IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana
Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.
2015 > Letnik 5, št. 3
 |
 |
|
Povzetek ?lanek ima namen predstaviti, kako razmišljajo o etiki oziroma posredovanju vrednot predšolskim otrokom vzgojitelji. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Erasmus+, Eti?ne vrednote za predšolske otroke. Predstavili bomo osnovna teoreti?na stališ?a in rezultate empiri?ne raziskave, opravljene med vzgojitelji v vrtcih. Pregled literature prikaže in kriti?no ovrednoti ugotovitve relevantnih avtorjev o eti?ni vzgoji v vrtcih, raziskava vrednot med vzgojitelji pa kaže, kako o etiki razmišljajo vzgojitelji in kako jo skušajo posredovati otrokom. Raziskovalna metodologija vklju?uje kriti?en pregled sodobne literature ter analizo vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzgojitelji otrok v vrtcih. Raziskovalni rezultati dokazujejo, da so vzgojitelji zainteresirani in da se trudijo za posredovanje vrednot, ?eprav na tem podro?ju nimajo prave izobrazbe.
Klju?ne besede: etika, vzgojitelji, predšolski otroci Abstract The article intends to describe how kindergarten teachers think about ethics and/or transmitting values to preschool children. The data were collected within the project Erasmus+, Ethical values for preschool children. This paper will present basic thoretical viewpoints and results of the empirical research made among kindergarten teachers. The literature survey critically evaluates findings of relevant authors on ethical education in kindergartens. The research of values among kindergarten teachers shows how preschool teachers think about ethics and how they try to transmit it to children. The research methodology includes contemporary literature and analysis of questionnaires responded by preschool teachers. The findings of this research show that teachers are interested and that they are working on transmitting values to children although they do not have appropriate education in this field. Key words: ethics, kindergarten teachers, preschool children 1 Uvod Ta prispevek je nastal na osnovi projekta Erasmus+, s katerim želimo spodbuditi uvajanje eti?nih vsebin v predšolsko izobraževanje in pokazati javnosti, da bi bilo treba predšolske otroke seznanjati ne le z igrami, matematiko, jeziki itd., pa? pa tudi z etiko. ?lanek namerava prispevati k vrednotam, ki bi jih morali vzgojitelji posredovati predšolskim otrokom oziroma k razvoju kvalitetnega predšolskega izobraževanja. V njem so predstavljene ugotovitve relevantnih avtorjev o tem, katere vrednote in kako bi bilo treba posredovati predšolskim otrokom v vrtcu ter rezultati empiri?ne raziskave med vzgojitelji, ki kažejo njihova mnenja o vrednotah. 2 Vrednote v predšolskem izobraževanju Posamezniki, družba in ?loveštvo lahko živijo v harmoniji in v miru ter preživijo, ?e spoštujejo in uresni?ujejo vrednote (Aydin and Akyol Gurler, 2012; Hokelekli, 2011; Oksuz, 2011 v Nesliturk, 2014). Vrednote, definirane kot prepri?anja in pravila, ki vodijo naše obnašanje (Hestead and Taylor, 2000 v Nesliturk, 2014), pomagajo ustvarjati na?in razmišljanja posameznikov, razumeti svet in dajejo pomen razvoju družbenega okolja. Vrednote se prenašajo iz ene v drugo generacijo preko mnogih ljudi in ustanov. Družina je najbolj osnovna institucija, ki prenaša vrednote od ene na drugo generacijo in pripravlja otroke na življenje v