Povzetek

Na?rtovanje investicijskih projektov predstavlja kreativen na?in razmi�ljanja in sprejemanja investicijskih odlo?itev.

Vklju?uje pripravo, oceno, izvedbo in poslovanje investicijskega projekta. Podatke in informacije, ki so potrebni za izvedbo projekta, investitor pretehta �e v fazi priprave investicijskega programa, da nekoliko zmanj�a tveganje, ki je sicer nujno povezano z investicijskim podvigom. Investitor rabi projekt, da sam zase oceni, ali se mu spla?a iti v investicijski podvig in da z njim prepri?a bodo?e sofinancerje, da se jim v ta projekt spla?a nalo�iti svoj kapital. Investicijska �tudija je tehnolo�ko tehni?na in ekonomska osnova za investicijsko odlo?itev.

�

Abstract

Planning of investment projects is a creative way of thinking and taking investment decisions. It includes preparation, evaluation, implementation and management of the investment project. Investor examines data and information needed for the project at the stage of preparing his investment plan to slightly reduce the risk, which is necessarily associated with the investment venture. The investor needs a project to estimate if it is worth going into a venture, and to convince the future co-financers to invest their money. The investment study is a technological, technical and economic basis for investment decisions.

�

Investicija, investicijski projekt/program - definicije

Definicija termina investicije v slovarju slovenskega knji�nega jezika je: �uporaba denarja za pove?anje premo�enja, nalo�ba�. Bolj uporabni�ko povedano gre pri investiciji za realizacijo projekta od ideje do njegove realizacije. Z vidika podjetij so investicijske odlo?itve najpomembnej�e poslovne odlo?itve, saj bistveno dolo?ajo pogoje gospodarjenja v prihodnosti in imajo dolgoro?ne posledice za razvoj in poslovanje podjetja. �Investicije imajo z vsemi posledicami, ki jih prina�ajo, velik pomen za skladen razvoj vsakega narodnega gospodarstva, saj, ko so sprejete, dolo?ajo bodo?o strukturo proizvodnje in dolgoro?no skladnost ponudbe s povpra�evanjem na globalni ravni. Glede na to, da gre pri investicijskih odlo?itvah (tako na makro kot na mikro ravni) praviloma za omejena finan?na sredstva, je nujno potrebna skrbna prou?itev vseh investicijskih razli?ic, da bi prepre?ili oportunitetne izgube. Za primerjavo alternativnih investicijskih mo�nosti moramo zagotoviti primerljivost vseh variant, metode ali merila, s katerimi jih ocenjujemo pa morajo zagotoviti nedvomljive napotke pri izboru najprimernej�e variante investicije.

�

Kaj je investicijski projekt? V metodologiji ocenjevanja investicijskih projektov (NLB, 2010) je projekt definiran kot �nalo�ba v pove?anje in ohranjanje premo�enja v obliki zemlji�?, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premo�enja, vklju?no nalo�be v izobra�evanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij in druge nalo�be, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti.� Med takimi aktivnostmi se v banki najve?krat sre?ujemo s:

-pove?evanjem osnovnih sredstev (trajna opredmetena sredstva, neopredmetena sredstva),

-pove?evanjem finan?nih nalo�b podjetja (dolgoro?ni nakupi dele�ev v drugih gospodarskih subjektih),

-projektnim financiranjem in javno-zasebnimi partnerstvi in �

-pove?evanjem trajnih gibljivih sredstev (v primerih gradnje za trg, kjer gre za pove?evanje zalog).

�

Vsak investitor, ki gre v realno nalo�bo, se prej ali slej soo?i s potrebo po izdelavi investicijskega programa. Tudi v primeru porabe prora?unskih sredstev (evropskih, dr�avnih, ob?inskih) za namen investiranja, zakonodaja dolo?a obvezen sestavni del pripravljalne faze-investicijsko dokumentacijo (v UL RS �t.60/2006). Na podlagi te dokumentacije, ki vsebuje opis tehni?nih zna?ilnosti investicije, njeno ocenjeno vrednost, vire financiranja, dinamiko realizacije in u?inkovitost (ekonomsko, dru�beno), bi investitor moral sprejeti odlo?itev, ali naj z investicijo nadaljuje. Ne nazadnje je investicijski program potreben, da z njim investitor prepri?a bodo?e sofinancerje,bodisi finan?ne institucije, bodisi dr�avne institucije in druge posojilodajalce finan?nih sredstev, da se jim v ta projekt spla?a nalo�iti svoj denar.

�

?eprav je vsak investicijski projekt posebnost zase, pa je osnovna vsebina oziroma struktura investicijskega programa za vse investicije (nalo�be) dokaj standardizirana. Vsak program mora obravnavati naslednja temeljna vpra�anja o investiciji:

-investitorjeve mo�nosti in sposobnosti,

-tr�ne mo�nosti (prodajne in nabavne),

-tehnolo�ko tehni?ne zna?ilnosti,

-problem lokacije,

-vpra�anja za�?ite okolja in varstva pri delu,

-organizacijske re�itve,

-finan?ne elemente,

-oceno upravi?enosti,

-oceno zanesljivosti oziroma tveganja in

-zbirno oceno z zaklju?ki.

