Povzetek
Ustanovitev lastnega podjetja je priložnost in cilj vsakega podjetnika. Iskanje prave poslovne ideje je na?rtno dejanje, njen razvoj je dolgoro?ni proces. Podjetnik jo predstavi v poslovnem ali izvedbenem na?rtu. Na?rtovanje je osnovni pogoj za uspešno in u?inkovito delovanje podjetja. Je timsko delo. Zagotavlja opis in predstavitev klju?nih podro?ij poslovnih procesov v podjetju: prodajo, nabavo, proizvodnjo, naložbe, potrebna finan?na sredstva, upravljanje s ?loveškimi viri, organizacijo družbe ipd.  Pisanje poslovnega na?rta vzpodbuja razmišljanje o klju?nih funkcijah in problemih, s katerim se lahko v prihodnosti sre?uje podjetnik. Ena od izredno pomembnih nalog je zagotavljanje ustreznih finan?nih virov za ustanovitev in poslovanje podjetja. Gre za tri razli?na podro?ja financiranja: za financiranje nastanka oz. zagona novega malega podjetja, za financiranje njegovega teko?ega poslovanja (za potrebna obratna sredstva) in za financiranje razširitve (rasti) poslovanja (nove investicije). Kako izbrati oziroma najti najustreznejši na?in financiranja, je vprašanje, s katerim se podjetniki sre?ujejo v vseh fazah razvoja podjetja, od ustanovitve naprej. Predvsem se morajo odlo?iti med financiranjem z lastnimi viri ali pa z denarjem, pridobljenim iz raznih zunanjih virov. Najpogosteje so se v preteklosti, pred gospodarsko krizo, podjetja  odlo?ala za pridobitev dodatnih finan?nih virov v bankah, ki so tradicionalni vir zunanjih virov, v ?asu krize pa se je pove?evala tudi uporaba drugih virov financiranja: privar?evani zaslužek, prodaja sredstev, lizing, odkup kratkoro?nih terjatev in drugo.

Abstract
Establishing one’s own business is the opportunity and goal of every entrepreneur. Finding the right business idea is a planned action and its development is a long-term process. An entrepreneur presents it in a business or execution plan. Planning is a prerequisite for a successful and efficient operation of the company. It is team work. It provides a description and presentation of key areas of business processes in the company: sales, purchasing, production, investments, necessary financial resources, human resources management, company organization, etc. Writing a business plan stimulates thinking about the key features and problems that an entrepreneur can face in the future. One of the most important tasks is to provide adequate financial resources for the establishment and operation of the company. These are three different areas of financing: to finance the creation and/or starting a new small business, financing its current business (for the required current assets) and financing the expansion (growth) of business (new investments). How to choose or find the most appropriate way of financing is the issue that entrepreneurs face at all stages of the company's development, from the onset. In particular, they have to decide between financing with their own resources or with money derived from various external sources. In the past, before the economic crisis, the companies decided to obtain additional financial resources in banks, which are traditional sources of external sources, while during the crisis, the use of other sources of financing also increased: saved income, sale of assets, leasing, purchase of short-term receivables and other.

