|
|
|
UVOD Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki opremlja z novim znanjem in veš?inami za življenje v globalizirani družbi. Njen osnovni cilj je zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu in skrb za izpolnjevanje zahtev in izzivov sodobnega sveta, kar pomeni tudi skrb za profesionalni razvoj strokovnih delavcev. Ob tem se odpira vprašanje o zavedanju pomembnosti profesionalnega razvoja u?iteljev, ki lahko le s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem in izobraževanjem prispevajo k uresni?evanju zastavljenih ciljev vzgoje in izobraževanja. Posledice družbenih sprememb uspešno in u?inkovito umeš?ajo v vzgojno-izobraževalni kontekst in tako posredujejo u?encem kakovostna znanja in veš?ine, s katerimi bodo opremljeni za prihodnost. Vloga u?itelja je postala kompleksen proces, ki terja od u?itelja nenehno potrebo in nujnost po profesionalnem razvoju in vseživljenjskem u?enju. Zaradi novih oblik posredovanja znanja se mo?no spreminja tudi organizacija vzgojno-izobraževalnega dela. Pri tem ima klju?no vlogo ravnatelj, ki z ustreznim znanjem, vpogledom v družbeni kontekst, premišljeno strategijo z oblikovanjem razvojnega na?rta in posredovanjem potreb po spremembah v delovanju znotraj kolektiva na?rtuje, usmerja in vodi u?iteljev profesionalni razvoj in hkrati celosten razvoj šole; tako prispeva k družbeno odgovornemu delovanju vseh deležnikov in rasti kakovostne šole. Klju?ne besede: u?itelj, izobraževanje ABSTRACT The school is an educational institution that aims to equip with new knowledge and skills for life in a globalized society. Its basic goal is not only to provide quality general education to the entire population, but also to take care of fulfilling the requirements and challenges of the modern world, which also means taking care of the professional development of educators. This in turn raises the question of awareness of the importance of professional development of teachers, who can contribute to the achievement of the set education goals only through continuous professional development and education, while successfully placing the consequences of social change in the educational context to provide quality knowledge and skills to prepare students for their future. The role of the teacher has become a complex process which requires a constant need and urgency for professional development and lifelong learning on the part of teachers. Due to new forms of the knowledge transfer, the organization of educational work also changes significantly. A key role is nowadays played by the principal, who with the appropriate knowledge, the insight into the social context, the well-thought-out strategy by creating a development plan as well as communicating the needs for changes in the work within the school staff, directs and guides teachers' professional development as well as the school development. In this way, the principal contributes towards the socially responsible work of all stakeholders and the growth of a quality school. Key words: teacher, education Skrb za znanje in izobraževanje Barletova s sodelavci (2008) opozarja na tesno povezavo med pridobivanjem znanja in razvojem družbe. Naložba v pridobivanje znanj je namre? tista, ki vpliva na ustvarjanje novega znanja. Življenje posameznika je odvisno od njegovega izobraževanja, ki vpliva na njegov kognitivni razvoj, socialno-ekonomski položaj posameznika, na psihi?no zdravje in dobro po?utje ter vklju?enost v družbo. Chabottova in Ramirez (v Barle Lakota in drugi, 