družbi, saj je prva družbena struktura, v kateri so ljudje rojeni, v kateri se jih vzgaja, skrbi zanje in se jih varuje (Akkaya, 2008; Sengun, 2013 v Nesliturk, 2014). Tudi vrtec je pomemben za razvoj otrok (Aral & Bütün Ayhan, 2008; Aral, Kand?r, & Can-Ya?ar, 2002; Haktan?r & Akta?, 1994; Kand?r, 2001; ?im?ek-Bekir & Temel; 2006 v Arslan, 2010). Otroci se v vrtcu socializirajo in za?nejo pridobivati socialne vrednote, vedenje in obnašanje, ki se ga od njih pri?akuje (Dinc, 2011 v Nesliturk, 2014). Obnašanje staršev in u?iteljev in njihova drža proti otrokom so med najpomembnejšimi viri informacij za otroke (Bornstein in Bornstein, 2007; Uyanik Balat in Balaban Dagal, 2009; Uyanik Balat, 2012 v Nesliturk, 2014). Vzgojitelji so glede na mnenja mnogih avtorjev med klju?nimi osebami, ki lahko prispevajo k razvoju vrednot med predšolskimi otroci. Na vzgojiteljevo posredovanje etike otrokom vplivata predvsem dve vrsti vrednot: vzgojiteljeve osebne vrednote in vrednote, dolo?ene v eti?nih kodeksih vrtcev, v katerih delajo. Mnogi avtorji tudi poudarjajo pomen izobraževanja in osebne rasti vzgojiteljev. Harcourt and Mazzoni (2012) trdita, da so vzgojitelji klju?ne osebe pri razširjanju pravic in odgovornosti predšolskih otrok in da bi morali vzpostaviti z njimi ob?utljive odnose. Tudi Arslan pravi, da vzgojitelji predšolskih otrok igrajo pomembno vlogo v njihovem razvoju v predšolskem obdobju (Ceylan, Y?ld?z-B?çakç?, Gürsoy, & Aral, 2009 v Arslan, 2010). Brock (2012) navaja, da je za vzgojitelje nujna formalna izobrazba, dodatno usposabljanje, dolo?ena praksa, samostojnost, imeti morajo podobne vrednote in etiko kot vrtec, v katerem delajo, za svoje delo pa morajo biti tudi ustrezno nagrajeni. Vzgojiteljeve vrednote morajo temeljiti na u?nem na?rtu, na lastnih prepri?anjih in na pripravah, ki ustrezajo potrebam otrok in njihovih družin ter strokovnim vrednotam poklica. Vzgojiteljeva etika vklju?uje eti?na na?ela in ukvarjanje z vrednotami glede na izobraževanje in skrb za otroke, visok nivo zavezanosti profesionalni vlogi, otrokom in družinam, sodelovanje s kolegi, vklju?evanje in hkrati pozitiven odnos do razli?nosti v odnosih z otroci, družinami in skupnostmi ter kodeks etike, prilagojen vsakdanji praksi. Bath (2013) poudarja pomen poslušanja predšolskih otrok in konceptualizira poslušanje otrok kot etiko skrbi za otroke. Omenja ve? znanstvenikov, ki so pisali o poslušanju predšolskih otrok (Dahlberg and Moss, 2005; Landown, 2005; Rinaldi, 2006, Hamer and Williams, 2010 v Bath, 2013). Zato morajo dajati vzgojitelji predšolskim otrokom ob?utek, da je normalno, ?e sodelujejo in vplivajo na delo – to je vprašanje demokracije. Giovacco-Johnson (2011) pravi, da vzgojitelji gradijo profesionalno etiko na osnovi pravi?nosti in skrbi za otroke (Dunn 2003; Woodrow in Busch 2008 v Giovacco-Johnson). Paradigma, usmerjena na pravi?nost pomeni, da sledijo ciljem in racionalnim glavnim vrednotam, idealom in na?elom, ki dolo?ajo pravo obnašanje in procese odlo?anja. Skrb za druge pomeni osredoto?anje na pozitivne aspekte otroštva, mo?ne zna?ilnosti posameznih otrok in potencial vsakega otroka. Tudi Öztürk (2010) trdi, da bi vzgojitelji morali upoštevati svoje profesionalne eti?ne standarde in pou?evati vrednote v dialogu s starši in otroci. Predlaga tri priporo?ila za nadaljnji eti?ni razvoj vzgojiteljev: vzgojitelji bi morali biti dober model za otroke, morali