Klju?ne besede: podjetnik, finan?ni viri, banke, zunanji viri, lastna sredstva

Key words: entrepreneur, financial sources, banks, external sources, own sources

Opredelitev podjetništva

Podjetništvo je definirano kot proces, v katerem posamezni podjetniki ali skupine ljudi odkrivajo poslovne priložnosti in jih nato uresni?ijo. Podjetniki za uresni?itev poslovne priložnosti ustanovijo podjetje, zato je podjetništvo povezano z ustanavljanjem podjetij. Podjetništvo predstavlja pomemben vir napredka in razvoja celotne družbe oziroma gospodarstva neke države. Odpirajo se nova delovna mesta, zvišuje se blaginja prebivalstva.
Izraz podjetnik je francoskega izvora in predstavlja "entre - prende", kar pomeni "nekaj podvzeti". Angleški izraz "entrepreneur" pa pomeni "vmesnik" ali "posrednik"(https://sl.wikipedia.org). Bolj poljudno lahko podjetništvo opredelimo kot proces ustvarjanja ne?esa novega. Enotne definicije ni, obstaja jih ve? razli?nih.
Timmons (1989) opredeljuje podjetništvo kot sposobnost ustvariti in zgraditi nekaj iz prakti?no ni?esar.
V Sloveniji se je podjetništvo razvilo po letu 1988 z Zakonom o podjetjih, ki je dopustil zasebno ustanavljanje podjetij brez posebnih omejitev. Za?enjala se je privatizacija obstoje?ih družbenih podjetij (Vah?i?, 1998). Mnogi avtorji s pojmom podjetništvo ozna?ujejo aktivnosti posameznikov, da bi zadovoljili tržne potrebe (Pšeni?ny et al., 2000). Spet drugi (Špilak, 1999) so mnenja, da je podjetništvo zgolj tekmovanje za dobi?ek (denar).

Za hiter za?etni razvoj novih podjetij v Sloveniji je zaslužnih ve? dejavnikov (Rebernik et al., 2003):

o    mo?na tradicija zasebnega podjetništva v obrtni dejavnosti,
o    odprtost Slovenije v evropsko in širše svetovno gospodarstvo, kar je oblikovalo tržno naravnanost, razvijalo managerske zmožnosti, vplivalo na pozitiven odnos do tržnega poslovanja,
o    delovanje podpornih organizacij, Gospodarske in zlasti Obrtne zbornice,
o    razpoložljiva proizvodna znanja, ?eprav šolski sistem ni podpiral prakti?ne poklicne naravnanosti, težnje k samostojnemu poslovanju in prevzemanju tveganja,
o    precejšnje število ljudi na delu v tujini, ki so prinesli poslovno naravnanost, poslovne vezi in finan?ni kapital.

V podjetniški val v Sloveniji so se vklju?ili v ta proces (Rebernik et al., 2003):

o    nekdanji zaposleni v družbenih podjetjih, ki so sledili tržni priložnosti in profitnemu motivu ali želji po samostojnosti,
o    srednji in vrhnji management iz družbenih podjetij, ki je ustanovil svoja podjetja in se s tem rešil bremen zadolženosti in presežka zaposlenih,
o    uspešni obrtniki z ustaljenim krogom kupcev in ve?jimi proizvodnimi zmogljivostmi,
o    brezposelne osebe iz programa samozaposlovanja,
o    osebe s samostojnimi poklici: arhitekti, odvetniki, svetovalci, umetniki in drugi.

Problemi financiranja podjetništva za mala in srednja podjetja (MSP)

Ena od bistvenih nalog podjetnika je zagotavljanje finan?nih virov za nemoten potek poslovanja in rast podjetja. S financiranjem podjetja se podjetnik soo?i že med ustanovitvijo podjetja, njegovim razvojem in širitvijo (Justin, 2000). Financiranje podjetja najprej pomeni pridobivanje finan?nih sredstev za nakup realnih aktiv, v širšem smislu pa vklju?uje še gospodarjenje s finan?nimi sredstvi in njihovo vra?anje. Zanimiva je opredelitev MSP nasproti velikim podjetjem glede financiranja, saj se možnosti za pridobitev finan?nih virov v MSP razlikujejo od možnosti pridobitve le teh v velikih podjetjih.

Naloge, ki jih ima lastnik v MSP, bi lahko strnili v štiri to?ke (Mramor, 1993):
o    opredeliti kratkoro?ne in dolgoro?ne stroške in koristi, povezane z uporabo sredstev podjetja;
o    najti vire sredstev in ugotoviti njihove stroške;
o    izbrati tiste vire sredstev in tisto uporabo sredstev, s katerimi se najbolje sledi cilju poslovanja podjetja;
o    oceniti tveganje in donosnost vsake poslovne aktivnosti.