2008: 30) celo menita, da z izobraževanjem pomembno vlagamo v ?loveški kapital, ki neposredno vpliva na ustvarjanje družbenega bogastva. Barletova in sodelavci (2008) menijo, da je treba izobraževanje razumeti kot individualno odgovornost, ki je osnova za doseganje družbene odgovornosti. Posameznik je odgovoren, da svoje znanje nadgrajuje in s tem ustvarja ter zagotavlja svojo konkuren?nost na trgu dela. Pri tem ima pomembno vlogo evropska izobraževalna politika, ki poudarja koncept vseživljenjskega u?enja in posameznika, ki skrbi za svoje izobraževanje. V vzgoji in izobraževanju se namenja skrbi za izobraževanje u?iteljev veliko pozornosti. Poleg u?iteljev, ki si sami želijo dodatnih izobraževanj in strokovnih izpopolnjevanj, je za izobraževanje u?iteljev na šolah odgovorno vodstvo. Barletova in sodelavci (2008: 195) opozarjajo, da na šolah še vedno pomanjkljivo sprejemamo koncept vseživljenjskega u?enja kot potrebe sodobne družbe. Ob intenzivnih družbenih spremembah in hitrosti usvajanja novega znanja poudarjajo, da u?itelji ne morejo zapreti procesa usvajanja novega znanja v ozko obdobje svojega šolanja, temve? morajo razumeti, da je vseživljenjsko izobraževanje klju?ni element številnih družbenih procesov, na ravni posameznika pa stil življenja. Skrb za izobraževanje u?iteljev je neizbežno povezana s spremenjeno vlogo u?itelja v sodobni družbi. Po Barletovi in sodelavcih (2008: 57) so vprašanja, povezana z znanjem, klju?na vprašanja izobraževalne politike. Govorijo o t. i. novih znanjih, za katere je zna?ilno, da: Pri posredovanju novega znanja imajo temeljno vlogo prav šole, ki se po navedbah avtorjev prehitro spreminjajo v organizacije s hitro dostavo znanja, saj so podvržene evalvacijam na podlagi nacionalnih rezultatov. Vendar bi morale šole pri usvajanju novega znanja (Barle Lakota in drugi, 2008: 59) bolje razumeti svojo vlogo, ki »predpostavlja manj državne intervencije in ve? samoregulacije, predpostavlja visok profesionalizem in nenehno preizpraševanje o temeljenjih vrednotah šole (cilji in poslanstvo)«. Šola, ki se svoje vloge, ciljev in poslanstva dobro zaveda, lahko z na?rtovanjem profesionalnega razvoja u?iteljev dobro pripomore k uresni?evanju vzgojno-izobraževalnih ciljev in hkrati uresni?evanju lastnega poslanstva in vizije. Profesionalni razvoj u?itelja Profesionalni razvoj je skrb posameznika in njegova odgovornost ter obenem pomembna skrb organizacije oz. vodstva, ki s profesionalnim razvojem skrbi za uresni?evanje vzgojno-izobraževalnih ciljev in ponuja kakovostne storitve. V šolah se sicer sam pojem razume precej samoumevno in po mnenju mnogih u?iteljev je profesionalni razvoj normalen proces in obvezen del kariere, pogosto pa se v praksi dogaja, da u?itelji poro?ajo o nena?rtovanem in spontanem profesionalnem razvoju, ki ni del skupnega na?rtovanja, ki bi izhajal iz samega razvoja šole. Na podlagi take organizacije profesionalnega razvoja dobimo sicer usposobljene posameznike, ki se izpopolnjujejo na podro?jih po lastni presoji in izbiri, ne dosežemo pa homogenega profesionalnega razvoja in napredka na ravni cele organizacije. »Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je vseživljenjski proces, ki se pri?ne z za?etnim izobraževanjem strokovnih delavcev in se zaklju?i z njihovo upokojitvijo« (Krek in Metljak, 2011: 467). V Beli knjigi so strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju opredeljeni kot deležniki, ki imajo najve?ji vpliv na kakovostno izobraževanje. Zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu je po Zakonu o osnovni šoli (ZOsn, 2016) tudi sicer prvi cilj osnovnošolskega izobraževanja, zato je pomembno, da politika šolstva zagotovi dober sistem izobraževanja strokovnih delavcev, ponuja kakovosten program strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj ter tako podpira stalen in kakovosten profesionalni razvoj strokovnih delavcev. Za doseganje ciljev izobraževanja je treba usposobiti in vzdrževati kakovostne u?itelje, jim ponuditi kakovostne izobraževalne programe in podporo v razli?nih fazah profesionalnega razvoja, od za?etne pedagoške izobrazbe preko obdobja uvajanja v poklic u?itelja in vse do zagotavljanja nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter napredovanja v strokovne nazive (Krek in Metljak, 2011). Profesionalni razvoj u?iteljev in osnovna potreba po vzdrževanju in zagotavljanju profesionalnega razvoja sta v Zeleni knjigi opredeljena kot posledica nenehnih sprememb. Na eni strani nenehno spreminjajo?e družbene, kulturne, ekonomske in tehnološke spremembe (npr. epidemija) in na drugi strani ?edalje višje zahteve ter pri?akovanja zunanjih deležnikov šole terjajo od u?itelja strokovno in avtonomno opravljanje nalog, ki jih lahko zagotovi le s stalnim profesionalnim razvojem. Stalna skrb za profesionalni razvoj mora biti del letnega in razvojnega na?rta šole ter rednih evalvacij, saj šola le na ta na?in lahko sledi razvojnim ciljem, izboljšavam in zahtevam družbe – družbena odgovornost (Zelena knjiga, 2000). Kot lahko beremo v zakonodajnih in usmeritvenih dokumentih, po katerih se ravna delovanje šole, je profesionalni razvoj strokovnih delavcev jasno opredeljen, kar pa ne pomeni, da je enostavno dose?i želene u?inke, ki izhajajo iz samega dela, ki ga ravnatelji namenjamo podro?ju profesionalnega razvoja u?iteljev. Modeli in razumevanje profesionalnega razvoja Po Hafnerjevi (2013) je skrb za lasten razvoj klju?ni dejavnik v profesionalnem razvoju u?itelja. Profesionalni razvoj u?itelja ima veliko vlogo pri razvoju organizacije in po Bubbovi (2013) vpliva na izboljšanje šol in njihove kakovosti. V uspešnih šolah delujejo kakovostni u?itelji, ki kakovost dosegajo in izboljšujejo s profesionalnim razvojem. Profesionalni razvoj je »pomo? u?iteljem v šolah pri razvoju v smeri ve?je u?inkovitosti in tako ve?jega vpliva na u?enje u?encev« (Bubb, 2013: 16). »Nekateri ga vidijo kot aktivnosti, ki jih u?itelji izvajajo oziroma so jim posredovane skozi model prenosa od strokovnjaka k u?itelju. Drugi ga vidijo kot u?enje na strani u?iteljev, tretji kot spremembe, ki so rezultat u?enja, ki vodi v spremembe v u?ilnici in tako u?inkuje na u?ence« (Bubb, 2013: 19). V praksi se profesionalni razvoj odvija na zavedni in nezavedni ravni, spontano in na?rtovano. V nadaljevanju spregovori Bubbova prav o tem in poudarja, da je »Profesionalni razvoj sestavljen iz povsem naravnih u?nih izkušenj ter zavestnih in na?rtovanih aktivnosti, ki so namenjene posrednemu ali neposrednemu izboljšanju posameznika, skupine ali šole in tako prispevajo h kakovosti izobraževanja v u?ilnici« (Day v Bubb, 2013: 19). Po Bubbovi sestoji profesionalni razvoj iz formalnih in neformalnih oblik pridobivanja u?enja, pri katerih u?itelji razmišljajo o svojem delu in ga izboljšujejo na na?in, ki bo vplival na kakovost njihovega pou?evanja in uspešnost u?encev. V praksi se neformalno pridobivanje znanja in izkušenj u?iteljev kaže v spontanih in nena?rtovanih oblikah, kot so branje razli?nih strokovnih literatur, projektno delo, vsakodnevne izkušnje, sodelovanje s