.
• PRIMEC, J. (2011) Diplomatska za�?ita pravnih oseb, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta.
• PRVULOVI?, V. (2006) Ekonomska diplomatija, Beograd, Grme?.
• RUEL, H. & VISSER, R. (2012) Commercial diplomats as corporate entrepreneurs: explaining role behaviour from an institutional perspective. International Journal of Diplomacy and Economy, 2012, 1, str. 42�79.
• ROMIH, D. (2012) Pomen gospodarske diplomacije za izhod iz krize [online]. Dostopno na: http://www.erevir.si/gospodarno/aktualno/70-pomen-gospodarske-diplomacije-za izhod-iz-krize.html [9. 3. 2017].
• RUSETT, B. in STARR, H. (1996) Svetovna politika: izbira mo�nosti, Ljubljana, Fakulteta za dru�bene vede.
• SANER, R in LICHIA Y. (2003) International Economic Diplomacy: Mutations in Post-modern Times. The Hague, Netherlands Institute of International Relations Clingendael [online].Dostopno na: http://www.clingendael.nl/publications/2003/20030100_cli_paper_dip_issue84.pdf  [4. 5. 2017].
• SENJUR, M.  (2001) Makroekonomija, Maribor, MER Evrocenter.
• Slovenski poslovni klubi v tujini. (2017) [online]. Dostopno na: https://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=news&id=910  [25. 5. 2017].  
• SMOLE, M. (2012) ?astni konzuli - nekarierna diplomacija, Ljubljana, Fakulteta za dru�bene vede in In�titut za ekonomske in diplomatske �tudije.
• SID banka (2017) [online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Analize/Program%20INTER%202015-2020_kon%C4%8Dna.pdf  [25. 5. 2017].
• SPIRIT (2017) [online]. Dostopno na: http://www.spiritslovenia.si/spirit-slovenija/internacionalizacija-in-tuje-neposredne-investicije  [6. 5. 2017].
• SPIRIT (2017) [online]. Dostopno na: http://www.spiritslovenia.si/spirit-slovenija/podrocja-dela [6.5.2017].
• MEDNARODNI IZZIVI 2017 � 2018  (2016) [online]. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/SEKTOR_ZA_INTERNACIONALIZACIJO/Internacionalizacija_TNI/Mednarodni_izzivi_2017_2018.pdf  [28. 4. 2017].
• SVETLI?I?, M. (2002) Nacionalni interes � ovira ali spodbuda razvoju, Teorija in praksa, 2012, 4, str. 523�547.
• SVETLI?I?, M. (2011a) Diplomacija in mednarodno poslovanje v 21. stoletju: Komplementarnost ali nadomestnost, Teorija in praksa, 2011, 48, 3, str. 604�627.
• SVETLI?I?, M. (2011b) Kompetence za ekonomsko diplomacijo in mednarodno poslovanje: konvergenca ali divergenca? Uprava, 2011, 9, 1, str. 123�144.
• �EGOTA, M. (2014)  Gospodarska diplomacija � koordinator gospodarskih subjektov v Sloveniji za njihov nastop na Zahodnem Balkanu, Kranj, Fakulteta za dr�avne in evropske �tudije.
• �TRANCAR, P. (2010)  Kaj lahko ?astni konzul naredi za podjetje, Finance [online].  Dostopno na: http://www.finance.si/289238/Kaj-lahko-?astni-konzul-naredi-zapodjetje?metered=yes&sid=96209539 [7. 5. 2017].
• T�RK, D. (2007) Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, GV Zalo�ba.
• UDOVI?, B. (2009) Ekonomska in gospodarska diplomacija, Ljubljana, Fakulteta za dru�bene vede.
• UDOVI?, B. (2012) Je zgodovina diplomacije res prvenstveno (le) politi?na? Dru�boslovne razprave, 2012, 28, 69, str. 7-24.
• UDOVI?, B. (2013)  Zgodovina (gospodarske) diplomacije, Ljubljana, Fakulteta za dru�bene vede.
• UDOVI?, B. in SVETLI?I?, M. (2007) Majhne dr�ave v novih teorijah mednarodne trgovine, Teorija in praksa, 2007, 44, 2, str. 29-48.
• UTENKAR, G.  (2011)  ?astni konzuli v Sloveniji: Naloga ?astnih konzulov je predvsem gospodarsko povezovanje dr�av [online]. Dostopno na: http://www.delo.si/clanek/147796 [9. 3. 2017].  
• Uradni rezultati popisa prebivalstva v BiH. (2016) Rezultati popisa: U BiH �ivi 3.531.159 stanovnika [online].  Dostopno na: http://balkans.aljazeera.net/vijesti/bih-danas-rezultati-popisa-iz-2013-godine [12. 4. 2017].  
• VALEN?I?, B. (2016) Smernice kandidata za delo ekonomskega svetovalca na Veleposlani�tvu Republike Slovenije v Sarajevu, Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve.
• VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE.  (2015)  Program spodbujanja internacionalizacije podjetij za obdobje 2015-2020 [online].  Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Analize/Program%20INTER%202015-2020_kon%C4%8Dna.pdf  [6. 3. 2017].
• ZAKON O ZUNANJIH ZADEVAH.  Neuradno pre?i�eno besedilo �t. 2 [online]. Dostopno na:  http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/foto/1003/ZZZ_-_NPB.pdf  [24. 5. 2017].