DR. BOGDAN KAV?I?: MEHKE INOVACIJE
DR. BOGDAN KAV?I?: MEHKE INOVACIJE |
|
|
Povzetek Inovacije so splošno priznane kot eno najpomembnejših gibal gospodarskega in družbenega razvoja. Vendar še vedno ni vseobsežne enotne definicije inovacije. Gre za pojav, ki se še vedno razvija in spreminja. Tradicionalno so bile pozornosti deležne predvsem tehnološke (funkcionalne) inovacije. Metodologija OECD (Oslo Manuel: 2005) lo?uje proizvodne, procesne, trženjske in organizacijske inovacije. V zadnjem desetletju pa se pove?uje tudi pozornost mehkim inovacijam, ki jih druge klasifikacije sploh ne vklju?ujejo ali pa le delno. Gre za inovacije, ki ne spreminjajo funkcionalnih lastnosti proizvodov in storitev, ampak u?inkujejo na ?lovekova ?utila in razum. Tipi?ne so za kulturno in kreativno industrijo. Ta industrija sodi med najhitreje rasto?e panoge, je med najve?jimi zaposlovalci in manj ob?utljiva za gospodarsko krizo od drugih. Lahko pa so združene s funkcionalnimi inovacijami in dolo?ajo na?in, kako le-te delujejo na uporabnika. Kljub temu jo uradna statistika (še) ne spremlja. Abstract Klju?ne besede: definicija inovacij, klasifikacija inovacij, mehka inovacija, kulturna in kreativna industrija. Key words: definition of innovation, klasifikation of innovation, soft innovation, cultural and creative industry 1. KAJ JE IN KAJ NI INOVACIJA ?eprav je »inovacija« izraz, ki ga pogosto uporabljajo široki sloji prebivalstva, vsebina tega pojma za enkrat še ni enozna?no in celovito opredeljena. Vzrok je - enostavno re?eno – v kompleksnosti in raznolikosti vsebine in uporabe pojma. Težave pri definiranju pojma inovacija se za?no že pri razlikovanju, kaj sploh je inovacija oziroma, kaj ni inovacija. Vzroki so zlasti naslednji: Ena novejših definicij inovacije je naslednja (Oslo Manual 2005, 44): »Inovacija je uvedba novega ali pomembno izboljšanega proizvoda (dobrine ali storitve) ali procesa, nove marketinške metode ali nove organizacijske metode v poslovno prakso, organizacijo delovnega mesta ali zunanje odnose.« Takšna opredelitev vklju?uje veliko raznolikost možnih inovacij. Vklju?uje vse dejavnike, ki so potrebni za izboljšanje procesa ali proizvoda in njegovo uspešno uveljavitev na trgu. Je pa še vedno usmerjena predvsem na podro?je gospodarskih dejavnosti. 2. RAZNOVRSTNOST INOVACIJ Že hitra analiza tega, za ozna?evanje ?esa se uporablja oznaka inovacija in pridevnikov, povezano s katerimi, se ta pojem uporablja, pokaže veliko raznolikost. Napa?no bi torej bilo, ?e bi inovacijo razumeli kot nekaj natan?no opredeljenega. To ne velja samo za preteklost. Tudi dandanes v strokovni literaturi najdemo precej vsaj deloma razli?nih definicij inovacije. Gre za usmerjanje pozornosti na nove vidike, za pripisovanje razli?ne teže razli?nim sestavinam itd. Med prvimi, ki so opredelili razli?ne vrste inovacij, je bil ekonomist Joseph Schumpeter (1883–1950). Razlikoval je pet vrst inovacij (po Faberger 2005, 6–7): Inovacije se med seboj bistveno razlikujejo glede na velikost u?inkov, ki jih povzro?ijo. Gre lahko za inovacije, ki imajo le majhne u?inke ali posledice. Te obi?ajno ozna?ujejo v organizacijah kot koristni predlogi. Zbiranje takih inovacij je v organizacijah del sistema množi?ne inovacijske dejavnosti (ve? o tem v: Kav?i?. 2008, str. 141-142). Te vrste inovacij imajo sicer posamezno majhne u?inke. Njihova mo? pa je v množi?nosti, ko se njihovi u?inki kumulirajo. Tedaj so njihovi u?inki lahko veliki, tudi merjeno z denarjem. Inovacije pa lahko imajo tudi zelo velike u?inke. V takih primerih jih ozna?ujemo kot odkritja ali iznajdbe. Takšne inovacije, kot je npr. bila iznajdba parnega stroja ali elektrike, lahko povzro?ijo celo spremembo temeljnega na?ina družbene proizvodnje (tehnološko revolucijo). Takšne inovacije ozna?ujejo tudi kot prebojne ali radikalne inovacije. Povzro?ijo, da se postopno opusti uporaba