MAG. BORUT RETELJ: KAKO LAHKO Z OBVLADOVANJEM TVEGANJ PREPRE?IMO STE?AJ?
MAG. BORUT RETELJ: KAKO LAHKO Z OBVLADOVANJEM TVEGANJ PREPRE?IMO STE?AJ? |
|
|
POVZETEK Stalno in hitro spreminjanje poslovnega okolja podjetja sili v stalne prilagoditve. Da se podjetja ne bi podajala v negotovost, morajo preu?iti ?im ve? tveganj, ki obstajajo v prihodnosti in se na njih tudi ustrezno prilagoditi in pripraviti. Pripravljena in prilagodljiva podjetja lahko ra?unajo, da bodo poslovala uspešno na dolgi rok tudi, ?e se bodo soo?ila s težavami. V Sloveniji je še vedno vsaj 1000 za?etih ste?ajnih postopkov podjetij na leto, ki jih lahko pripišemo njihovem neznanju, neprilagajanju in neupoštevanju vseh tveganj. Da se podjetje lahko prilagodi tveganjem, jih mora podjetje najprej opredeliti, jih ocenjevati in jih spremljati, da se lahko podjetje hitro odzove na vse nevarnosti, ki se pojavijo na trgu. Uspešna podjetja zagotovo delajo vse zgoraj našteto in se hitro odzovejo na probleme, ki nastanejo v poslovnem okolju. V letu 2020 so se podjetja nau?ila, da lahko spremembe pridejo zelo hitro, tako kot je prišla pandemija COVIDA-19, ki je zaustavila svet za nekaj mesecev. KLJU?NE BESEDE: ste?aj, tveganje, obvladovanje tveganja, podjetje, poslovno okolje ABSTRACT The constant and fast changes of the company’s business environment forces constant adjustments. In order to avoid uncertainty, companies need to examine as many risks as possible in the future and adapt and prepare for them accordingly. Ready and flexible companies can count on being successful in the long run even if they confronted with the problems. In Slovenia, there are still at least 1.000 bankruptcy proceedings initiated per year, which can be attributed to their worse knowledge, non-adjustment and disregard for all risks. In order for a company to adapt to risks, the company must first identify, assess and monitor them so that the company can respond quickly to any threats that arise in the market. Successful companies certainly do all of the above and respond quickly to problems that arise in the business environment. In 2020, companies learned that change can come very quickly, just as the COVID-19 pandemic came, who is stopped the world for a few months. KEY WORDS: bankruptcy, risk, risk management, company, business environment 1. UVOD V današnjem ?asu se morajo podjetja prilagajati nenehnim spremembam na trgu. Spremembe povzro?ajo inovacije, razvoj v tehnologiji in krize, ki se periodi?no pojavljajo. Še poseben izziv za podjetja predstavlja zadnja pandemija COVIDA-19, ko se je za nekaj mesecev ustavil svet. Dolo?ene panoge kot so turizem, gostinstvo so mo?no nazadovale, medtem ko so se tista podjetja, ki so se prilagodila in za?ela poslovati preko spleta, celo dosegala rekordne dobi?ke. To so bila predvsem podjetja, ki so se ukvarjala z dostavo in podjetja, ki so poleg svoje dejavnosti vklju?evala dostavo. V preteklosti so podjetja ob ohlajanju gospodarske rasti pri?akovala gospodarsko krizo in so se lahko nanjo tudi po?asi pripravila. Kriza pandemije COVIDA-19 pa je prišla nenadno in ve?ino podjetij presenetila. Pri nas je pandemija povzro?ila nekaj manj kot 10.000 brezposelnih, medtem ko je v ZDA službo izgubilo okoli 40 milijonov ljudi. Prepri?ani smo lahko, da ta pandemija ni bila zadnja in jih bo v prihodnosti še nekaj, zato morajo biti podjetja pripravljena na podobne situacije tudi v prihodnje. 2. POGOJI ZA STE?AJ Pogoji za insolven?no stanje so izpolnjeni, ko je pravna oseba trajneje nelikvidna, in za ve? kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali ve? obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njenih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poro?ilu. Trajneje je pravna oseba tudi nelikvidna, ko sredstva na njenih ra?unih ne zadoš?ajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali popla?ilo izvršnice in takšno stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami ve? kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni ter takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za za?etek ste?ajnega postopka. Trajno nelikvidnost pravna oseba izpolnjuje tudi, ?e nima odprtega nobenega ban?nega ra?una pri ponudnikih pla?ilnih storitev v Republiki Sloveniji in ?e po preteku 60 dni od pravnomo?nosti sklepa o izvršbi ni poravnala svoje obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi. (ZFPPIPP-UPB17). Pravna oseba izpolni pogoj za razglasitev insolventnosti tudi kadar ima kapitalsko neustreznost, kar pomeni, ?e izguba teko?ega leta znaša, skupaj s prenesenimi izgubami ve? kakor polovico kapitala. (ZFPPIPP-UPB17). Ste?ajni postopek pa lahko predlagajo tudi delavci, ki so zaposleni v pravni osebi, ta pa nima možnosti ugovora zoper ta predlog, ?e ve? kot dva meseca zamuja s pla?ilom pla? delavcem do višine minimalne pla?e ali s pla?ilom davkov in prispevkov. (ZFPPIPP-UPB17). 3. KAJ POVZRO?I STE?AJ Ste?aj oziroma propad podjetja vedno povzro?i pomanjkanje likvidnostnih sredstev oziroma denarja na transakcijskem ra?unu. Iz ra?unovodskega vidika bi lahko rekli, da ste?aj nastopi zaradi negativnega denarnega toka, ki se odraža lahko v zmanjševanju likvidnostnih sredstev na ra?un pove?evanja nelikvidnih sredstev (zaloge, nedokon?ana proizvodnja,…) ali pa zaradi neuspešnega poslovanja (izguba iz poslovanja), ki povzro?i zmanjševanje denarnih sredstev. Drugi vzrok je kapitalska neustreznost, ki pomeni, da mora podjetje zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoro?nih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju. (ZFPPIPP-UPB17). 4. KAKŠNA JE STE?AJNA STATISTIKA V SLOVENIJI V letu 2019 se je po podatkih AJPES-a in Poslovnega registra Slovenije zaklju?ilo kar 1.258 ste?ajnih postopkov podjetij, kar lahko vidimo po številu izbrisanih podjetij v poslovnem registru, ki so posledica ste?ajnega postopka. V letu 2020 je bilo teh izbrisov manj in sicer 1.115. Upadanje ste?ajev lahko pripišemo dokaj visoki gospodarski rasti, in ugodnih poslovnih rezultatov v letih 2018 in 2019 ter tudi zaradi ob?utne državne pomo?i gospodarstvu v letu 2020. Predvidevanja za leti 2022 in 2023 niso ravno spodbudna, saj bo nenadna in nepri?akovana kriza, ki je nastala zaradi pandemije COVIDA-19, pahnila najslabša podjetja v insolven?no stanje takoj, ko se bodo prenehale subvencije in pomo?i. Za?etek insolven?nih postopkov (ste?aj in prisilna poravnava) se je v letu 2018 pri?elo v 1.206 podjetjih. Zaradi že zgoraj ugotovljenih vzrokov se je v letu 2019 zmanjšalo število za?etih insolven?nih postopkov na 1.116 in v letu 2020 celo na 988. Najve? za?etih insolven?nih postopkov je bilo v dejavnosti trgovine (246 podjetij), v gradbeništvu (191) in v gostinstvu (129). (UMAR, marec 2021). Po podatkih AJPESA in Poslovnega registra je razvidno, da se je pri prejšnji gospodarski recesiji, ki se je pri?ela leta 2009, za?ela strma rast za?etkov insolven?nih postopkov in je vrh dosegla šele leta 2014. V letu 2009 je pri?elo 276 podjetij z insolven?nim postopkom, leta 2014 pa kar 1.107 podjetij. Podobno lahko pri?akujemo tudi po pandemiji COVIDA-19. 5. KAJ JE TVEGANJE IN KATERA POZNAMO Tveganje pomeni verjetnost, da se bo zaradi kakšnih zunanjih ali notranjih dejavnikov, zgodila dolo?ena škoda oziroma kakršen koli drug negativen izid. Tveganje je pravzaprav možnost, da izid v prihodnosti ne bo takšen, kot je bil predviden. ?e je škodo ali negativen izid možno predvideti, se potem le-ta lahko nevtralizira s preventivnim dejanjem. Da lahko govorimo o tveganju, morata biti prisotna dva dejavnika in sicer negotovost in izpostavljenost. (Finan?ni slovar). O tržnem tveganju govorimo, kadar obstaja možnost, da se zaradi spremembe cene finan?nega inštrumenta ali dobrine na trgu spremeni vrednost našega premoženja. Pri tem gre lahko za spremembo cen fizi?nih surovin (npr. energentov, žlahtnih kovin, …), vrednostnih papirjev, tuje valute ali spremembo obrestnih mer. (Crouhy et al., 2006, str. 27). Kreditno tveganje predstavlja možnost nastanka izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti dolžnika do