Povzetek
V sodobnem ?asu je korporativna odgovornost družbe vse bolj pomembna. To je  koncept, ki na uspešnih svetovnih trgih igra pomembno vlogo in ga bo potrebno še naprej nenehno izpopolnjevati. Tukaj ne gre le za pri?akovano vedenje, ampak že za družbeno odgovorno ravnanje podjetij do vseh deležnikov ter naravnega in družbenega okolja. Podjetje mora prerasti izklju?no ekonomski interes, ?e ima vizijo uspešnega poslovanja in razvijanja na dolgi rok ter želi biti konkuren?no na tržiš?u. Dviganje materialnega, socialnega in okoljskega blagostanja sedanje generacije je treba uravnotežiti brez ogrožanja eksisten?nih pogojev naših potomcev in celotne narave. Tehnološki napredek mora delovati v sozvo?ju z naravo in ne le brezkompromisno posegati vanjo ter jo iz?rpavati. Odgovorno poslovanje družbe bo na ta na?in prispevalo k dobremu po?utju posameznikov, kot tudi k izboljšanju blaginje celotne družbe. Zaupanje vseh deležnikov bo raslo ob odgovornem medsebojnem sodelovanju.

Klju?ne besede: korporativna odgovornost, vedenje, družba, podjetje, ekonomski interes, blagostanje, uravnoteženje, eksisten?ni pogoji, narava, zaupanje, medsebojno sodelovanje.

SUMMARY
In modern times, corporate social responsibility is increasingly inextricably important. It represent concept that play an important role in successful global markets, and it will need to be continually improved. It is not just about the expected behavior, but rather about socially responsible behavior or companies towards all stakeholders and the natural and social environment. The company must surpass the exclusively economic interest, if it has a vision of successful long-term business operations, development and competitiveness on the market. Raising the material, social and environmental welfare of the present generation must be balanced without compromising the existential conditions of our descendants and the whole nature. Technological advancements must work in harmony with nature and not only uncompromisingly exploit it. Responsible business operations of the society will thus contribute to the well-being of individuals as well as the overall improvement of the welfare of the entire society. The trust of all stakeholders will grow with responsible cooperation.

Key words: Corporate responsibility, behavior, society, company, economic interest, welfare, balance, existential conditions, nature, trust, cooperation.

1 KORPORATIVNA DRUŽBENA ODGOVORNOST

Korporativna družbena odgovornost je koncept, ki je v preteklih letih pridobil izjemno pomembno vlogo v naprednejših svetovnih gospodarstvih. Tako je postal pomemben tudi za razvoj evropskih in slovenskih podjetij ter za njihovo uspešno poslovanje. Korporativna družbena odgovornost ne pomeni nekaj, kar bi bilo v današnjem ?asu zgolj pri?akovano vedenje, temve? je družbeno odgovorno obnašanje podjetij danes obveza – odgovornost do deležnikov podjetja ter naravnega in družbenega okolja. Podjetja se morajo zavedati, da mora korporativna odgovornost presegati ekonomski interes, ?e želi podjetje dolgoro?no uspešno poslovati, se še nadalje razvijati in biti konkuren?no na tržiš?u.

Glede na to, da je korporativna odgovornost pomemben dejavnik uspešnosti podjetja, saj je povezana tudi z ugledom podjetja in zaupanjem vanj, bomo v nadaljevanju podpoglavij podrobneje opredelili pojem korporativne odgovornosti ter razložili pomen in koristnost le-te v zavarovalništvu. Prav tako bomo predstavili koncepte in modele ter podro?ja korporativne odgovornosti, ter opisali tudi razvoj korporativne odgovornosti skozi preteklost.

1.1    OPREDELITEV POJMA KORPORATIVNA DRUŽBENA ODGOVORNOST

V literaturi lahko zasledimo razli?ne opredelitve korporativne družbene odgovornosti. Kot navaja Bohinc (2016, str. 180) se izraz pokriva z razli?nimi pojmi kot so poslovna etika, korporativno državljanstvo, upravljanje z interesnimi stranmi, socialna uspešnost podjetij, ravnotežje, trajnost in odgovornost. Korporativna odgovornost v širšem smislu vklju?uje izpolnjevanje sposobnosti podjetij na eni strani do gospodarskih in pravnih vprašanj, ter na drugi strani do eti?nih in ?lovekoljubnih vprašanj.