enega (starega) na?ina proizvodnje (recimo parnega pogona v industriji) in uvede nov na?in (recimo elektri?ni pogon). Vmes med koristnimi predlogi in radikalnimi inovaciji pa je seveda veliko stopenj razli?no u?inkovitih inovacij. Poleg navedenih bi lahko našli še vrsto predlogov klasifikacije inovacij (npr. na poklicne in nepoklicne, inovacije znotraj in zunaj firme, avtonomne in sistemske, itd). Posebej kaže omeniti, da je skoraj vsaka država razvijala svoj sistem razumevanja in ukvarjanja z inovacijami. Razli?ne opredelitve inovacij pa niso omogo?ale mednarodno primerljivega in dolgoro?no primerljivega sistemati?nega raziskovanja inovacij, je bilo potrebno izdelati enotne definicije, klasifikacije itd. Tega posla so se lotili strokovnjaki v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in v tem okviru sta nastala dva priro?nika: Frascati Manual (2002, s kasnejšimi dopolnili – zadnjimi 2012) in (skupaj z Evropsko komisijo in Evrostatom) Oslo Manual (2005). Slednji vsebuje tudi klasifikacijo vrst inovacij in sicer na: proizvodne, procesne, trženjske (marketinške) in organizacijske inovacije. Ta klasifikacija je bila široko sprejeta in prakti?no prevladuje v strokovni literaturi o inovacijah in pri njihovem empiri?nem raziskovanju. Zato jo povzemam po Oslo Manual (2005, str. 46-52): 3. MEHKE INOVACIJE Od leta 2007 dalje se v strokovni literaturi za?enja pojavljati nova oznaka inovacij: mehke inovacije. Poznavanje posebne vrste inovacij, ki se ne vklju?ujejo v celoti v definicije po Oslo manual, je bilo prisotno že prej. Satish (2011, str.1-2) navaja, da sta Bianchi in Bartolotti leta 1996 omenjala tako imenovano »formalno inovacijo«. To je inovacija, ki spreminja izdelek, ne da bi obenem nujno spreminjala njegovo funkcionalnost ali na?in proizvodnje. Podobno še nekateri drugi avtorji. Gre za spremembe v proizvodih ali storitvah, ki so povezane z njihovo horizontalno diferenciacijo. O horizontalni diferenciaciji izdelkov govorimo, kadar obstoji na trgu ve? funkcionalno povsem primerljivih (prakti?no enakih) izdelkov. Vendar pri isti ceni izdelkov nekateri potrošniki izberejo dolo?en proizvod, drugi potrošniki pa drug proizvod. V tem primeru ne gre za objektivno preferenco na osnovi razlike v ceni ali funkcionalnosti ampak za subjektivno preferenco na osnovi ugajanja (Satish: 2011, str. 2; Stoneman: 2008, str.3). Nekateri imajo npr. radi avtomobil modre barve, drugi pa belega iste znamke in cene. Mehka inovacija (angl.: soft innovation) je inovacija v blagu in storitvah, ki vpliva predvsem na njihovo estetsko in intelektualno privla?nost, manj pa na njihovo funkcionalnost (Stoneman 2010, 22). Gre torej za delovanje na ?utila uporabnika. Njihova bistvena lastnost je ustvarjalni vložek inovatorjev, kar jih razlikuje od enoli?nih, ponavljajo?ih se prispevkov odvetnikov, menedžerjev, ra?unovodij itd. (Handke 2011, 3). Tipi?ni primeri takšnih inovacij so: Mehke inovacije je smotrno razdeliti na dve vrsti. Ena vrsta vklju?uje inovacije v izdelke, ki na splošno niso funkcionalne narave. Mehke inovacije v tem primeru pove?ajo njegovo/njeno estetsko privla?nost, druga?e re?eno: delujejo na ?utila ali intelekt. Takšen primer uvedbe mehke inovacije je uvedba novih estetskih proizvodov ali variant proizvodov. Recimo nov CD, nova glasba, knjige, filmi, moda, video igrice, nova režija iste igre itd. Ti proizvodi so zna?ilni za proizvodnjo, ki se jo je v zadnjem ?asu prijelo ime »kreativna industrija« (kultura, mediji, umetnost ipd.) oziroma kreativna dejavnost, tudi kulturni sektor. Kreativna industrija se tradicionalnega razumevanja industrije razlikuje zlasti zaradi dveh razlogov: Prvi je, da je za to industrijo nujen kreativni vložek; druga pa, da je v kreativni industriji nujna koordinacija vrste ustvarjalcev in drugih sodelavcev, da nastane tržni kulturni proizvod (Handke 2011, 3-4). Druga vrsta pa