|
|
|
UVOD Zaradi nenehnih družbenih sprememb je eno klju?nih vprašanj v šolstvu danes, kako dobro so u?itelji in ravnatelji opremljeni z znanjem za sprejemanje in obvladovanje vseh razmer, do katerih prihaja na podro?ju vzgoje in izobraževanja. Globalizacija, migracije, razvoj tehnologije in tudi nedavne omejitve zaradi epidemioloških okoliš?in so le nekateri izmed bistvenih dejavnikov, zaradi katerih je zadnjem ?asu prav podro?je vzgoje in izobraževanja nenehno in neizbežno postavljeno pred nove izzive. Kako se bodo u?itelji in ravnatelji omenjenih izzivov lotili, na kakšen na?in jih bodo reševali in kako obenem zagotavljali kakovostno izobraževanje in posredovali znanje ter hkrati delovali družbeno odgovorno – to so le nekatera vprašanja, ki so tesno povezana z družbenimi spremembami. Ohranjanje tradicije na eni strani in razvoj družbe na drugi sta temelja obstoja trajnostne družbe, pri tem pa jima izobraževalni sektor z vzgojo in izobraževanjem za trajnostni razvoj predstavlja temeljno izhodiš?e za uresni?evanje ciljev. Klju?ne besede: družbene spremembe, družbeno odgovorna šola ABSTRACT One of the key questions in education today is how well equipped we are with the knowledge to confront and manage all new situations in the field of education caused by rapidly changing circumstances in our society. Globalization, migration and the development of technology are just some of the basic factors that keep us constantly facing new challenges in the field of education. How to address these challenges and overcome them and at the same time how to provide quality education and knowledge while acting socially responsible - these are just some of the issues closely related to changes in our society. To preserve tradition on the one hand, while on the other, develop society, are the foundations of the existence of a sustainable society. The education sector via its sustainable development education, represents a fundamental starting point for achieving these goals. Key words: changes in society, socially responsible school Vpliv družbenih sprememb na nove vloge u?itelja Spremembe, nastale zaradi globalizacije, internacionalizacije, razvoja tehnologije in drugih družbenih dejavnikov, nenehno vplivajo ne le na samo življenje vseh deležnikov šole, ampak tudi na preokvirjanje koncepta pou?evanja in u?enja. Vloga u?itelja v sodobni družbi je zahtevna in ni ji vsak kos. Nenehne prilagoditve in strokovna ter osebnostna rast so posledica vseh omenjenih sprememb, hkrati pa nujnost in odgovornost strokovnih delavcev, zaposlenih v šolah. U?itelji se zavedajo, da njihovo delo ni ve? enako, kot je bilo v preteklosti. Delo u?itelja se je v zadnjih desetletjih korenito spremenilo, saj mora zadovoljiti ?edalje zahtevnejša pri?akovanja tako notranjih kot zunanjih deležnikov, ki pa temeljijo na hitro spreminjajo?ih se družbenih spremembah. Klju?no mesto pri novih, zahtevnejših vlogah u?itelja in hkrati rešitev pri soo?anju izobraževalnih izzivov znotraj bazena družbenih sprememb predstavlja u?iteljev profesionalni razvoj in s tem mislimo na strokovno izpopolnjevanje skozi celotno kariero. Barletova s sodelavci (2008) opozarja na spremembe v družbenem delovanju, ki v sodobni družbi nastajajo zaradi vpeljave novih tehnologij in migracij. Družbene spremembe so tiste, ki u?itelje v najboljšem