Crowther in Aras (2008, str. 10-11) razlagata, da je najširša opredelitev korporativne družbene odgovornosti povezana z odnosom  med globalnimi podjetji, vladami držav ter med državljani kot posamezniki. Bolj lokalno pa se po mnenju avtorjev opredelitev pojma ukvarja z odnosom  podjetja z lokalnim okoljem, v katerem podjetje deluje. Tretja opredelitev pa je povezana z odnosom podjetja z njegovimi interesnimi skupinami. Avtorja v nadaljevanju tudi navajata, da mora biti korporativna družbena odgovornost prenesena tudi na prihodnje ?lane podjetja in ne le na sedanje. Prav tako družbena odgovornost zahteva odgovornost do prihodnjih in sedanjih ?lanov v podjetju, v kar je zajeta tudi skrb za okolje, zaradi posledic za druge ?lane družbe, zdaj in v prihodnosti.

Po definiciji Evropske unije pa je korporativna odgovornost podjetij predvsem poseben pristop, v sklopu katerega podjetja vklju?ujejo v svoje poslovanje in svoje odnose z deležniki na prostovoljni osnovi vprašanja glede socialnih in okoljskih vprašanj. Korporativna družbena odgovornost se pojmuje kot spoštovanje ?lovekovih pravic, upoštevanje okoljskih vprašanj, boj proti korupciji in podkupovanju ter spoštovanje etike in zaposlovanja. Pomeni predvsem, da si podjetja pri poslovanju prostovoljno prizadevajo in ne samo na podlagi zakonodaje upoštevati družbene in okoljske potrebe (Bohinc, 2016, str. 181). Hopkins (v Mo?nik idr., 2017, str. 96) pa navajajo kot poglavitni cilj korporativne družbene odgovornosti oblikovanje vse višjih standardov življenja, ter pri tem ohraniti dobi?ek podjetja ter koristi ljudi znotraj in zunaj podjetja.

Tabakovi?eva (2013) opredeljuje korporativno družbeno odgovornost kot klju?ni dejavnik, ki vpliva na ugled in uspešnost podjetja. Po avtori?inem mnenju pa korporativna družbena odgovornost  predstavlja tudi prednost podjetja, saj se družbeno odgovorno podjetje vede eti?no in si prizadeva prispevati k gospodarskemu razvoju, hkrati pa si prizadeva izboljšati kakovost življenja ne le svojih zaposlenih, temve? tudi lokalne skupnosti in družbe nasploh. Korporativno odgovornost podjetij vidi predvsem kot »usklajevanje razli?nih interesov deležnikov s cilji in strategijo podjetja.« Namre? podjetja morajo pri svojem poslovanju upoštevati tako interese lastnikov, kot tudi interese delavcev, kupcev, okolja, v katerem poslujejo, širše skupnosti ter ostalih deležnikov. Pri tem je zato pomembno, da podjetja prepoznajo, kdo so njihovi pomembni deležniki, kaj jim je pomembno, ter kakšna pri?akovanja imajo. Prav tako morajo preu?iti na?ine, kako pomembne deležnike u?inkovito vklju?iti pri reševanju pere?ih vprašanj, saj je vklju?evanje deležnikov izjemnega pomena za nadaljnje uspešno poslovanje podjetja,  je pa hkrati tudi zahtevno in pomeni ne nazadnje dodatni strošek.

Korporativna družbena odgovornost pomeni predvsem  koncept, v okviru katerega bi naj podjetja v svojo politiko poslovanja poleg primarne skrbi za ustvarjanje dobi?ka vklju?ila tudi skrb za zaposlene, skrb za zagotavljanje njihovega varnega delovne okolja in skrb za spoštovanje njihovih ?lovekovih pravic. Korporativna družbena odgovornost pa pomeni tudi odgovoren odnos do poslovnih partnerjev, kupcev, narave in okolja, v katerem podjetje deluje. »Podjetja bi naj presegla meje izpolnjevanja zakonskih zahtev z ve?jim vlaganjem v ?loveški kapital, okolje in odnose z vsemi udeleženci. Pri tem bi naj podjetja  ravnala družbeno odgovorno prostovoljno, vendar odgovorno, tako da med vsemi udeleženci vzbuja zaupanje« (Bohinc, 2015).