kreditodajalca. Povezano je z nepripravljenostjo ali nesposobnostjo dolžnika, ki je lahko za?asna ali trajna. Obstajata dve osnovni vrsti kreditnega tveganja in sicer kreditno tveganje podjetij, ki tržijo lastne ali tuje proizvode ali storitve in kreditno tveganje podjetij, ki se ukvarjajo s finan?nih posredništvom (npr. banke, hranilnice, ipd). (Finan?ni slovar). Likvidnostno tveganje je finan?no tveganje povezano z likvidnostjo podjetja ali posameznega finan?nega instrumenta. Pri podjetju je likvidnostno tveganje nevarnost neusklajenosti med dospelimi sredstvi in obveznostmi do virov sredstev. Ali druga?e povedano likvidnostno tveganje predstavlja možnost pomanjkanja denarnih sredstev za popla?ilo zapadlih obveznosti. (Finan?ni slovar). Poslovno tveganje nastane v okviru procesov, ki se odvijajo v podjetju pri osrednji dejavnosti, ter vklju?ujejo tveganja na podro?ju tehnoloških izboljšav, oblikovanja izdelkov in na?rtovanja proizvodnega procesa, trženja ter upravljanja s ?loveškimi viri in podobno. Med operativnimi tveganji imajo še posebej pomembno vlogo tveganja pravilne priprave dokumentacije, tveganja ustrezne cene ter prevozna in manipulativna tveganja. (Makovec Bren?i? et al., 2006, str. 98). 6. UPRAVLJANJE S TVEGANJI Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vklju?no s poro?anjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bilo podjetje izpostavljeno pri svojem poslovanju. (ZFPPIPP-UPB17). Da bi podjetje uspešno obvladovalo tveganja, mora spoznati svoje notranje poslovno okolje, ki predvsem vsebuje nagnjenost k tveganju posameznikov ali pa celotne organizacije. Naslednja faza je opredelitev obvladovanja tveganja, ki mora zajemati oceno makroekonomskega okolja v svetu, analizo gospodarske situacije v Sloveniji, strateške cilje in oblikovanje strategij za doseganje teh ciljev v podjetju. Poleg vseh zgoraj naštetih faz pa je pomembna tudi vzpostavitev u?inkovite komunikacije v podjetju in spremljanje dogajanja na trgu in pridobivanje kakovostne povratne informacije. Kakovostne povratne informacije so glavni del uspešnega sistema, ki prispeva k boljšemu samozavedanju podjetja ter dolgoro?no tudi boljšemu izobraževanju in usposabljanju na podro?ju samega procesa obvladovanja tveganja. (Berk et al., 2005, str. 107). 7. ODGOVORNOST POSLOVODSTVA V ZGD-1 je v 263. ?lenu definirano, da mora ?lan organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro podjetja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost podjetja. Vodstvo vsakega podjetja mora ravnati vestno in odgovorno kar pomeni tudi, da odgovarja za vse odlo?itve v podjetju. Vodstvo podjetja mora podjetje voditi skozi vse nevarnosti in tveganja, ki jih sre?uje na poti. Ravno zaradi tega mora vodstvo podjetja najprej prepoznati tveganja in se na njih pripraviti. Da bi se podjetja na tveganja kar najbolje pripravila, morajo v proces vodenja vklju?iti tudi ostale zaposlene, ki lahko klju?no pomagajo pri obvladovanju tveganja. S takšnim na?inom delovanja podjetja lažje zaznajo tveganje in hitreje na njega odreagirajo, kar naj bi vplivalo tudi na uspešnost poslovanja podjetja oziroma prepre?evalo neuspešnost, ki bi lahko celo vodila do ste?aja podjetja. 8. KAKO PREPRE?IMO STE?AJ Tržno tveganje podjetje prepre?i lahko s preu?evanjem trga, obnašanjem le-tega v zadnjem obdobju in s spremljanjem napovedi, kaj naj bi se dogajalo v prihodnosti. Podjetje si lahko tako pove?a zaloge, ?e zazna, da bi lahko prišlo do pomanjkanja ponudbe na trgu, zavaruje nabave s terminskimi pogodbami in ublaži dvig cen, ki bi lahko v prihodnosti sledil ter prepre?i prekinitve v proizvodnji. Vse našteto lahko povzro?i finan?no izgubo podjetja ter posledi?no odpuš?anje delavcev. Kreditno tveganje podjetje prepre?i lahko z zmanjševanjem dolga podjetja pred pri?akovanim upadom splošne gospodarske rasti ali pa pred upadom v dolo?eni specifi?ni dejavnosti, v kateri deluje podjetje. Kreditno tveganje lahko zmanjšamo tudi z moratoriji odpla?evanja glavnice ali podaljšanjem ro?nosti kredita. Likvidnostno