smislu motivirajo in (po mojem mnenju) ostale prisilijo, da se odlo?ajo za izobraževanja in usposabljanja. O poslanstvu u?iteljev in pomembnosti stalnega strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja precej podrobno pišejo tudi avtorji Bele knjige (urednika Krek in Metljakova). »Zagotavljanje kakovostnega izobraževanja je na prvem mestu med splošnimi cilji vzgoje in izobraževanja« (Krek in Metljak, 2011: 16), zato je na mestu vprašanje, kako dobro se u?itelji zavedajo svojega poslanstva in odgovornosti, da se razvijejo v kakovostne u?itelje, ki bodo delo opravljali uspešno in kvalitetno, saj »družbo znanja najbolje uresni?ujejo u?ljivi, u?e?i se in ukaželjni ljudje« (Krek in Metljak, 2011: 20). Hitra zmožnost prilagajanja spremembam in njena nujnost v poklicu u?itelja je zlasti vidna v okoliš?inah, ki so nastale z izbruhom epidemije covid-19 v letu 2020. Pou?evanje je v letu 2020 nenadoma in brez vnaprejšnjih priprav ter izkušenj izstopilo iz šol in se preselilo v domove. V omenjenem obdobju smo lahko spoznali, kako dobro uresni?ujemo cilje, ki so bili že leta 2011 zapisani v Beli knjigi – tudi o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT). »V obdobju tehnoloških prebojev seznanjanje z in uporaba IKT nastopata kot pomembna cilja izobraževanja, vendar sta, gledano v celoti, predvsem sredstvo, ne pa cilj procesa pridobivanja znanja« (Krek in Metljak, 2011: 20). U?itelji so se morali v izjemno kratkem ?asu prilagoditi novemu sistemu pou?evanja, razli?nim oblikam dela, razli?nim tehnologijam in v hipu sintetizirati ter uporabiti vsa komunikacijska sredstva, znanja in veš?ine. Mesece po izkušnji ugotavljamo, da se je v omenjenem obdobju in zaradi omenjene izkušnje na podro?ju izobraževanja zgodil ogromen razvojni premik. Poti nazaj pa ni ve? in samo kriti?ni premislek ter analiza dela, ki jo opravljamo z u?itelji, lahko u?iteljevo percepcijo kakovostnega pou?evanja na nov in druga?en na?in osmislijo ter gradijo znanja za prihodnost. Družbena odgovornost kot vitalni element kakovostne šole Ustvarjanje kakovostne šole in njeno vzdrževanje je zahteven in predvsem razvojni proces, ki se ga morajo zavedati vsi njeni deležniki, to so vsi zaposleni, u?enci, starši, lokalna skupnost, ob?ina in država. Šole danes delujejo po na?elu uresni?evanja vzgojno-izobraževalnih ciljev, tudi takih, ki so tesno povezani z uresni?evanjem trajnostnega razvoja. Šola, ki izbere podro?ja, ki prinašajo obenem vrednost šoli in hkrati vrednost družbi, deluje družbeno odgovorno ter lahko uresni?uje smernice trajnostnega razvoja. Pri ustvarjanju družbeno odgovorne šole si lahko pomagamo s primeri delovanja podjetij iz zasebnega sektorja, ki že desetletja v ospredje postavljajo poznavanje potreb deležnikov, pogled v prihodnost in izvirnost. Družbeno odgovorno delovanje zagotavlja mnogim organizacijam uspešnost in predvsem dolgoro?en obstoj. Enako velja za šole, ki si lahko z ustreznim družbeno odgovornim delovanjem postopoma ustvarijo in zagotovijo konkuren?no prednost tudi v smislu zavezanosti javnemu interesu in kar najve?jemu prispevku k družbi kot celoti, dosegajo boljše rezultate in dobro ime znotraj družbenega polja. Ker sta prav znanje in izobraževanje bistvena za razvoj prihodnjih generacij in za razumevanje družbenih sprememb, je pomembno, da se u?itelj kot