1.2    KONCEPTI DELOVANJA IN MODELI KORPORATIVNE ODGOVORNOSTI

V teoriji lahko zasledimo ve? konceptov in modelov delovanja korporativne družbene odgovornosti in sicer:
-    koncept trojnega izida,
-    Carrolovo piramido,
-    tridelni model korporativne družbene odgovornosti,
-    štirifazni model korporativne družbene odgovornosti in
-    model 3C-SR (Bertoncelj idr. 2011, str. 112).

V naslednjih podpoglavjih bomo podrobneje predstavili koncept trojnega izida in Carrolovo piramido, kot najbolj znana koncepta korporativne družbene odgovornosti.

1.2.1    Koncept trojnega izida

Koncept trojnega izida razlaga, da se organizacije naj ne bi ukvarjale zgolj le s tradicionalnim konceptom izida, ki je v povezavi z dobi?konosnostjo, ampak bi morale svoje cilje povezati tudi s problemi v družbi ter z varovanjem okolja. Pri tem lahko ima organizacija u?inek na okolje na treh razli?nih ravneh in sicer na osnovni, organizacijski ter na družbeni ravni. V sklopu osnovne ravni organizacija pla?uje davke in spoštuje zakonodajo, pošteno sodeluje z deležniki ipd.. Pod organizacijsko ravnijo je mišljena minimalizacija negativnih u?inkov in delovanje v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da se organizacija zaveda svojih odgovornosti. Družbena raven pa pomeni odgovornost organizacije za bolj zdravo družbo in pomo? pri odpravi problemov v družbi. Organizacij, ki delujejo tudi na tretjem, družbenem nivoju, je manj, saj so to predvsem tiste organizacije, ki se ?utijo odgovorne do družbe in pomagajo odpravljati probleme v njej. Vplivi organizacije na okolje so ponazorjeni na Sliki 1 (Bertoncelj, 2011, str. 113).

Slika 1: U?inki, ki jih ima organizacija na okolje, ponazorjeni z valovi v ribniku
Vir: Bertoncelj, 2011, str. 113

1.2.2    Carrolova piramida

Geva (2008, str. 7) navaja kot najbolj znan model družbene odgovornosti Carrollovo štiristopenjsko piramido (Slika 2), ki temelji na Maslowovi hierarhiji potreb podjetja in vsebuje štiri dimenzije odgovornosti, razporejene  po pomembnosti in sicer:
-ekonomsko,
-zakonsko,
-eti?no in
-filantropsko odgovornost.

Slika 2: Piramida korporativne družbene odgovornosti
Vir: Geva, 2008, str. 7

 Jakli? (2009, str. 280) in Mo?nik idr. (2017, str. 96) nadalje opredeljujejo, da je ekonomska odgovornost podjetja najpomembnejša in zahtevana, saj zagotavlja osnovo za izvajanje vseh ostalih dimenzij odgovornosti. Klju?ni deležniki pri ekonomski odgovornosti so lastniki podjetja, vodilo pa je ustvarjanje dobi?ka. V praksi predstavlja ekonomska odgovornost maksimizacijo vrednosti podjetja, odgovorne strateške odlo?itve ter ve?anje vrednosti celotnega podjetja. Druga raven,  zakonska odgovornost pomeni upoštevanje zakonodaje in je prav tako zahtevana. V praksi pomeni izpolnjevanje vseh zakonov, tudi okoljevarstvenih, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in zaš?ito potrošnikov. Tretja raven odgovornosti je pri?akovana, eti?na odgovornost in je v dopolnilo zakonski odgovornosti, saj vklju?uje vse dejavnosti podjetja, ki se od podjetja s strani družbe pri?akujejo, vendar niso zakonsko predpisane. Vklju?uje sprejemanje in izvajanje eti?nih na?el poslovanja, izogibanje dvomljivih dejavnosti in sprejemanje zakonodaje kot minimalne zahteve. Najvišjo stopnjo odgovornosti podjetja pa predstavlja filantropska odgovornost, ki je zaželena odgovornost in v sklopu katere podjetje izvaja razli?ne aktivnosti, ki so fakultativne narave, kot so sponzorstva in donacije.