�

Investicijski program obravnava podrobno raz?lenjeno optimalno varianto konkretne investicije. Temelji na dolo?enih predhodnih raziskavah in/ali dolo?eni dokumentaciji in sicer:

-projektni dokumentaciji po zakonu, ki ureja graditev objektov,

-prostorskih aktih v primerih prostorskih ureditvenih pogojev,

-tehni?no-tehnolo�kem projektu s specifikacijo opreme,

-ekolo�kih, geolo�kih in drugih raziskavah,

-dokazljivih virih financiranja (zaprta finan?na konstrukcija projekta).

�

Osnovni pogoj za izvedbo projekta na osnovi financiranja z zunanjimi viri sredstev, torej s posojili ali kapitalskimi vlo�ki investitorjev, temelji na zahtevi, da je projekt tehni?no, tehnolo�ko, ekonomsko, finan?no, pravno, ekolo�ko ter druga?e izvedljiv in da predstavlja sprejemljivo raven tveganja.

�

Tveganja pri projektih/programih

Vsak projekt je povezan z razli?nimi vrstami tveganj, ki se jim ni mogo?e izogniti, zato je prepoznavanje in obvladovanje tveganj bistvenega pomena za projektno financiranje. Tveganja se lahko razporedijo med posamezne udele�ence projekta,na na?in, ki omogo?a, da dolo?eno vrsto tveganj prevzame tisti udele�enec v projektu, ki jih je najbolj sposoben odpravljati oziroma jih naju?inkoviteje obvladuje. Kaj pomeni definicija pojma tveganje? V finan?nem slovarju (www.financni slovar.com) je tveganje opredeljeno kot verjetnost, da se bo, zaradi kak�nih zunanjih ali notranjih dejavnikov, zgodila dolo?ena �koda oziroma kakr�en koli drug negativen izid. Tveganje je pravzaprav mo�nost, da izid (prihodnost) ne bo tak�en, kot je bil predviden. Npr. tveganje je mo�nost, da bo dejanski donos investicije (nalo�be) ali dobi?ek podjetja druga?en, kot je bil predviden in pri?akovan. To vklju?uje mo�nost stagnacije ter izgube dela ali celotne investicije. V nadaljevanju navajam ekonomska (komercialna) tveganja, ki imajo velik vpliv na stro�ke financiranja projekta in so lahko:

• 1. Tveganje inflacije: ve?ina sredstev financiranja investicij/projektov je zaradi ve?je prilagodljivosti ?rpanj in pla?il odobrenih na podlagi variabilne obrestne mere in zato se lahko v primeru inflacije denarni tok projekta zmanj�a ter pade pod raven, potrebno za pla?ila zapadlih obveznosti.
• 2. Te?ajna tveganja: ta niso vezana le na spremembo deviznega te?aja, pa? pa tudi na konvertibilnost doma?e valute.
• 3. Obrestno tveganje: je tveganje, da bodo obrestne mere v prihodnosti vi�je od pri?akovanih.

�

Obstajajo �e ostala tveganja, kot so: politi?na tveganja (vojna, revolucija, nekonvertibilnost valute, nacionalizacija, sprememba fiskalne politike ali dav?nega re�ima ipd.), pravna tveganja (povezana s spremembo zakonodaje), projektna tveganja (tveganja razvoja in priprave projekta, tveganja povezana z izgradnjo in dokon?anjem projekta, tehni?na tveganja, tveganje upravljanja).

�

Kako se zavarovati pred tveganji? Navajamo odgovor na dveh primerih tveganj.

Te?ajna tveganj

Izognemo se jim lahko na razli?ne na?ine:

-s kombinacijo posojil v doma?i in tuji valuti,

-s te?ajnimi swapi ali opcijami,

-z indeksacijo cen outputa skladno s spremembami deviznega te?aja,

-z zavezo sponzorjev za zagotovitev tuje valute (v obsegu, ki je potreben za servisiranje dolga).

�

Obrestna tveganja

Izognemo se jim lahko na razli?ne na?ine:

-pogajanja s posojilodajalci za fiksno obrestno mero oziroma kombinacijo fiksne in variabilne obrestne mere,

-zamenjava tipa obrestne mere s pomo?jo obrestnih swapov ter

-uporaba drugih izvedenih finan?nih instrumentov (obrestne terminske pogodbe, obrestne opcije).

�

Ocenjevanje investicij/projektov v banki�������

S terminom �ocenjevanje investicijskih projektov v banki� ozna?ujemo sklop opravil, s katerimi strokovne ban?ne slu�be ocenijo, ?e ima predlagani investicijski projekt tehni?no-tehnolo�ko ter ekonomsko logiko, ?e je okoljsko in socialno vzdr�en in kot tak potencialno primeren za ban?ne� nalo�be. Ocenjevanje investicij je presojanje upravi?enosti investicije/projekta z razli?nih vidikov, je postopek preverjanja mo�nosti izvedbe investicije/projekta. Vsebuje ekonomsko-finan?no oceno kakor tudi oceno ustreznosti tehni?no-tehnolo�kih, prostorskih, organizacijskih, zakonskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo investicije/projekta.