MSP se sre?ujejo z razli?nimi ekonomskimi, institucionalnimi in upravnimi ovirami, zlasti pa s pomanjkanjem finan?nih sredstev (vrzel v kapitalu). Prakti?no najdemo v vsaki strategiji za MSP problem izboljšanja dostopa do finan?nih virov kot strateško usmeritev. Finan?ni viri so bistven element delovanja vse podjetniške podporne mreže in vseh pomembnejših sestavin poslovne infrastrukture, kot so inkubatorji ali tehnološki parki.

Viri financiranja se med samimi MSP razlikujejo, kar pa je odvisno od ve? dejavnikov  (Glas, 2002):
o    glede na razvojno fazo podjetja: z razvojem MSP postopno prehajajo od notranjih na zunanje financiranje;
o    glede na velikost podjetja, kajti ve?ja podjetja se prej odlo?ajo za zunanje vire;
o    glede na dejavnost MSP, kajti v proizvodnih podjetjih potrebujejo obi?ajno ve?ja sredstva, hkrati so njihovi viri - zemljiš?a, zgradbe ali oprema - tudi garancija za posojila;
o    nekatera podjetja, npr. socialna ali etni?nih skupin, se v vsaj nekaterih državah sre?ujejo z ve?jimi ovirami pri financiranju.

Bistveno je, ali je podjetnik zmožen zbrati vsa potrebna finan?na sredstva za za?etek delovanja podjetja. Veliki problemi so s financiranjem MSP ponovno pri rasto?ih podjetjih, ki potrebujejo znatna finan?na sredstva za rast. Razvojne potrebe podjetij obi?ajno dale? presegajo kapital lastnikov in zadržane dobi?ke. MSP so pri pridobivanju posojil vezana na svoje premoženje, ki ga lahko uporabijo kot jamstvo, lastniki sami pa se dokaj neradi odlo?ajo za lastniška vlaganja iz zunanjih virov, ker želijo ohraniti neodvisnost in kontrolo nad podjetjem.
    
Pri pridobivanju finan?nih sredstev je klju?na tudi ?asovna usklajenost. Pomembno je, da podjetje ne odlaša z iskanjem finan?nih sredstev, dokler nima resnega primanjkljaja denarnih sredstev in da ne iš?e lastniškega kapitala, dokler ga res ne potrebuje. Problemi z denarnim tokom v podjetju slabo vplivajo na kredibilnost managementa in na zmožnost pogajanja z investitorji. ?e pa podjetje poskuša pridobiti lastniški kapital prezgodaj, je lahko lastniški delež ustanoviteljev nepotrebno oslabljen.
    
Viri financiranja  MSP

Glede financiranja razlikujemo notranje financiranje, v okvir katerega štejemo predvsem financiranje z zadržanim, nerazdeljenim dobi?kom, amortizacijo in oblikovanjem rezerv. Nasproti temu imamo zunanje financiranje. To so finan?ni prihranki, ki jih pridobimo od ekonomskih celic, ki imajo finan?ne presežke. V primeru pridobivanja tujih finan?nih prihrankov lahko pridobimo dolžniški kapital in/ali novi lastniški kapital (Ramšak, 2001).

Pri notranjem financiranju gre za finan?ne vire, ki si jih podjetje zagotavlja s pomo?jo lastnega poslovanja.
Tabela: Prednosti in slabosti financiranja podjetja z lastnim kapitalom

Vir: Kralj, 1997

Lastniški kapital predstavlja dolgoro?ni vir financiranja poslovanja podjetja in njegove rasti.  Lo?imo sedem oblik, katere se pojavljajo v razli?nih fazah poslovanja in rasti podjetja (Tajnikar, 2000): lastna sredstva podjetnika, zadržani dobi?ek, zasebne naložbe, zaprta prodaja, javna prodaja, odprodaja dela podjetja, prodaja celotnega podjetja.