1.3    RAZVOJ KORPORATIVNE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI

Koncept družbene odgovornosti je star približno štirideset let, saj se je za?el pogosteje uporabljati v za?etku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. So pa dolo?ene koncepte družbene odgovornosti vlade in podjetja uporabljala že prej in sicer že proti koncu 19. stoletja.

Za?etek moderne dobe raziskovanja korporativne družbene odgovornosti je postavila izdaja knjige H. Bowena z naslovom  Social Responsibilities of the Businessman, ki je zastavila vprašanje, kolikšno družbeno odgovornost se upravi?eno pri?akuje, da jo lahko prevzamejo poslovneži. Po Bowenu je bila razprava osredinjena na gospodarske odgovornosti, odgovornosti v smeri družbe, skrbi za eti?na vprašanja ter na prostovoljne in dobrodelne dejavnosti poslovanja. V tej prvi fazi je to ideja o podjetju s sposobnostmi delovanja kot moralnega agenta v družbi, ki odseva in podpira vrednote (Bohinc, 2016, str. 189).
Kot navaja Carroll (v Simon?i?, 2015, str. 111 ) je Keith Devis že leta 1960 o družbeni odgovornosti povzel, da »usmerja poslovne odlo?itve in storjena dejanja nad ekonomske ali tehni?ne interese organizacij«. Odbor za ekonomski razvoj (angl. Committee for Economic Development) pa je leta 1971 koncept družbene odgovornosti podjetij prikazal s tremi krogi, v sklopu katerih je notranji krog vseboval temeljne ekonomske funkcije, kot so izdelki oziroma storitve ter delovna mesta. Srednji krog je predstavljal gospodarske funkcije podjetja, katere podjetje izvaja zavedajo? se nenehnih sprememb družbenih vrednot in prednosti. Zunanji krog pa je predstavljal novo vlogo podjetij pri odgovornosti za izboljšanje družbenega okolja.

Temelji družbene odgovornosti v Evropski uniji so bili postavljeni z Zeleno knjigo za promocijo evropskih usmeritev za družbeno odgovornost, ki jo je pripravila Evropska komisija leta 2001. V navedenem dokumentu je korporativna družbena odgovornost definirana kot koncept, v sklopu katerega se organizacije prostovoljno odlo?ijo za svoj prispevek k izboljšanju razmer v družbi in za bolj ?isto okolje. Z navedenim dokumentom je Evropska komisija želela spodbuditi podjetja k ve?ji družbeni odgovornosti, predvsem v smislu izboljšati dotedanje izkušnje (Commission of the European Communities, 2001, str. 3–4).

Od leta 1990 dalje je v teorijah in raziskavah postalo prevladujo?e predvsem vklju?evanje deležnikov. Termin korporativna družbena odgovornost je nadomestil nekatere druge termine kot so socialna odzivnost podjetij in socialna uspešnost podjetij. V za?etku 21. stoletja se je za?elo razmišljati tudi v tej smeri, da je zamisel o socialni obveznosti preozka za u?inkovito analizo korporativne družbene odgovornosti, in sicer z izrecno vklju?itvijo vseh deležnikov v razpravo (Bohinc, 2016, str. 190).

Hay in Gray (v Bertoncelj idr, 2011, str. 122-123) pa sta razvoj korporativne družbene odgovornosti razložila v zaporedju treh zgodovinskih obdobij in sicer:
-    V 19. in na za?etku 20. stoletja, v obdobju managementa za maksimizacijo dobi?ka je prevladoval pogled - glavni cilj managerjev je maksimiranje dobi?ka.
-    Za zadnjih dvajset ali trideset let 20. stoletja je zna?ilen skrbniški management, v sklopu katerega se je korporativna družbena dejavnost odražala z dobrodelno dejavnostjo. Managerji ne odgovarjajo ve? le za maksimizacijo dobi?ka , temve? so odgovorni tudi drugim deležnikom.
-    Okoli leta 1950 se je razvil management za kakovost življenja, ko se je za?ela krepiti skrb za kakovost življenja. Pojavila se je zahteva da podjetja pri sprejemanju poslovnih odlo?itev upoštevajo tudi družbene interese.