so mehke (estetske) inovacije v proizvode, ki niso predvsem estetski, ampak funkcionalni. Torej proizvode, ki združujejo funkcionalne in estetske lastnosti. Lahko gre tudi za združevanje funkcionalnih (tehnoloških) in estetskih inovacij. Na teh podro?jih proizvodnje imajo predmeti poleg funkcionalnih lastnosti lahko še vrsto drugih nefunkcionalnih karakteristik. Gre predvsem za videz, otip, vonj, okus in zvok. Torej za delovanje na ?utila in intelekt. Pohištvo je za posameznika bolj prijetnega videza, hrana mu lepše diši, blago je prijetnejše na otip, filmsko obložena tableta aspirina se lažje pogoltne, izdelek manj onesnažuje naravo ipd. Lahko gre tudi za na?in, kako funkcionalne inovacije vplivajo na ?utila. V tem primeru so mehke inovacije lahko vklju?ene v funkcionalne. Mnogi novi proizvodi s tega podro?ja pa vklju?ujejo oboje, funkcionalno in mehko inovacijo. Nov tip avtomobila ima, recimo, manjšo porabo goriva, obenem pa je bolj prijeten na pogled (Stoneman 2010, 23-24). Mehke inovacije so torej zna?ilne za posebno vrsto »industrije«, za katero se v tem stoletju uveljavlja izraz kulturna in kreativna industrija (KKI). V tej industriji so najbolj pogoste. Murovec in drugi (2012, str. 1) jih opisujejo takole: »Kulturne in kreativne industrije (KKI) predstavljajo aktivnosti na sti?iš?u umetnosti, gospodarstva in tehnologije ter ustvarjajo simboli?ne proizvode, ki so mo?no odvisni od intelektualne lastnine...... V literaturi sicer lahko najdemo precej razli?ne definicije kulturnih in kreativnih industrij in tudi njihov obseg in klasifikacija še ni sta povsem jasna. Povsem jasno pa je to, da predstavljajo jedro kreativne ekonomije.« Tudi izraz kreativna ekonomija se je za?el uporabljati v tem stoletju (2001). ?eprav je povezanost med kulturo in ekonomijo bila znana že prej, pa je nova oznaka predvsem izraz spoznanja o velikem vplivu kulture na ekonomijo. Preu?evanje oziroma spremljanje kulturne in kreativne industrije v Sloveniji je oteženo, ker uradna statistika teh dejavnosti še ne spremlja. zato so tudi na Ministrstvu za kulturo leta 2010 ob izdaji navedene knjižice Kulturne in kreativne industrije po slovensko, morali podatke zbirati dodatno iz statisti?ne klasifikacije dejavnosti. Vanje so vklju?ili dejavnosti in zaposlene iz 35 šifer dejavnosti (Kulturne in kreativne industrije po slovensko: 2010, strani niso ozna?ene). Koliko so bile te vklju?itve statisti?nih šifer dejavnosti v kulturne in kreativne industrije natan?ne, ostaja neodgovorjeno vprašanje. Po podatkih iz te publikacije, je bilo leta 2009 v Sloveniji v KKI zaposlenih 4% vseh zaposlenih prebivalcev (vklju?no s samozaposlenimi). Tolikšno število uvrš?a KKI med najmo?nejše posamezne dejavnosti, saj zaposleni tudi v najpomembnejših posameznih dejavnosti dejavnostih le redko presegajo 5% vseh zaposlenih. Leta 2009 je bilo v KKI približno enako število gospodarskih družb, kot samozaposlenih (ca 4.500). Podobne podatke navaja za Srbijo Spasi? (Spasi?: 2013). Navaja, da v svetu KKI prispevajo ca 7% k BDP in da KKI beležijo hitro rast zaposlovanja (med 5% in 20%) oziroma se zaposlenost v ?asu krize v teh dejavnostih zmanjšuje po?asneje kot v drugih dejavnostih. Najve? je aktivnih na podro?ju arhitekture, založništva in umetniškega ustvarjanja. Torej tudi opredelitev KKI ni enostavna in še ni univerzalnih definicij. V Sloveniji je ministrstvo za kulturo januarja 2011 izdalo knjižico Kulturne in kreativne industrije po slovensko. Izhodiš?na ugotovitev je, da definiranje kulturnih in kreativnih industrij ni preprosta naloga. Pojem je bil k nam prenesen iz drugih jezikov, v katerih ima specifi?ne pomene. V Sloveniji je bila za?etna uporaba izraza »kulturna industrija«, sodobno uporabljen izraz pa so kulturne in kreativne industrije (KKI). V knjižici je povzeta definicija kulturnih in kreativnih industrij, kot jo je podala leta 2010 Evropska