kolegi, neformalni pogovori s kolegi in hospitacije vodstva ali kolegov. Formalne oblike pridobivanja znanja, kot so seminarji nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, so sistemati?ne, saj jih u?itelji na?rtujejo in najve?krat z njimi uresni?ujejo tudi možnosti pridobivanja to?k za napredovanja v strokovne nazive. Tudi Fullan in Hargreaves (2000: 32) opredeljujeta u?iteljev profesionalizem kot »pravo kombinacijo veš?in, modrosti in strokovnosti v dolo?enem, spremenljivem okolju razreda« in poudarjata, da je profesionalizem »sposobnost sprejemati neomejene odlo?itve v takih okoliš?inah«. Javornik Kre?i?eva in sodelavke (2015) poudarjajo, da je u?iteljevo stalno strokovno izpopolnjevanje kot proces vseživljenjskega u?enja pomemben dejavnik profesionalnega razvoja u?itelja, saj v njem osmišljajo in razvijajo svoja pojmovanja ter spreminjajo svojo prakso pou?evanja. Za opravljanje nalog, s katerimi se u?itelji sre?ujejo v okviru svojega poklica, znanje, ki so ga pridobili v ?asu študija in prakse, ne zadoš?a. U?itelji se morajo zaradi širokega nabora opravljanja svojih nalog, predvsem pa zaradi zagotavljanja kakovostnega izobraževanja stalno strokovno izpopolnjevati. Stalno strokovno izpopolnjevanje je zato osnova in temelj profesionalnega razvoja u?iteljev (Javornik Kre?i?, Vršnik Perše in Ivanuš-Grmek, 2015: 3). Danes živimo in delujemo v ?asu nenehnih sprememb in enako velja za poklic u?itelja. V hitro spreminjajo?i družbi, ki šolo posledi?no polni z u?enci, ki so konstrukt spremenjenih življenjskih navad, u?itelj brez stalnega strokovnega izpopolnjevanja ne bi zdržal dolgo, kaj šele do konca svoje u?iteljske kariere. Menim, da bi moral biti uvodni del informativnega dne za bodo?e študente na Pedagoški fakulteti namenjen predvsem dejstvu, da vsi, ki se odlo?ijo za u?iteljski poklic, hkrati sprejmejo pogoje in izzive za vseživljenjsko u?enje in profesionalni razvoj. Profesionalni razvoj u?itelja je v Beli knjigi definiran kot pridobivanje novih kompetenc, »ki izhajajo iz prilagajanja spremembam v družbi in iz profesionalnih vlog, ki naj bi jih strokovni delavec opravljal« (Krek in Metljak, 2011: 472). Po Langu (v Krek in Metljak, 2011) gre za t. i. »razširjeni« ali »novi« profesionalizem, pri katerem se u?itelj s strokovno formalno izobrazbo zaveda svoje širše vloge v družbi, ki zajema visoko stopnjo odgovornosti, samostojnosti, sodelovanja in samorefleksije ter razumevanja in prilagajanja družbenim spremembam. Pomen profesionalnega razvoja Že v preteklosti je veljalo, da kdor ve? zna, ve? velja. Pomen znanja pa se je tekom ?asa spreminjal in ?e je neko? znanje pomenilo enako pridobitvi formalne izobrazbe, s pomo?jo katere se je ?lovek zaposlil, opravljal svoje delo in poskrbel za eksisten?ne potrebe, ima danes znanje pomen širših razsežnosti. V Beli knjigi (2011) je zapisano, da postaja znanje zaradi razvoja civilizacije in globalizacije bistveno za blaginjo države, posameznika in družbo. Krek in Metljakova (2011: 19) pravita, da je znanje »temeljna civilizacijska pridobitev, pomembna z vidika kulture skladnega, celovitega razvoja posameznika«. Govorimo o družbi znanja (Barle Lakota in drugi, 2008), ki jo lahko najbolje uresni?ujejo ljudje, ki znanje postavljajo visoko na lestvico vrednot. Glede na to, da smo v sodobni družbi nenehno podvrženi pridobivanju novih informacij in da obseg informacij izjemno hitro naraš?a, je naloga u?itelja zato še toliko bolj zahtevna. U?iteljeva naloga ni le posredovanje informacij svojim u?encem, pa? pa mora pred