1.4    PODRO?JA KORPORATIVNE ODGOVORNOSTI PODJETJA

Podjetja so lahko družbeno odgovorna na razli?nih podro?jih in sicer družbeno so lahko odgovorna do kupcev oziroma potrošnikov, do lokalne skupnosti v kateri delujejo, do zaposlenih, do konkurentov, do države oziroma vlade, v kateri poslujejo ter do okolja in narave (Jernej?i? Dolinar, 2009, str. 311-312).

1.4.1    Korporativna odgovornost do kupcev oziroma potrošnikov

Poglaviten cilj vsake organizacije je proizvajati takšne storitve in izdelke, po katerih  je povpraševanje na tržiš?u. Veliko organizacij se na tržiš?u usmeri le v dolo?en segment kupcev oziroma potrošnikov, kot so na primer kadilci ali potrošniki alkoholnih pija?. Podjetja lahko zaradi želje po zadovoljitvi dolo?ene potrebe nevede prekršijo na?ela družbene odgovornosti. Primer je oglaševanje cigaret, ki lahko mlado generacijo spodbudi in prepri?a, da s kajenjem postaneš zrelejši. Korporativno odgovorno podjetje mora torej paziti, kakšen u?inek ima oglaševanje na preostali del javnosti, pa tudi zavajajo?ih reklam ne sme prikazovati (Corporate responsibility brings your ancestors back from the dead, v Klukej, 2009, str. 13).

Pri?akovanje potrošnikov je, da bodo podjetja zagotavljala nadpovpre?no kakovostne, varne in zanesljive izdelke ter storitve. Podjetja pa morajo potrošnike seznanjati z varnostjo oziroma škodljivostjo svojih proizvodov, jih ustrezno embalirati ter tudi pošteno ozna?evati, saj sta varnost in kakovost proizvodov in storitev najpomembnejša za uporabnike. Veliko podjetij ima ustanovljeno tudi službo za stike s strankami, ki skrbi za korporativno odgovornost podjetja s tem, da rešuje pritožbe in reklamacije kupcev po predpisanih postopkih, zbira informacije in jih posreduje pristojnim, ki nato prepre?ijo ponavljanje napak. Podjetja so prav tako zakonsko zavezana k varovanju osebnih podatkov, izogibati pa se morajo tudi temu, da bi imela monopol na tržiš?u (Klukej, 2009, str. 13).

Po Bertoncelj idr. ( 2011, str. 118) korporativna družbena odgovornost do kupcev oziroma potrošnikov poleg že navedenega vklju?uje tudi:
-    izogibanje zavajajo?ih cen,
-    zagotavljanje poštenih jamstev,
-    zmerne cene nadomestnih delov,
-    hiter servis,
-    izogibanje nedovoljeni cenovni diskriminaciji ter
-    izogibanje oglaševanju, ki je usmerjeno na otroke.

Menim, da ve?je kot je odstopanje med delovanjem podjetja in pri?akovanji družbe, ve?je tveganje podjetje nosi. V kolikor je poslovanje podjetja v skladu s pri?akovanji družbe, je podjetje nagrajeno z naklonjenostjo družbe, v kateri deluje. Kot navaja Caramela (2018) je potrošnikom pomembno pri izbiri blagovne znamke mnogo ve? kot le kakovostno blago in storitve. Mnogi dajejo prednost korporativni odgovornosti podjetij in izberejo raje izdelke in storitve družb, odgovorne za pozitivne socialne spremembe v okolju. Dejansko se zgodi, da mnogi celo zavrnejo svoje najljubše družbe, ?e menijo, da se ne zavzemajo za družbena in okoljska vprašanja. Hayzlett (2016) pa dodatno potrdi navedeno z rezultati raziskave Nielsen, ki je bila izvedena leta 2014 in v kateri je bilo ugotovljeno, da je ve? kot polovica spletnih potrošnikov izjavila (55 odstotkov), da bi ve? pla?ali za izdelke in storitve družb, ki so socialno in okoljsko odgovorne.

1.4.2    Korporativna odgovornost do lokalne skupnosti

Lokalna skupnost in podjetje sta ves ?as v medsebojni povezanosti in vplivata eden na drugega. Podjetje lahko ima na lokalno skupnost tako pozitiven kot tudi negativen vpliv. Pod pozitivne u?inke spada predvsem zaposlitev, ki jo podjetje nudi okoliškemu prebivalstvu, ter proizvodi in storitve, ki jih podjetje proizvaja in so na voljo lokalni skupnosti. Podjetje pa lahko ima na lokalno skupnost tudi negativen vpliv, predvsem v smislu nevarnih izpustov v okolje, slabih odnosov z ob?inskimi institucijami ali zaradi mote?ega hrupa proizvodnje (Gra?nar, 2013, str. 18).