bi voditi oddelek glede na krajevno kulturo, v kateri delajo in se zavedati, kako naj se obnašajo v skladu z na?eli svojega združenja kot tudi družbe. Kova?i? Peršin (2013) meni, da bi morali imeti vzgojitelji primerno izobrazbo in biti moralno mo?ne osebnosti. Posebno mo?na osebnost v eti?nem smislu je pomembna, saj vzgojitelji funkcionirajo kot model. V literaturi nismo našli posebno veliko prakti?nih primerov, ki bi prikazovali, kako vzgojitelji prenašajo vrednote na otroke v praksi. Raziskava Nowak-Fabrykowski (2010) je spraševala vzgojitelje, ?e bi lahko podrobno opisali specifi?ne na?rte lekcij, knjig in aktivnosti, ?e se spomnijo kakšnih dogodkov, zgodb itd., v katerih so otroci pokazali skrb, kaj bi svetovali novim vzgojiteljem, ki si prizadevajo, da bi razvili dispozicije skrbnosti. Odgovorilo je zelo malo u?iteljev, vendar so nekateri navedli primere kot na primer uporaba prijaznih besed, igranje vlog, ki govorijo o skrbnosti in prijaznosti, pomo? drugim otrokom v vrtcu, zbiranje igra? za revne otroke, javne pohvale za pomo?, predvsem pa lastna pozitivnost, prijaznost, so?utje in vljudnost. Arslan (2010) je raziskoval komunikacijske veš?ine in veš?ine reševanja medosebnih problemov vzgojiteljev v Tur?iji. Posamezniki so v interakciji in vplivajo drug na drugega, zato je potrebno, da vsakdo posve?a pozornost problemom drugih in uporablja konstruktiven na?in reševanja problemov, da je pripravljen dajati podporo, sprejemati, za?enjati in vzdrževati dobro komunikacijo. Predlaga, da bi izobraževanje vzgojiteljev vklju?evalo teme kot reševanje problemov in komunikacijske veš?ine. Tirri in Husu (2000) pa poudarjata stalni medsebojni dialog med vrednotami vzgojiteljev, staršev in otrok. Vzgojitelji bi morali upoštevati osebne vrednote in eti?ne standarde pou?evanja. Osnovni element vzgojiteljeve profesionalne moralnosti je skrb za otroke in odgovornosti. Avtorja navajata, da so pri pou?evanju najpomembnejše naslednje dobre lastnosti (po Sockett, 1993, 62): odkritost, pogum, skrb, poštenost in prakti?no znanje in tako postavita svoje raziskovanje na epistemologijo dobrih lastnosti. Empiri?ni del raziskave je vklju?eval 26 pisnih poro?il o eti?nih konfliktih, ki so jih doživeli vzgojitelji na Finskem. Glavni problemi so se nanašali na konflikte med zasebnimi in javnimi interesi. Konflikti med u?itelji in starši so pogosti in v takih primerih naj bi vzgojitelji reagirali v skladu s profesionalnim kodeksom, medtem ko se starši lahko zanesejo na osebno mnenje. Bili so tudi konflikti v institucijah, ki so jih povzro?ili razli?ni eti?ni standardi vzgojiteljev. Imeli so razli?ne želje, potrebe in cilje in so na razli?en na?in interpretirali eti?no razmišljanje. Thompson (2011) predlaga, da bi morale šole in univerze v predšolskih programih nuditi predmete o tem, kako naj se v vrtcih u?i moralno izobraževanje. Vzgojitelji bi morali odlo?ati tako pri oblikovanju u?nega na?rta in vklju?iti lastne inovativne metode za pou?evanje vrednot kot tudi razpravljati s starši, katere vrednote naj bi posredovali otrokom. Vzgojitelji bi morali torej upoštevati predvsem naslednje vrednote: skrb za druge, odgovornost, odkritost, poštenost, pogum, pravi?nost, ?lovekove oziroma družbene pravice (demokrati?nost, aktivna vloga otrok), spoštovanje (tudi spoštovanje razli?nih vrednot), so?utje (podpiranje in sprejemanje drugih), mir, kreativnost, tradicija in dobra komunikacija. Mnogi avtorji trdijo, da bi morali vzgojitelji slediti vrednotam svojih ustanov, ?eprav morajo te vrednote uskladiti s svojimi osebnimi vrednotami. Vzgojitelji bi morali biti seznanjeni z vrednotami že med univerzitetnim študijem. 