posredovanjem informacij velik del ?asa nameniti pridobivanju dodatnega znanja in eti?ni, kriti?ni ter spoznavni presoji. Krek in Metljakova v Beli knjigi (2011) jasno izpostavljata, kako pomembna je naloga šolstva, da poskuša ustvariti pri u?iteljih potrebno motivacijo in zmožnosti za samostojno pridobivanje znanja in u?enje. Profesionalni razvoj u?itelja ni le stvar u?itelja, temve? predstavlja pomembno nalogo tudi ravnatelju. Ravnatelj si želi ustvariti šolo, kjer bodo vladali pogoji za kakovostno vzgojo in izobraževanje, kar ustvarja ime uspešne šole. Fullan in Hargreaves (2000) navajata, da je klju? za uspešno šolo strokovno sodelovanje, ki je obenem tudi najve?ji izziv, ki spodbuja dosežke u?encev. Kakovostno vodenje je eden od pogojev za uspešnost šol, pri tem pa je zagotavljanje kakovostnega pou?evanja temeljnega pomena, saj domnevamo, da kakovostno usposobljeni u?itelji mo?no vplivajo na uspešnost u?encev (Bubb, 2013). Fullan in Hargreaves (2000) izpostavljata pomembnost vloge u?itelja v uspešni šoli, kjer morajo u?itelji prevzeti odgovornost za razvoj šole kot posamezniki ali kot kolektiv. Vloga u?itelja se zaradi posledic, ki jih nenehno prinašajo spremembe na družbeno-ekonomskem podro?ju, precej razlikuje od vloge u?itelja v preteklosti. Fullan in Hargreaves (2000) poudarjata, da prevzemajo u?itelji osnovno odgovornost takoj, ko vstopijo v svojo u?ilnico in za?nejo s kakršno koli interakcijo z u?enci in na razli?ne na?ine sodelovati tudi z ostalimi deležniki šole. Glasser (1994) je že pred skoraj 30 leti poudaril pomembnost vloge u?itelja in njegove vloge razrednega vodje, s pomo?jo katere lahko ustvarjajo razrede, v katerih u?enci nalog ne le opravijo, temve? jih opravijo kvalitetno. Krek in Metljakova (2011) opozarjata, kako pomembno vlogo ima podro?je vzgoje in izobraževanja pri percepciji družbeno-ekonomskih sprememb in njihovih posledic. Prav vzgoja in izobraževanje s strategijami vseživljenjskega u?enja podpirata težnjo Evropske unije po nastanku najbolj konkuren?nega gospodarstva na svetu. Vloga u?itelja zaradi teh razlogov postaja ?edalje bolj kompleksna in velik izziv za na?rtovanje profesionalnega razvoja u?iteljev in za izvajalce strokovnih usposabljanj in izpopolnjevanj, namenjenih u?iteljem. U?itelji, ki sicer temeljno formalno izobrazbo pridobijo v ?asu študija in nekaj izkušenj v ?asu obvezne pedagoške prakse, vse kompetence, ki s povezane z razli?nimi oblikami dela in specifi?nimi vedenji ter zna?ilnostmi otrok, pridobijo šele v ?asu redne zaposlitve. Prav tako so od nadaljnjih strokovnih izpopolnjevanj in usposabljanj odvisne u?iteljeve kompetence sodelovalnih oblik, komunikacijskih veš?in, projektnega dela, uporabe komunikacijske tehnologije, diferenciacije, individualizacije in razvojne ter vzgojne specifike, ki jim koristijo pri njihovem delu. Na?rtovalci ponudb strokovnih izobraževanj se morajo (po mojem mnenju) vsega tega zavedati in hkrati tesno sodelovati s šolami in vodstvom. Šole so tiste, ki lahko opozarjajo na potrebe na podro?ju dodatnih strokovnih izobraževanj in izpopolnjevanj, ravnatelji pa so tisti, ki morajo iz ponudbe izobraževanj izbrati tista, ki ustrezajo razvojnemu na?rtu šole in potrebam. »Središ?e profesionalnega delovanja strokovnih delavcev ni ve? le posredovanje znanja, ampak tudi nudenje opore u?encem pri njihovem u?enju, osamosvajanju in prevzemanju odgovornosti za njihova ravnanja, seveda upoštevajo? njihovo starost«, trdita Krek in Metljakova (2011: 471). Menim, da u?iteljeva vloga in naloga danes ni