Podjetja izvajajo v sklopu korporativne družbene odgovornosti razli?ne aktivnosti za sodelovanje z lokalno skupnostjo in sicer:
Finan?no podporo, ki je najbolj pogost na?in vlaganja podjetij v lokalno skupnost. Najpogostejši tovrstni na?ini vlaganja so donacije, sponzorstva ter zbiranje sredstev v dobrodelne namene.
Mentorstvo, usposabljanje in svetovanje,  ki ga podjetja nudijo nevladnim in neprofitnim organizacijam ter civilnemu prebivalstvu v obliki brezpla?nih svetovanj in izobraževanj oz. v obliki prostovoljnega dela svojih zaposlenih.

Nadomestno delo v neprofitnih organizacijah, h kateremu podjetja spodbujajo svoje zaposlene, da bi postali ambasadorji. Na ta na?in podjetja pridobijo na ugledu.
Marketing z razlogom, kar pomeni, da podjetja vlagajo v humanitarne organizacije ter na tak na?in pove?ujejo svoj ugled v skupnosti. Tak na?in delovanja je koristen tako za podjetje, saj mu zagotavlja uresni?itev marketinških ciljev, kot tudi za humanitarne organizacije, saj jim omogo?a izpostavitev družbene problematike v javnosti. Marketing z razlogom ima ve? razli?nih pozitivnih u?inkov in sicer pove?a ugled in konkuren?nost podjetja, diferencira izdelek oziroma storitev ter posledi?no pove?a dobi?ek, pove?a lojalnost kupcev ter ima pozitivni vpliv na celotno lokalno skupnost (Gra?nar, 2013, str. 18-19).

1.4.3    Korporativna odgovornost do zaposlenih

Zaposleni so najpomembnejši kapital podjetja, saj s svojim delom, znanjem in izkušnjami omogo?ajo obstoj in razvoj podjetja, zaslužni pa so tudi za ustvarjanje dobi?ka ter uspešnost podjetja. Zaradi navedenega morajo podjetja preudarno izbirati kandidate za delovna mesta, namenjati posebno pozornost izobraževanju in usposabljanju zaposlenih, njihovemu strokovnemu razvoju ter ustvarjanju pozitivne delovne klime v podjetju (Klukej, v Bertoncelj idr, 2011, str.119). Ena izmed pomembnejših komponent korporativne odgovornosti podjetja so namre? kvalitetni odnosi med zaposlenimi in vodstvom v podjetju. Podjetje je videti resni?no odgovorno navzven šele takrat, ko je najprej zares odgovorno do svojih zaposlenih. »Kontradiktorno bi bilo, ?e bi podjetje navzven ravnalo družbeno odgovorno, navznoter pa ne bi spoštovalo niti osnovnih pravic delavcev niti drugih zakonskih dolo?il, ki urejajo odnos med podjetjem in zaposlenimi« (Golob in Podnar, b.l.).

Pri korporativno odgovornosti podjetja je vloga zaposlenih dvojna in sicer kaj in na kakšen na?in lahko zaposleni prispevajo h korporativno odgovornem ravnanju podjetja in kako korporativno odgovorno ravnanje zadeva zaposlene. Podjetja morajo namre? v okviru korporativno odgovornih aktivnosti z zaposlenimi primerno ravnati in sicer:
-    zagotoviti jim morajo izobraževanja in kvalitetna delovna mesta;
-    vklju?iti jih morajo v odlo?anje, dialog in jih informirati;
-    spoštovati morajo njihove osnovne socialne pravice, ki jim pripadajo kot zaposlenim in
-    predvidevati morajo prestrukturiranje, katerega posledica so lahko spremembe v zaposlovanju (Golob in Podnar, b.l.).