�

Za presojo upravi?enosti projekta se lahko v banki uporabljajo naslednje analize/metode:

-analiza stro�kov in koristi, s katero ovrednotimo ?im ve? stro�kov in koristi projekta v denarnih enotah,

-analiza ovrednotenja projektnih tveganj (tveganje izvedbe projekta in obratovanja projekta) in splo�nih tveganj (politi?na in druga),

-analiza ob?utljivosti projekta, ki je analiza u?inkov sprememb nekaterih klju?nih predpostavk (pove?anje investicijske vrednosti, zmanj�anje prihodkov, pove?anje stro�kov),

-analiza vplivov na okolje, analiza zaposlovanja, analiza konkuren?nosti ipd.

�

Izbor analize je odvisen od zna?aja in velikosti investicije ter vrste in kvalitete investicijske dokumentacije. Na temelju obravnavanih analiz, podatkov, informacij o investitorju in investiciji, o trgu, lokaciji, ekologiji in iz finan?ne analize se pripravi kompleksna finan?no-tr�na ocena projekta, ki je:

-stati?na (doba vra?anja investicije, rentabilnost investicije, donos investicije na enoto investicijskih stro�kov ipd) in

-dinami?na (neto sedanja vrednost, interna stopnja rentabilnosti, ocena likvidnosti projekta).

Pri tem izpostavimo, da je treba pri investicijah v rekonstrukcije ali modernizacije izhajati iz podatkov za poslovanje investitorja �z investicijo� in iz hipoteti?nih podatkov za poslovanje �brez investicije�. Razlika med u?inki poslovanja �z� in �brez� pomeni osnovo za oceno u?inkovitosti projekta.

Kaj mora �e vedeti investitor za la�je ocenjevanje njegovega projekta? Za ve?jo preglednost projekta je najbolje, da investicijske postavke prika�e oziroma kategorizira v investicijskem programu v logi?ne sklope. V preglednici prikazujem vsebino teh logi?nih sklopov in kje se ti sklopi izkazujejo v dokumentih:

�

Tako dobimo predra?unsko vrednost investicije/projekta, ki jo moramo ustrezno sfinancirati. Mo�ni viri financiranja so: lastna sredstva investitorja/podjetja (depozit pri banki, kapital, dokapitalizacija, sredstva za reprodukcijo, prodaja aktive, ki ni namenjena poslovanju, kratkoro?ne finan?ne nalo�be....), dolgoro?ni krediti bank ali drugih finan?nih in nefinan?nih institucij (krediti dobaviteljev opreme, leasingi, poslovni angeli...), nepovratna sredstva, tvegani kapital, kupnine (v primerih gradnje za trg), kompenzacije z izvajalci ali podizvajalci investicijskih del.

Osnovno na?elo je, da se dolgoro?na sredstva financirajo z dolgoro?nimi finan?nimi viri. Finan?na konstrukcija investicije mora biti zaprta (pokrita) z ustreznimi finan?nimi viri. Investicijski projekt se lahko financira s kreditom, ki ima enako ali vsaj pribli�no enako ro?nost, kot je �ivljenjska doba investicijskega projekta. Na tak na?in ohranjamo skladnost med ro?nostjo stalnih sredstev in ro?nostjo dolgoro?nih obveznosti v bilanci stanja. Razli?ni tipi investicij imajo razli?ne �ivljenjske dobe in posledi?no razli?ne vire za odpla?evanje kreditnih obveznosti.

Kon?na (zbirna) odlo?itev o investiciji sloni na zbirni oceni, ki pomeni povzetek vseh kazalcev, grupiranih v tri ponderske skupine:

-izlo?ilni kriteriji (interna stopnja rentabilnosti, neto sedanja vrednost, doba vra?anja vlo�enih sredstev),

-funkcionalni kriteriji (likvidnost projekta oziroma investitorja z investicijo, zaprta finan?na konstrukcija),

-opisni kriteriji (stati?ni kazalci).

�

Namesto zaklju?ka

Pri vsaki investiciji, ki jo investitor predstavi banki v pisni obliki kot investicijski program- dokument za presojo za ali proti tej investiciji, se prete�no uporabljajo dinami?ne metode ocenjevanja, poleg teh pa �e analiza ob?utljivosti investicije. Vedeti pa moramo, da tudi najbolj�e metode ne morejo eliminirati rizika, saj imamo vedno� le omejeno razpolo�ljive informacije o preu?evani nalo�bi.

�

Literatura:

Bendekovi?, J. in koautori. 2007.� Priprema i ocjena investicijskih projekata. Zagreb: FOIP 1974 d.o.o.

Lu�nik-Pregl, R. in G.Kri�aj-Bona?. 1991. Priro?nik za izdelavo investicijskega programa. Ljubljana:� Ljubljanska banka� d.d.

Mrak, M., M.Gazvoda in M.Mrak. 2005. Priro?nik: projektno financiranje: alternativna oblika financiranja infrastrukturnih objektov. Ljubljana: Slu�ba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