Z zunanjim financiranjem je mišljeno dolžniško financiranje, katerega prednost je, da podjetnik ne odpla?a dolga takoj, temve? v prihodnosti. Prav tako ne prepusti lastništva investitorju, tako da ne izgubi nadzora nad podjetjem. Slabost pa je, da mora podjetnik prevzeti odgovornost odpla?evanja dolga v prihodnosti.

Razlikovanje med lastniškim in dolžniškim financiranjem je uporabno, ker obe vrsti financiranja razli?no vplivata na denarni tok podjetja. Na kakšen na?in se bo podjetje financiralo, je odvisno od oblike podjetja, njegove bonitete, podjetnikovega nagnjenja k tveganju, kot tudi od njegove možnosti dostopa do dolžniških sredstev ali lastniških sredstev in pogojev, ki so z njimi povezani.Vir financiranja je v veliki meri dolo?en s tem, koliko sredstev potrebuje podjetnik, kdaj jih potrebuje in ali zahteva dolžniška ali lastniška sredstva. Izbira finan?ne strategije pogosto nakazuje možen vir sredstev. Seveda v?asih velja tudi obratno.

Dostop do dolžniškega kapitala je težji, predvsem v za?etnih fazah podjetja. Odlo?anje o strukturi kapitala pri malih podjetjih je v praksi najve?krat manj optimalno, ker podjetja uporabljajo tiste vire financiranja, ki so zanje sploh dostopni.

Podjetja v Sloveniji se odlo?ajo o posameznih virih financiranja na podlagi razli?nih dejavnikov, kot so na primer stroški financiranja, ro?nost, pravo?asnost, pri?akovani denarni tok, vrsta vlaganj in podobno.
    
    
Ban?no financiranje za MSP
    
Sodelovanje z banko ima pri ve?ini podjetnikov pomembno mesto na poti k uspešnosti njihovih podjetij in tudi njih samih. Podjetniki, ki potrebujejo denarna sredstva, se najpogosteje napotijo v banko, pri ?emer morajo skrbno preu?iti pogoje sodelovanja, saj se pri posameznih bankah ti pogoji razlikujejo. Podjetja, ki imajo pri banki odprt poslovni ra?un, so banki zaupala vodenje sredstev na vpogled v celoti. S tem postane podjetnik komitent banke. Nekatera podjetja poslovno sodelujejo z ve? bankami. Tako sodelovanje pomeni za banko dobro informacijsko podlago ob ugotavljanju bonitete podjetja, ko se ta odlo?i za najem kredita ali za kako drugo ban?no storitev. Podjetnik lahko z banko kakovostno in uspešno sodeluje na razli?nih podro?jih in si pridobi njeno zaupanje. Banka si prizadeva, da s svojimi komitenti ne bi sklepala le aktivnih poslov (krediti), ampak tudi pasivne posle (sredstva na vpogled, vezani depoziti).

Ko se podjetnik odlo?a, s katero banko bo podjetje sodelovalo, mora upoštevati dolo?ena merila, ki mu bodo omogo?ila izbiro prave banke. Zavedati se mora konkurence med bankami in izbrati tisto, ki mu bo ponudila najve?. Vedeti mora, da ni nujno najboljša tista banka, ki ima najnižjo obrestno mero. Zelo pomembno je tudi, da podjetnik izbere banko, ki ima posluh za komitenta. Ustrezna raven, ki zagotavlja hitro odlo?anje, je osnovni pogoj, da lahko banka zahtevke komitentov obravnava hitro in kakovostno.
    
V ?asu gospodarske krize so se zaradi zaostrovanja pogojev na podro?ju ban?nega financiranja MSP redkeje posluževale tovrstnega financiranja. Banke so v ?asu gospodarske krize za odobritev posojila zaostrile pogoje financiranja, znižala so se posojila, obremenjena so bila s slabimi posojili ipd.
    