1.4.4    Korporativna odgovornost do države oziroma vlade

Družbena odgovornost podjetij do države oziroma vlade se kaže na ve? na?inov in sicer:
-    redno pla?evanje davkov in ostalih obveznosti;
-    podpiranje lokalnega gospodarskega razvoja;
-    eti?no obnašanje pri mednarodnem poslovanju;
-    vpliv na države v razvoju;
-    eti?nost pri globalnih transakcijah (Florini; v Klukej, 2009, str. 14).

1.4.5    Korporativna odgovornost do okolja

Korporativna odgovornost do okolja se kaže v vseh fazah poslovanja podjetja; v fazi razvijanja storitev oziroma izdelkov, v fazi nabave surovin in ne nazadnje tudi v postopku izbire poslovnih partnerjev (Gra?nar, 2013, str. 17).

Podjetja izvajajo v sklopu korporativne odgovornosti razli?ne aktivnosti, da bi izboljšala ravnanje z okoljem in sicer:
-    Za odgovorno ravnanje do okolja je pomembno, da spremljajo zakonodajo za svoje podro?je delovanja, ter obenem upoštevajo tudi zakonska dolo?ila na podro?ju Zakona o varstvu okolja.
-    Pri svojem poslovanju bi naj uporabljala recikliran papir, za obveš?anje in arhiviranje pa elektronske sisteme.
-    V proizvodnji bi naj uporabljala okolju prijaznejše materiale ter zmanjšala uporabo kemikalij, zmanjšala porabo vode in energije.
-    Zaposlene bi naj spodbujala k okolju bolj prijaznim oblikam prevoza na delo, kot so skupinski prevozi, kolesarjenje in uporaba javnega prevoza (Gra?nar, 2013, str. 17-18).

1.4.6    Korporativna odgovornost do konkurentov

Podjetja morajo biti družbeno odgovorna tudi do konkuren?nih podjetij v branži. Pri tem bi naj družbena odgovornost do konkurentov po Jernej?i? Dolinar (v Bertoncelj, 2011, str. 120) zajemala predvsem:
-    spoštovanje patentov,
-    neuporabo dopinga in
-    neuporabo nelojalne konkurence.

1.5    POMEN  IN KORISTNOST KORPORATIVNE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V ZAVAROVALNIŠTVU

Kot navajajo Fras idr. (v Gra?nar, 2007, str. 20) obstajata dva poglavitna motiva, zaradi katerih se organizacije odlo?ajo za uvajanje korporativne družbene odgovornosti. Pri prvem motivu gre predvsem za moralno noto, saj v podjetjih prevladuje zavedanje, da delujejo v družbi, od katere so soodvisni  in do katere imajo dolo?ene odgovornosti – poleg ustvarjanja lastnega dobi?ka še ustvarjanje dodane vrednosti za celotno družbo in trud za izboljšanje kakovosti življenja. Drugi motiv je ekonomske narave, saj družbeno odgovorno ravnanje prinaša organizacijam mnoge koristi. Organizacije, ki se javnosti predstavljajo kot družbeno odgovorne, dosegajo ve?ji ugled in lojalnost med potrošniki, so kot potencialni delodajalec bolj zaželene, zmanjšujejo lastne stroške, emisije in odpadke, ter posledi?no zmanjšujejo onesnaževanje okolja.

Korporativna družbena odgovornost v zavarovalništvu izjemno pomembno vlogo, saj se zavarovalnice ukvarjajo z zelo specifi?no dejavnostjo. Namre? prodajajo zaupanje v svoje storitve. S sklenitvijo zavarovanja zavarovanci ne prejmejo ni? oprijemljivega, zato morajo zavarovalnice zaupanje zavarovancev pridobiti v dolgoro?nem procesu.

Korporativna družbena odgovornost zavarovalnici omogo?a:
Višji ugled, kar posledi?no pritegne kapital, posloven partnerje in zavarovance, »ve?jo sposobnost vzpostaviti in vzdrževati stike z oblikovalci politike in drugimi relevantnimi ekonomskimi udeleženci«.
Pove?anje prodaje in zvestoba zavarovancev v primeru, da okolje zavarovalnico spozna kot odgovorno in zaupanja vredno;
Prizadevanje zavarovalnice, usmerjeno v izboljšanje morale zaposlenih ali v razširitev kroga dobaviteljev, pomeni posledi?no ve?jo produktivnost in kakovost storitev ter znižanje stroškov.
Boljši nadzor na finan?nem podro?ju in boljše obvladovanje tveganj na podro?ju odnosov s strankami (Jenko, 2008, str. 2).