tveganje podjetje prepre?i predvsem z uravnavanjem prilivov in odlivov. Finan?na služba podjetja mora preu?evati boniteto novih poslovnih strank, ob?asno pa tudi stare, da se ne bi zaradi nepla?evanja terjatev poslabšalo likvidnostno stanje podjetja. V primeru poslabšanja bonitete kupcev mora finan?na služba podjetja ukrepati z aktivno izterjavo pla?il oziroma takojšnjim opominjanjem in komuniciranjem s poslovnimi strankami, ki ne pla?ujejo svojih obveznosti v dogovorjenem roku. Operativno tveganje podjetje prepre?i s ponovno preu?itvijo procesov in postopkov, ki jih podjetje izvaja v proizvodnji. V preu?itev se vklju?i tudi zaposlene, ki so neposredno udeleženi v konkretnih procesih in postopkih. Renovirani procesi in postopki morajo rezultirati v u?inkovitosti in rentabilnosti ali pa morda celo v zamenjavi opreme. Poslovno tveganje podjetja se prepre?i s posve?anjem na?rtovanja proizvodnega procesa, posve?anjem posebne pozornosti pri oblikovanju izdelkov in boljšemu upravljanju s ?loveškimi viri, ki so v negotovih ?asih še bolj pomembni kot prej. Ravno v ?asu svetovne pandemije se je v podjetjih izkazalo, da so zaposleni pomemben vir, ki ga je potrebno v podjetju obdržati kljub negotovim razmeram in napovedim. V ?asu pandemije so nekatera podjetja ljudi odpustila in jih ob normalizaciji poslovanja podjetja niso mogli ve? dobiti nazaj, ker so se ljudje zaposlili drugje. 9. KAKO TVEGANJA PROU?UJEJO MANJŠA PODJETJA Izvedel sem anketo v 32-ih manjših podjetjih v Sloveniji. Dobil sem 18 odgovorov. Od tega je bilo 5 podjetij, ki imajo pravno organizacijsko obliko s.p., 13 podjetij pa d.o.o.. Dve podjetji poslujeta manj kot 5 let, 4 poslujejo med 5-10 let in 12 jih posluje ve? kot 10 let. Na vprašanje Ali so v podjetju z zadnjih treh letih (2019, 2020 in 2021) prou?evali razli?na tveganja so 3 podjetja odgovorila, da so prou?evali v vseh treh letih, 6 jih je odgovorilo, da so prou?evali v zadnjih dveh letih in 9 jih je odgovorilo, da so prou?evali tveganja v zadnjem letu. Na vprašanje Katera tveganja ste prou?evali je bilo možnih ve? odgovorov. 8 podjetij jih je odgovorilo, da prou?uje tržno tveganje, 16 jih je odgovorilo, da prou?uje kreditno tveganje, 18 (vsi) jih je odgovorilo, da prou?uje likvidnostno tveganje in 5 jih je odgovorilo, da prou?uje operativno tveganje. Na vprašanje Ali so podjetja spremenila odnos do tveganja po svetovni pandemiji COVIDA-19, jih je 10 podjetij odgovorilo, da korenito, 8 jih je odgovorilo, da malo in nobeden ni odgovoril, da ni spremenil odnosa do tveganja. Na vprašanje Ali menijo, da s prou?evanjem razli?nih tveganj izboljšujete poslovanje podjetja in ga manj izpostavljate nevarnostim ste?aja, jih je 7 podjetij odgovorilo, da v celoti, 10 jih je odgovorilo delno in eden je odgovoril, da ne izboljšuje poslovanja. Na vprašanje Kdo sodeluje v procesu prou?evanje tveganja so 3 podjetja odgovorila, da direktor sam, 4 so tudi odgovorili, da direktor z ožjim vodstvom in 11 jih je odgovorilo, da direktor z vsemi zaposlenimi. 10. ZAKLJU?EK Vsa podjetja, ki trenutno poslujejo, se zavedajo, da se lahko zelo hitro spremenijo tržne razmere. Poslovodstvo podjetja lahko brez preu?evanja tveganj vodijo podjetje v hiter propad. Iz ankete je razvidno, da so podjetja v zadnjih dveh letih mo?no spremenila odnos do tveganj. Tveganja obstajajo tudi takrat, ko podjetja poslujejo brez problemov. Tveganja je potrebno prou?evati, spremljati in ocenjevati. Podjetja morajo tudi spremljati napovedi, kaj naj bi se dogajalo na trgu v bližnji prihodnosti. S takšnim ravnanjem podjetja prepre?ijo svoje nepotrebno izpostavljanje dolo?enim nevarnostim. ?e je napovedana rast, bo podjetje vlagalo v razvoj, širitev in se pripravilo na ?as, ko bo potrebno nekaj let preživeti brez dobi?ka. Po preživeti krizi pa lahko podjetje za?ne nov razvojni cikel in izkoristi nove priložnosti ter druga?en položaj (boljši) na trgu. 11. LITERATURA 1. Crouhy, M., Galai, D.,& Mark, R. (2006) The essentials of risk management. United States of America: The McGraw-Hill Companies. |