Z izboljšanjem gospodarskih razmer so se znižale obrestne mere, banke so izboljšale tudi druge stroške financiranja, sledilo je izboljšanje razpoložljivosti velikosti in ro?nosti posojila.  Izboljšanje pogojev ban?nega financiranja se je za?elo po?asi od leta 2015 dalje. Podjetja pri?akujejo izboljšanje stanja na podro?ju zunanjega financiranja tudi v letošnjem letu in samo 10% MSP ne namerava investirati v naslednjih petih letih (Geršak, 2018).
    
    
Sklep
    
MSP se z vprašanjem financiranja podjetja sre?a že ob ustanovitvi podjetja. Problem financiranja spremlja podjetja skozi vse faze razvoja in rasti.  

Zagotavljanje ustreznih finan?nih virov in vodenje aktivne finan?ne politike je za nemoteno poslovanje in rast MSP ena bistvenih nalog. Podjetja želijo ob uporabi primernih virov financiranja vzpodbujati dolgoro?no rast in razvoj. To pomeni, da morajo biti ponujeni ugodnejši viri financiranja in zagotovljena pravo?asna in hitra strokovna informiranost. MSP so predvsem v za?etni fazi svojega poslovanja precej obremenjena z obveznostmi do virov financiranja.

Banke so za MSP še vedno najpomembnejše finan?ne institucije, zato je pomembno, da podjetja posve?ajo temu odnosu oziroma sodelovanju posebno pozornost. MSP lahko  v slovenskem ban?nem prostoru izbira med ve? bankami, pri ?emer mora skrbno preu?iti pogoje in sodelovanje s posamezno banko. Podjetniki si morajo pri izbiri banke vzeti ?as za razmislek, saj obstajajo razlike med ponudbo razli?nih bank. Ker je kredit najpomembnejši zunanji vir financiranja MSP, banke pa najpogostejši vir, je najpomembnejši izziv ban?no - podjetniškega sodelovanja izboljšanje informacijskega toka med njimi in hitra odzivnost.

Po gospodarski krizi se situacija izboljšuje. Ponudba in hitrost storitev bank se izboljšuje, banke postajajo bolj prilagodljive, okrepile so svoje svetovalne funkcije, uvajajo digitalizacijo, vedno bolj se trudijo konkurirati in prilagajati podjetnikovim potrebam.
    
MSP-jem pa je lahko v pomo? tudi stalno izobraževanje na tem podro?ju, kot eden od primerov npr. "Priro?nik za kreditno financiranje MSP-jev po priporo?ilih Evropske Komisije" in praksa. Odlo?itve v preteklosti so lahko merilo sedanjosti in prihodnosti. Zaupanje in vzajemno partnerstvo pa je klju? do uspeha.
    
    
Literatura:
    
1. Geršak, U. in A. 2018. Raziskava o dostopnosti finan?nih virov za podjetja. Ban?ni vestnik 7-8: 56, 60
2. Glas, M. 2002. Problemi financiranja malih in srednjih podjetij in finan?na podpora. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
3. Justin, D. 2000. Poslovanje banke z malim gospodarstvom. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
4. Kralj, J. 1997. Financiranje malih podjetij. IKS Revija za ra?unovodstvo, str. 48, 50.
5. Mramor, D. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
6. Pšeni?ny, V. et al. 2000. Podjetništvo, podjetnik, podjetniška priložnost, podjetniški proces, podjem. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.
7. Ramšak, M. 2001. Letno poro?ilo malih podjetij kot vir informacij za pridobivanje ban?nih posojil. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
8. Rebernik, M. et al. 2003. Slovenski podjetniški observatorij. Maribor: Inštitut ta podjetništvo in management malih podjetij.
9. Špilak, Š. 1999. Podjetniški priro?nik. Murska Sobota: Pomurska založba.
10. Tajnikar, M. 2000. Tvegano poslovodenje: Knjiga o gazelah in rasto?ih poslih. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.
11. Timmons, J.A. 1989. The Entrepreneurial Mind. Andover: Brick House.
12. Vah?i?, A. et al. 1998. Osnove podjetništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.