Glede na opisano se zavedamo, da mora družba PS Zavarovanja d.o.o. spoštovati velik del opisanega v teoriji. Kot deležnik v tem podjetju vem, da se trudimo biti najboljši predvsem v servisu, ki je deležen našim kupcem po prodaji dolo?enega produkta. Še toliko pomembneje je biti dober v tem, ker so kupci tudi naši zaposleni, kjer si ne moreš privoš?iti izgube zaupanja, saj bi to lahko pomenilo tudi bistveno slabše poslovne rezultate in slabši nadaljnji razvoj družbe.

1. LITERATURA IN VIRI

LITERATURA:

Bertoncelj A. et alia (2011) Trajnostni razvoj organizacije. GV Založba, Ljubljana.
Bohinc, R. (2015) Korporativna družbena odgovornost v deklaracijah in praksi. Delavska participacija, 2/2015, 17-20.
Bohinc, R. (2016) Družbena odgovornost. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba GDV.
Gra?nar, M. (2013) Družbena odgovornost in trajnostni razvoj v mednarodnem poslovanju. Delo diplomskega seminarja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Jakli?, M. (2009)  Poslovno okolje in gospodarski razvoj. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Klukej, T. (2009) Primerjava družbene odgovornosti podjetij v Sloveniji in Avstriji. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Mo?nik, D., Crnogoj, K. in Brada? Hojnik, B. (2016) Slovenska podjetja in družbena odgovornost. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.

VIRI:
Caramela, S. (2018)  What is Corporate Social Responsibility? Business News Daily. Pridobljeno s: https://www.businessnewsdaily.com/4679-corporate-social-responsibility.html [12.09.2018].
Crowther, D. in Aras, G. (2008). Corporate Social Responsibility. Pridobljeno s: https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=uZh7isaUfr8C&oi=fnd&pg=PT16&dq=corporate+social+responsibility&ots=lzXaKzAYXj&sig=4nIdgPhfy_Yv7v-OCqFepLh_T5I&redir_esc=y#v=onepage&q=corporate%20social%20responsibility&f=false [19.11.2018].
Geva, A. (2008) Three Models of Corporate social Responsibility: Interrelationships between Theory, Research, and Practice. Business and Society Review, 113(1), str. 1-41. Pridobljeno s: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/j.1467-8594.2008.00311.x [15.10.2018].
Golob, U. in Podnar, K. (b.l.). Sti?iš?a družbene odgovornosti podjetja in participacije zaposlenih pri upravljanju. Dostopno na: https://www.google.si/search?q=Sti%C4%8Di%C5%A1%C4%8Da+dru%C5%BEbene+odgovornosti+podjetja+in+participacije+zaposlenih+pri+upravljanju&rlz=1C1GGRV_enHR751HR753&oq=Sti%C4%8Di%C5%A1%C4%8Da+dru%C5%BEbene+odgovornosti+podjetja+in+participacije+zaposlenih+pri+upravljanju&aqs=chrome..69i57.1417j0j8&sourceid=chrome&ie=UTF-8 [15.10.2018].
Hayzlett, J. (2016) Why Should Your Businnes Care About Social Responsibility. EntrepreneurEurope. Pridobljeno s: https://www.entrepreneur.com/article/269665 [13.09.2018].
Jenko, B. (b.l.). Pomen korporativne družbene odgovornosti v zavarovalništvu. Pridobljeno s: http://www.irdo.si/skupni-cd/cdji/cd-irdo-2008/images/referati/jenko.pdf [13.09.2018].
Simon?i?, M. (2015) Zakaj in kako biti družbeno odgovoren? Revija za univerzalno odli?nost. September 2015, 4(3). Str. 110-129. Pridobljeno s: http://www.fos-unm.si/media/pdf/ruo/2015%203/6.pdf [15.09.2018].
Tabakovi?, S. (2013) Pomen družbene odgovornosti. IBS Poro?evalec 3 (3),  Pridobljeno s: http://porocevalec.ibs.si/sl/component/content/article/51-letnik-3-t-3/179-sabina-tabakovi-pomen-drubene-odgovornosti [15.10.2018].