komisija (Green paper 2010, 5), ki pravi: »Kulturne industrije« so tiste industrije, ki proizvajajo in distribuirajo dobrine ali storitve, ki imajo takrat, ko se razvijejo, poseben atribut, uporabo in namen, ki uteleša in posreduje kulturno, izražanje, ne glede na komercialno vrednost, ki jo lahko imajo. Poleg tradicionalnih umetnostnih podro?ij (scenske umetnosti, likovne umetnosti, kulturna dediš?ina – z javnim sektorjem vred) zajemajo tudi film, DVD in video, televizijo in radio, videoigre, nove medije, glasbo, knjige in tisk. Ta koncept je definiran v odnosu do kulturnega izražanja ter Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005. »Kreativne (ustvarjalne) industrije« pa so tiste industrije, ki uporabljajo kulturo kot vložek in imajo kulturno razsežnost, ?eprav so njihovi rezultati po ve?ini funkcionalni. Te industrije zajemajo arhitekturo in oblikovanje, ki kreativne elemente vklju?ujeta v širše procese in podsektorje, kot so grafi?no in modno oblikovanje ter oglaševanje. Kot navedeno, so mehke inovacije zna?ilne za kulturne in kreativne industrije. Vendar so prisotne tudi v drugih dejavnostih, tudi tistih, v katerih so inovacije ve?inoma funkcionalne narave. Gre predvsem za nove variante izdelkov in za proizvodne inovacije. Na teh podro?jih je pogosto težko lo?iti, kaj je mehka inovacija in kaj funkcionalna. Mnogi novi izdelki vklju?ujejo oboje, estetske in funkcionalne elemente. Zato je ugotavljanje, kdaj gre za mehko inovacijo, stvar razprave v posameznem primeru (Stoneman 2010, 113). Ena najbolj prou?evanih industrij s tega vidika je prehrambena industrija, ki je najstarejša industrija na svetu. Inovacije v prehrambeni industriji imajo obi?ajno funkcionalni in estetski karakter. Inovacije gredo v smeri tako vertikalne kot horizontalne diferenciacije. Trg za prehrambene izdelke je v Veliki Britaniji rasel po stopnji 15,8 % letno med 2002 in 2006. Med zelo prou?evanimi industrijami je tudi farmacevtska. Mehke inovacije se nanašajo predvsem na estetske vidike. Npr. aspirin prodajajo sedaj v mnogih variantah – predvsem zaradi estetike, manj zaradi funkcionalnosti. Z vidika mehkih inovacij je zanimivo tudi podro?je finan?nih storitev (Stoneman 2010, 114–128). V celoti gledano je pomen mehkih inovacij vse ve?ji tudi v tradicionalnih industrijah. Satish npr navaja, da so prav mehke inovacije lahko klju?ni dejavnik za doseganje tržne dominacije proizvodov drugih industrij (Satish: 2011, str. 8). Je pa zaš?ita mehkih inovacij še relativno slabo urejena, Stoneman npr. navaja, da jih ni mogo?e patentirati (Stoneman: 2008, str. 3). Da estetskih inovacij ni mogo?e patentirati velja za celotno Evropsko unijo torej tudi za Slovenijo. To so mi potrdili tudi na slovenskem Uradu za intelektualno lastnino (Kaluža:15.9.2014 po e-mailu). Vzrok za to je vsaj delno v podcenjevanju mehkih inovacij v preteklosti. Deloma pa tudi v tem, da se na nekaterih podro?jih mehke inovacije združujejo s funkcionalnimi in so zaš?itene preko funkcionalnih. 4. SKLEPNE UGOTOVITVE Mehke inovacije so deležne ve?je pozornosti šele v zadnjem desetletju, ?eprav so jih poznali že prej. So tipi?na vsebina dejavnosti, ki je ozna?ena kot kulturna in kreativna industrija. Gre za panogo, ki je po obsegu zaposlovanja med najmo?nejšimi, je zanjo zna?ilna hitrejša rast kot v drugih panogah in v ?asu gospodarske krize manjše zmanjševanje zaposlenosti, jo uradna statistika ne spremlja. Zato ni enotnih opredelitev pojava niti enotne metodologije spremljanja in preu?evanja. Potrebno bi bilo mehke inovacije vklju?iti v mednarodno primerljivo in dolgoro?no spremljanje in preu?evanje (poleg proizvodnih, procesnih, marketinških in organizacijskih inovacij. To bi spodbudilo tudi statisti?no spremljanje in preu?evanje kulturne in kreativne industrije. Kazalo bi urediti tudi boljšo zaš?ito intelektualne lastnine s tega podro?ja. VIRI: |