3 Empiri?na raziskava Z empiri?no raziskavo smo želeli izvedeti, kakšno mnenje o etiki oziroma o vrednotah imajo vzgojitelji v ve? slovenskih in turškem vrtcu: vzgojitelji vrtca Mala akademija, ki je zasebni vrtec in izvaja državni kurikulum in nekateri vzgojitelji drugih vrtcev, ki izvajajo slovenski državni kurikulum, vzgojitelji Angelinega vrtca, ki je zasebni katoliški vrtec in izvaja program montessori in nekateri vzgojitelji drugih vrtcev montessori in katoliških vrtcev v Sloveniji, ter vzgojitelji vrtca Gulten ve ömer ünlükahraman Anaokulu iz Tur?ije. Razdelili smo 150 vprašalnikov in prejeli 87 odgovorov. Vrtec Mala akademija je razdelil 50 vprašalnikov in prejel 15 odgovorov. Angelin vrtec je razdelil 70 vprašalnikov in prejel 42 odgovorov. Vrtec Gulten ve ömer ünlükahraman Anaokulu je razdelil 30 vprašalnikov in prejel 30 odgovorov. Vzgojitelji so bili v ve?ini ženske med dvajsetim in petinštiridesetim letom starosti. Delež posameznega vrtca je predstavljen na naslednjem grafu:
1. Najpomembnejše vrednote:
Pri odgovarjanju na vprašanje, katere vrednote so najbolj pomembne v življenju, so vzgojitelji lahko izbrali 5 vrednot. Pet izbranih vrednot so razvrstili od najpomembnejše (1) do manj pomembne (5). Analiza ni upoštevala razvrstitve od 1 do 5, ampak samo koliko vzgojiteljev je izbralo vrednoto kot pomembno. Odgovor kaže, da so vzgojiteljem najpomembnejše naslednje vrednote: 1. spoštovanje 60 Med petimi naštetimi vrednotami vsi trije vrtci cenijo spoštovanje in poštenost. Vera bolj izstopi v katoliških in montessori vrtcih. 2. Pripravljenost za poglobitev vrednot
Dobra polovica vzgojiteljev je pripravljenih vložiti v poglobitev vrednot veliko, in tretjina vzgojiteljev ve?. Odgovori na to vprašanje nam pokažejo, da so vzgojiteljem pomembne vrednote in želijo, da bi jih poglabljali. 3. Posredovanje vrednot otrokom
Dobra polovica vzgojiteljev (55%) meni, da pri svojem vzgojnem delu zelo posredujejo otrokom vrednote, ki so jim pomembne. Delno jih posreduje slaba polovica vzgojiteljev (39%). Nekaj je tudi vzgojiteljev (6%), ki ne posredujejo vrednote otrokom. 4. Na?rtovanje posredovanja vrednot
Dobra polovica vzgojiteljev (52%) delno na?rtuje posredovanje vrednot otrokom, druga?e je to prepuš?eno spontanosti. 6% vzgojiteljev posreduje vrednote otrokom zelo na?rtovano, 34% bolj ali manj na?rtovano. 5. Katere vrednote želijo vzgojitelji posredovati otrokom
Vzgojitelji so izbrali naslednjih pet vrednot, ki se jim zdijo najpomembnejše, da jim jih posredujejo predšolskim otrokom: spoštovanje 60 6. Kateri je najuspešnejši na?in predajanja moralnih vrednot
Vzgojitelji so lahko izbrali med naslednjimi na?ini: z zgledom, z dnevnimi pogovori z otroki, z zgodbami, z razlago in drugo (za to možnost se ni odlo?il nih?e). Ve?ina vzgojiteljev (53) meni, da je najboljši na?in, da je vzgojitelj model, zgled, ki ga otrok potem posnema. (Do enake ugotovitve smo prišli tudi pri vprašalniku za starše.) Ve? vzgojiteljev uporablja tudi dnevne pogovore z otroki (27) in preko pripovedovanja zgodb (23). Manjšina vzgojiteljev (7) otrokom razlaga o vrednotah. 7. V kolikšni meri so vrednote vzgojiteljev in staršev enake?