osrednja oseba v vzgoji in izobraževanju zaveda nujnosti izobraževanja v celotnem kariernem obdobju in svoje družbeno odgovorne vloge v izobraževalnem sistemu. Andreja Barle Lakota, Nada Trunk Širca in Dušan Lesjak (2008) poudarjajo, da je intenzivnost sprememb tista, ki lahko povzro?i novosti v izobraževalnem sistemu. U?itelji so pridobili v obdobju dela na daljavo ve?jo mero avtonomije kot kadar koli prej – bodisi v na?inu pou?evanja, uporabi didakti?nih pripomo?kov, preverjanju in ocenjevanju, sodelovanju s starši itd. Avtonomija in njeno uresni?evanje pa sta pogojena s še ve?jo mero odgovornosti do opravljenega dela, ki ga dosegajo samo kvalitetno usposobljeni u?itelji in vodstvo. Ker so na take in podobne situacije lahko pripravljene le dobro organizirane šole s kvalitetnim kadrom, je toliko bolj pomembno, da so šole »kot profesionalne organizacije usmerjene v u?enje u?encev, profesionalni razvoj u?iteljev in rast celotne organizacije« (Hafner, 2013: 64). Primer pou?evanja na daljavo je svež in kon?ne evalvacije dela na daljavo še niso opravljene, vendar je primer že samo zaradi vpletenosti vseh deležnikov šole in težnje po skupnem cilju – to je uspešen prenos znanja in pridobivanje povratnih informacij – dovolj nazoren, da opozori na to, kako pomembna je bila v primeru pou?evanja na daljavo u?iteljeva sposobnost uporabe najrazli?nejših znanj in sodobnih kompetenc. Profesionalni razvoj u?itelja se v izkušnji pou?evanja na daljavo kaže ne le osebna in strokovna, temve? tudi družbeno odgovorna nujnost in potreba za zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela in u?inkov. ?e strnemo razli?ne opredelitve družbene odgovornosti, lahko sklenemo, da pomeni koncept družbene odgovornosti razvoj z upoštevanjem tradicije in vseh deležnikov ali kot navaja Bertoncelj s sodelavci (2015: 119), gre za »trajnostno usmerjeno delovanje podjetja, ki pripomore k izboljšanju blaginje družbe kot celote, pri ?emer upošteva interese vseh zainteresiranih deležnikov in lastne interese, vklju?no z doseganjem dobi?ka, ter dosledno spoštuje eti?na in moralna na?ela«. V šolah se družbeno odgovorno delovanje kaže predvsem v zavezanosti k doseganju kakovostnega izobraževanja, ponudbe kakovostnih vsebin in hkrati v skrbi za ohranjanje tradicije in prenosa znanj. Družbena odgovornost v javnem sektorju »Vsaka združba mora biti uspešna, pri ?emer uspešnost merimo z doseganjem cilja združbe« (Tomaževi?, 2011: 47). V zasebnem sektorju se uspešnost meri z dobi?kom, v javnem pa s kakovostjo: šola je na primer uspešna, ?e ima dovolj kandidatov za vpis, ?e dosegajo u?enci dobre rezultate pri NPZ-jih, ?e dosegajo dobre rezultate na tekmovanjih, ?e so zadovoljni deležniki šole in ?e ima šola dobro javno podobo. Zanimivo bi bilo izmeriti, kako na kazalnike uspešnosti gledajo u?itelji in, ali se u?itelji zavedajo pomena evalvacije dela in zadovoljstva v šoli ter njenega doprinosa k podobi uspešne šole. Bohinc je s sodelavci (2019) opredelil družbeno odgovornost podjetij v lasti države, na podlagi katerih lahko povežemo vzporednice z družbeno odgovornim delovanjem v šolah. Poleg tega navaja, da je »Družbena odgovornost podjetij v lasti države (v nadaljevanju PLD) razli?na glede na to, ali gre za podjetja, katerih dejavnost je javna služba ali ne. Posebnost družbene odgovornosti PLD, ki opravljajo