le posredovanje znanja, pa? pa priprava u?encev na prihodnost. Priprava na življenje zajema izkušenjsko u?enje, u?enje samostojnega raziskovanja, samostojnosti in odgovornosti. V Zeleni knjigi (Green Paper on Teacher Education in Europe, 2000) smo že pred dvema desetletjema lahko prebrali, kako potrebna je sprememba v razumevanju profesionalnega razvoja u?iteljev, ki je nastala kot posledica družbeno-ekonomskih sprememb. Spremembe in visoka pri?akovanja vseh deležnikov šole vplivajo na vse ve?je raznolikosti profesionalnih vlog u?iteljev, zato se morajo u?itelji nenehno usposabljati za nove, razširjene vloge in pridobivati dodatne kompetence. Fullan in Hargeaves (2000) opozarjata, da so u?itelji pri kakršni koli spremembi, ki se dogaja na šoli, klju?ni dejavniki, saj je prav u?itelj tisti, ki lahko s svojo participacijo in trudom prenese spremembe v prakso v u?ilnice, k u?encem. Dejstvo je, da morajo biti u?itelji pripravljeni vložiti veliko truda, ?e želijo zares uresni?evati svojo strokovno avtonomijo. Uporabljati morajo razli?ne didakti?ne in metodi?ne pristope, spodbujati aktivno in sodelovalno u?enje, povezovati z življenjskimi situacijami in biti odprti za nove ter druga?ne komunikacijske in tehnološke poti. Menim, da izbira poklica u?itelja danes ni enostavna, saj zahteva osebno presojo in odlo?itev za poslanstvo in zavezanost k vseživljenjskemu u?enju in neizmerni psihofizi?ni kondiciji. V Beli knjigi je vseživljenjsko u?enje opredeljeno kot nujnost in ne kot stvar svobodne izbire u?itelja, saj »?e ho?ejo preživeti na trgu dela v ?asu hitrih družbenih, gospodarskih in tehnoloških sprememb, morajo stalno prilagajati svoje znanje in veš?ine nepredvidljivim zahtevam tega trga« (Krek in Metljak, 2011: 36). Slednje se je pokazalo tudi v situaciji izbruha epidemije v Sloveniji, ko je šolanje ?ez no? postalo popolnoma druga?no, saj je potekalo od doma, u?itelji pa so v hipu morali spremeniti ustaljene na?ine pou?evanja in komunikacije in jih prilagoditi na daljavo. Pridobivanje znanja in uporaba IKT sta bila do izbruha epidemije bolj kot ne sredstvo za doseganje ciljev izobraževanja, izkazalo pa se je, da bosta morala v prihodnosti ali ?im prej oba postati tudi cilj in ne samo sredstvo za pridobivanje znanja. Slika 1: Model cikla profesionalnega razvoja
Vsaka sprememba, ki se zgodi na enem podro?ju, vpliva na spremembo na drugem podro?ju. Bubbova z modelom dokazuje, da lahko dolo?ena sprememba, ki se zgodi tekom procesa profesionalnega razvoja, vpliva na novo spremembo, ki se lahko zgodi v razli?nih oblikah – osebna sprememba u?itelja, sprememba prakse pou?evanja, sprememba u?enja idr. Po njenem modelu lahko ugotovimo, da sta na?rtovanje in izpeljava profesionalnega razvoja, ki prinašata pozitivne spremembe, zahtevna procesa. Po izkušnjah sode? je u?inek pozitivnih sprememb odvisen tudi od notranje motivacije u?iteljev in njihove naklonjenosti do sprememb. Tudi Fullan (2001) poudarja, da lahko profesionalni razvoj vodi do izboljšav v kakovosti pou?evanja in pou?evalnih praks, ko spodbuja notranjo motivacijo u?iteljev in u?encev, ko vklju?i u?itelje in u?ence v trajno izboljševanje u?enja in pou?evanja, ko spodbuja skupno delo in vpliva na vse deležnike. Na?rtovanje profesionalnega razvoja u?itelja V Pravilniku o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je v 2. ?lenu naveden cilj nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev, to je »zagotavljanje strokovne usposobljenosti za pou?evanje dolo?enega predmeta ali predmetnega podro?ja oziroma