V kolikšni meri vzgojitelji menijo, da so njihove vrednote in vrednote staršev enake, je polovica vzgojiteljev (53%) odgovorila, da so podobne in tretjina (34%), da so zelo podobne. Nobeden od vzgojiteljev ne misli, da bi bile vrednote popolnoma enake ali popolnoma razli?ne. ?e primerjamo z vprašalnikom za starše, ve?ji delež staršev meni, da so vrednote vrtca in njihove vrednote enake ali zelo podobne. To dejstvo je gotovo zanimivo in bi mu bilo dobro posvetiti pozornost v nadaljevanju projekta. 8. V kolikšni meri vzgojitelji vklju?ujejo pogovor o vrednotah v delo s starši?
Vzgojitelji vklju?ujejo pogovor o vrednotah, ko govorijo s starši: 9. Uspešni primeri posredovanja vrednot otrokom Vzgojitelji so pri tem vprašanju opisali, kako so konkretno posredovali otrokom dolo?eno vrednoto. Enake odgovore smo strnili in zapisali bolj podrobno nekatere primere: 10. Usklajevanje razli?nih pogledov na vrednote
Vsak vzgojitelj je opisal ve? razli?nih na?inov, kako usklajuje razhajanja s starši. Zelo veliko vzgojiteljev (40) je izpostavilo osebni pogovor s starši, pri ?emer gre tudi za razlaganje in svetovanje. Precej jih je poudarilo pomembnost medsebojnega spoštovanja razli?nosti (17) in ozaveš?anja o pomembnosti vrednot (14). Nekaj vzgojiteljev je predstavilo, da neskladja urejajo roditeljskih sestankih (9) in da iš?ejo ustrezne skupne poti za obe strani, da otrok ni zmeden (6). Nekateri vzgojitelji tudi sprotno obveš?ajo starše o obravnavanih temah iz vrtca (4). 11 Ali je v vrtcu poskrbljeno za osebno rast zaposlenih v vrednotah?