javne storitve, je v tem, da ima kakovost in dostopnost ter državljanu prijazno opravljanje javne storitve prednost pred pove?anjem donosov. V tem je namen in poslanstvo tovrstnih podjetij v javni lasti in zato delujejo družbeno odgovorno le, ?e delujejo v tako opredeljenem javnem interesu« (Bohinc in drugi, 2019: 40). Ker deluje šola v javnem interesu, je pomembno, da se svoje odgovornosti zavedajo vsi deležniki, tako notranji kot zunanji, saj le na tak na?in lahko v šoli storitve opravljamo kakovostno. Pri na?rtovanju in doseganju rasti oz. razvoja lahko izhajamo kar iz managementa, kjer Bertoncelj s sodelavci (2015: 32) zastavi na poti do uresni?itve ciljev naslednja vprašanja: Podobna vprašanja uporabljamo v šolah tudi pri evalvaciji dela posameznega u?itelja, strokovnega aktiva in celotnega kolektiva, predvsem v primeru, ko želimo dose?i u?inkovite rešitve in odgovore na odprta vprašanja. Tomaževi?eva (2011: 20) pojasnjuje, da »je osnovni koncept delovanja javnih in zasebnih družb enak. Klju?na je razlika v ciljih, ki jih eden in drugi zasledujeta – v podjetjih je cilj dobi?ek, v organizacijah javnega sektorja pa gre za zasledovanje javnega dobrega«. Tudi Smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti (2009: 8) opozarjajo na pomembnost dobrega upravljanja podjetij v državni lasti. Dobro upravljanje v skladu s smernicami pomeni transparentnost, u?inkovitost in odgovornost. V zasebnih podjetjih je glavni cilj obstoja in delovanja dobi?ek, ki temelji na pri?akovanjih lastnikov in zagotavlja zadovoljstvo potrošnikov, medtem ko so v podjetjih in organizacijah, ki so v državni lasti, v ospredju vsi deležniki delovanja. Zasledovanje javnega dobrega je cilj javnega sektorja in družbena odgovornost javne organizacije, poslanstvo pa se kaže predvsem v skrbi za vse deležnike (Tomaževi?, 2011). Družbeno odgovornost šole moramo zato v prvi vrsti prepoznati v kakovostno opravljenih storitvah – pou?evanju in prenosu znanja. Ker glavna skrb šole ni pove?anje kapitala, ampak je to ponudba kakovostnih storitev, njihova implementacija in skrb za vse deležnike, lahko trdim, da šola deluje družbeno odgovorno le, ?e deluje v javnem interesu in v dobro vseh deležnikov. Na kakšen na?in danes delujejo organizacije, pomembno vpliva na življenje ljudi ne le zaradi ponudbe izdelkov in storitev, temve? vse bolj tudi zaradi delovnih pogojev, ?lovekovih pravic, okolja, izobraževanja in izpopolnjevanja (Corporate Social Responsibility & Responsible Business Conduct, b. d.). Šola kot institucija je predvsem zadnje ?ase izpostavljena mnogim družbenim spremembam, ki vplivajo na njeno delovanje in na ravnanje vseh deležnikov. Kljub temu lahko šola ponotranji družbeno odgovornost v okviru svojega poslanstva in jo ustrezno implementira v številnih dejavnostih in odnosih, vendar pa menim, da bi moralo pristojno ministrstvo s svojimi predpisi in zakonodajo nameniti ve? pozornosti poenotenim družbeno odgovornim ravnanjem in oblikam. Ugotavljam, da imamo na šolah dovolj avtonomije pri na?rtovanju in razvijanju družbeno odgovornih ravnanj, kljub temu pa mislim, da bi morala zakonodaja na tem podro?ju biti bolj urejena in zavezujo?a, ?e želimo, da bi številne ideje in pobude o družbeni odgovornosti zaživele in obstale v praksi. Zaenkrat je zakonodaja na podro?ju družbene odgovornosti v