opravljanje dolo?enega strokovnega dela, spodbujanje profesionalnega in strokovnega razvoja ter krepitev splošnih in specializiranih kompetenc vsakega strokovnega delavca ter razvoja celotnega sistema vzgoje in izobraževanja in s tem pove?anja njegove kvalitete in u?inkovitosti«. Profesionalni razvoj u?itelja, ki zajema nenehno pridobivanje znanja in je odraz družbeno-politi?nih sprememb in njihovih vplivov na podro?ju VIZ, obravnava veliko evropskih dokumentov. U?inki omenjenih sprememb na podro?je vzgoje in izobraževanja so obravnavani v Lizbonski strategiji, ki pojasnjuje, da so prebivalci Evropske unije »tista sila, ki bo omogo?ila, da Evropska unija lahko postane najbolj konkuren?no gospodarstvo na svetu. Za doseganje tega cilja je treba definirati nove temeljne veš?ine, ki jih bodo ljudje razvili v procesu vseživljenjskega u?enja, od predšolskega obdobja in tudi še v obdobju, ko se upokojijo« (Krek in Metljak, 2011: 470). Ker vloga u?itelja že dolgo ni ve? le v posredovanju znanja, ampak je pomembna tudi v usmerjanju u?encev pri njihovem u?enju (upoštevajo? nenehno spreminjajo?e se družbeno-ekonomske dejavnike), se je treba kot vodja in u?itelj zavedati pomembnosti profesionalnega razvoja, ga na?rtovati in vanj vlagati ?as in potrebna sredstva. U?inkovito na?rtovanje profesionalnega razvoja mora po mojem mnenju izpolnjevati ve? pogojev. Po izkušnjah iz pedagoškega dela menim, da je najpomembnejši pogoj ?as, ki ga ima u?itelj na voljo poleg opravljanja rednih nalog in zadolžitev. Naslednji pogoj je osmišljanje pridobivanja dodatnih znanj in kompetenc, kar pomeni, da se morajo u?itelji zavedati pomembnosti in uporabnosti pridobivanja novih znanj. To je možno le v primeru, ?e se zavedamo uporabne vrednosti vloženega ?asa in truda. Menim, da je za želene rezultate pomemben pogoj in hkrati motivacijski dejavnik tudi možnost ovrednotenja pridobljenih znanj. U?itelji so obi?ajno bolj motivirani, ko lahko svoja izobraževanja in strokovna izpopolnjevanja tudi unov?ijo in po kriterijih iz Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev v nazive napredujejo v višji naziv in/ali pla?ni razred. Ravnatelj kot pedagoški vodja mora profesionalni razvoj svojega kolektiva na?rtovati skrbno in premišljeno. Ena izmed možnosti na?rtovanja profesionalnega razvoja, ki vklju?uje sodelovanje strokovnih delavcev z razvijanjem odgovornosti in pripadnosti do šole je na?rtovanje v okviru na?rta razvoja šole in letnega delovnega na?rta. Sklep Zavezanost u?itelja profesionalnemu razvoju je u?iteljeva predanost opravljanju pedagoškega poslanstva in zavedanje o njegovem prispevku h kakovosti šole, zato mora trajati skozi vso poklicno kariero. Kot poudarjajo Barletova in drugi (2008: 81), »[…] se bo moralo podro?je u?iteljev – ustvarjalcev novega znanja v prihodnosti druga?e organizirati«, zato mora postati profesionalni razvoj u?itelja sestavni del poklicne poti u?itelja in kot se izrazi Bubbova (2013: 15), je »profesionalni razvoj klju?nega pomena za organizacijsko rast in izboljšanje šol«. U?itelji prihodnosti znanja ne bodo ve? le posredovali, ampak bodo morali sodelovati v procesu ustvarjanja novega znanja in pri tem prevzemati aktivnejšo vlogo. S svojimi ravnanji – to pa vklju?uje tudi profesionalni razvoj – se morajo u?itelji zavedati svojega neposrednega vpliva na kakovost šole, na vse deležnike šole in na njeno mesto v družbi.
1. Barle Lakota, A., Trunk Širca, N. in Lesjak, D. (2008). Družba znanja – izzivi izobraževanja v 21. stoletju. Koper: Fakulteta za management. |