Ve?ina vzgojitelja (76%) je potrdila, da ustanove skrbijo za osebno rast vzgojiteljev. 39% vzgojiteljem se zdi, da temu posve?ajo premalo pozornosti. 12 Kako vrtec skrbi za osebno rast zaposlenih v vrednotah
Vsak vzgojitelj je pri tem vprašanju lahko navedel ve? odgovorov. Najpogostejši odgovori so bili: spodbude za osebni razvoj zaposlenih (14), razli?na izobraževanja (12) in osebni pogovor (11). 13 Ali so vrednote zapisane ?e vrtec nima zapisanih vrednot, vzgojitelj prenaša na otroke svoje osebne vrednote. ?e ima vrtec zapisane vrednote, mora najprej vzgojitelj sprejeti vrednote vrtca za svoje, da jih lahko potem avtenti?no posreduje otrokom. Dobra polovica vzgojiteljev (54%) je odgovorila, da ima njihov vrtec zapisane vrednote, slaba polovica (43%) pa da ne. Nekateri vzgojitelji tega ne vedo. 14 Zaklju?ki Ve?ina vzgojitelja (76%) je potrdila, da ustanove skrbijo za osebno rast vzgojiteljev. 39% vzgojiteljem se zdi, da temu posve?ajo premalo pozornosti, kar ponovno dokazuje interes vzgojiteljev za vprašanja etike in vrednot. Na?ini za razvoj osebne rasti vzgojiteljev pa so spodbude za osebni razvoj zaposlenih, razli?na izobraževanja in osebni pogovor. Vzgojitelji so pripravljeni pou?evati o etiki. Pripravljeni so se tudi u?iti o vrednotah, ker se zavedajo pomembnosti te teme. Vzgojitelji imajo visoko univerzitetno izobrazbo in vse, kar potrebujejo, je dodatno izobraževanje v etiki in vrednotah. Zato je potrebno oblikovati nove predmete v okviru visokošolskega študija, v obliki dodatnih delavnic, s spletnimi te?aji in z dopolnjenim u?nim na?rtom za vrtce, ki bo ponujal opis konkretnih dejavnosti za u?enje eti?nih vrednot v vrtcih. Problem pa je, da se univerzitetni programi ne morejo hitro spreminjati, zato lahko traja nekaj let, preden se bodo študenti na pedagoških fakultetah lahko u?ili o etiki in vrednotah. Tudi u?ni na?rti za vrtce se ne morejo na hitro spreminjati. Tudi v tem primeru bo potrebnih nekaj let, da vzgojitelji pridobijo opise možnih dejavnosti na tem podro?ju, ki jih bodo lahko uporabili za pou?evanje otrok. Upamo, da bomo v okviru našega projekta uspeli zbrati ?im ve? opisov pou?evanja o etiki in vrednotah in da bodo odgovorni imeli posluh za vpeljavo tako novih predmetov v visokošolske programe za vzgojitelje, kakor tudi v kurikulume za vrtce. VIRI Arslan, E. (2010) Analysis of communication skill and interpersonal problem solving in preschool trainees – suggests education in problem solving, Social behavior and personality, vol. 38 (4), pp. 523-530. Bath, C. (2013) Conceptualising Listening to Young Children as an Ethic of Care in Early Brock, A. (2012) Building a model of early years professionalism from practitioners' perspectives, Journal of Early Childhood Research, vol. 11 (1), pp. 27-44. Giovacco-Johnson, T. (2011) Applied Ethics as a Foundation in Early Childhood Teacher Harcourt, D. and Mazzoni, V. (2012) Standpoints on quality: Listening to children in Verona, Australasian Journal of Early Childhood, vol. 37 (2), pp. 19-26. Kova?i?-Peršin, P. (2013) Vzgoja za svetovni etos v šoli v Svetovni etos: globalno in lokalno. Grosuplje, Partner graf, pp. 106. Nesliturk, S. (2014) Effects of mother attitude on the values of children of 6 years old, International Journal of Academic Research Part B; vol. 6 (3), pp. 95-100. Nowak?Fabrykowski, K. (2010) Moving from ethical awareness to deeper understanding and practice: kindergarten teachers' experience with developing caring dispositions in children, Early Child Development and Care, vol. 180 (4), pp. 441-452. Öztürk, S. (2010) The Opinions of Preschool Teachers about Ethical Principles, Educational Sciences: Theory & Practice, vol. 10 (1), pp. 393-418. Öztürk, ?. (2010) An investigation of the ethical decision?making of preschool teachers: Thompson, M. (2011) Developing moral values in children: observations from a preschool, Ife PsychologIA, vol. 19 (2), pp. 394-411. Tirri, K., Husu, J. (2000) Uncovering a relational epistemology of ethical dilemmas in |