šoli jasna le v podajanju ciljev osnovnošolskega izobraževanja, ki vklju?uje tudi vzgojo za trajnostni razvoj. Vloga ravnatelja v šoli sprememb Pri doseganju želenih u?inkov na podro?ju profesionalnega razvoja u?iteljev ima pomembno vlogo ravnatelj. Resni?ni profesionalni razvoj zahteva spremembe na podro?ju vodenja in na?rtovanja, zato izpostavljam pomen skrbnega na?rtovanja razvoja šole in usmerjanja ravnatelja pri profesionalnem razvoju u?iteljev. Beers (2007) se sprašuje, kako u?iteljem na najboljši na?in zagotoviti poklicno rast in ugotavlja, da je ravnatelj v vlogi vodje u?nega procesa, ki predstavlja svojemu u?iteljskemu zboru zgled. Ravnatelj daje velik poudarek sodelovanju, ustvarjanju pozitivne klime in dobre organizacijske kulture, na?rtovanemu vodenju kolektiva in razvojnemu na?rtu. Hargreaves in Hopkins (2001) opredeljujeta kakovost vodenja kot enega najpomembnejših dejavnikov za doseganje uspešnosti šole. Pri tem klju?no vlogo odigra prav ravnatelj, ki ima glavno besedo pri managerskih ureditvah, pri katerih mora ravnati tako, da spodbuja k poslanstvu in viziji šole, ustrezno razporeja zadolžitve in naloge, se aktivno vklju?uje v pedagoško delo … in tudi »spodbuja kakovost u?enja in pou?evanja, glede katerih ima visoka pri?akovanja do vseh zaposlenih in u?encev« (Hargreaves in Hopkins, 2001, 29). Ravnatelji imajo pri vodenju zahtevno nalogo in kot vodje morajo po Sari Bubb in Petru Earley (v Bubb 2013: 17) upoštevati deset pomembnih dejavnikov: Vodstvo šol mora izkazati posebno pozornost na?elu vseživljenjskega u?enja in profesionalnega razvoja u?itelja. ?e želimo dose?i kakovostno pedagoško delo in hkrati zagotoviti ustrezen profesionalni razvoj u?iteljev, ki ustreza razvojnim usmeritvam šole, moramo vzpostaviti povezavo med formalnim strokovnim izobraževanjem, prakti?nim uvajanjem v pedagoški poklic in sistemom nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev (Krek in Metljak, 2011). Sklep Družbena odgovornost v javnem sektorju je težje merljiva kot v privatnem sektorju, kjer sta doseganje ciljev in uspešnost pogojena predvsem s finan?nimi kazalniki in predvsem velik izziv zaradi nenehnih družbenih sprememb. Uspešnost šole se v sodobni družbi meri z upoštevanjem interesov vseh deležnikov in družbeno odgovornih ravnanj, saj se morajo po Muleju in drugih (2013) tudi šole zavedati svojega vpliva na okolico, v kateri delujejo. U?itelji bi morali zaradi teženj doseganja kakovostne šole razumeti svoj profesionalni razvoj kot družbeno odgovorni prispevek, pa vendarle niso v lahki vlogi, saj delujejo v družbi sprememb. Pri tem ima pomembno vlogo njihov profesionalni razvoj, ki ga lahko razumemo kot prispevek k družbeno odgovorni šoli, ki pomembno vpliva na uspešno uresni?evanje vzgojno-izobraževalnih ciljev, na vizijo šole in na vrednostni okvir vseh deležnikov šole. Delo z vsemi deležniki šole, ki temelji na strokovnih znanjih in izkušnjah u?itelja, je namre? mnogo ve? kot le veš?ina, pridobljena v ?asu študija in prakse; je rezultat u?iteljevega profesionalnega razvoja in kombinacije presoje, stališ? in odlo?itev. U?itelj, ki se profesionalno razvija, usmerja, vpliva in sooblikuje družbo prihodnosti.
1. Barle Lakota, A., Trunk Širca, N. in Lesjak, D. (2008). Družba znanja – izzivi izobraževanja v 21. stoletju. Koper: Fakulteta za management.
|