KARIN VOGRI?: NA?INI IN POMEN VARSTVA OTROK V POSEBNIH RAZMERAH V SLOVENIJI

Povzetek

Sedanje razmere v družbi so nas pripeljale do razmišljanja, kako organizirati varstvo otrok v posebnih razmerah. S pojavom virusa SARS-CoV-2, ki povzro?a bolezen covid-19, in ukrepov, povezanih z njim, smo prišli na idejo, da bi raziskali razli?ne na?ine in nasploh pomen varstva otrok v tovrstnih razmerah. Naša raziskava je temeljila na anketnem vprašalniku, razposlanem preko družbenih omrežij. Z rezultati smo prišli do zaklju?kov, da je staršem zanimiva storitev varovanja otrok v poslovnih objektih (blizu njihovega delovnega mesta) ali podjetjih (ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov) v posebnih razmerah, kamor uvrš?amo tudi epidemijo covida-19. Novo storitev lahko obravnavamo kot izziv, s katerim razvijamo nove rešitve. S konkretno storitvijo lahko zagotovimo otrokom kakovostno varstvo, starše pa razbremenimo v položajih, ki pridejo na hitro, nena?rtovano in jim lahko povzro?ijo velike težave. Za otroke bi bili prioriteti varstvo in kakovostno vzgajanje. Poleg vzgoje pa vedno potekata tudi izobraževanje in socializacija, kjer otroci razvijajo vse sposobnosti, ki bi jih morali razvijati v primarni fazi. Starši poleg tega ne bi imeli skrbi, saj ne bi bili oddaljeni od otrok, ti pa bi se lažje vklju?ili v vrtec, saj bi vedeli, da so njihovi starši v bližini. Za starše bi bil to manjši stres, saj bi ob prihodu v službo hkrati oddali otroka v varstvo. Ne glede na vse bi bil to uspeh ne le za otroka, ampak tudi za starše.

Klju?ne besede: družina, varstvo, posebne razmere, covid-19

Abstract

The circumstances under which we have all been found today have led us to thinking how to organise child care in such situations to help parents and children. With occurrence of virus Covid-19 and all the measures connected to it, we have come to an idea to research the different ways and general meaning of child care in such circumstances. Our research was based on a questionnaire sent to parents via social media. Its results have led us to believe that child care at the place of work or its vicinity (bearing all safety measures) is the most interesting to working parents in need of child care under special circumstances such is the Covid-19 pandemic for example. Providing quality child care service under these types of unpredictable situations is a challenge and we are trying to find optimal solutions. We would like to provide quality child care solution to relieve the parents who are hugely affected with this kinds of situations and which cause them a lot of stress. For children, priorities are safety, quality child care, education, socialisation and development of children’s abilities. The vicinity of the child care services is important for parents, who do not have to worry about taking and picking up their children in time, but also for children, who have less trouble staying at child care, knowing that their parents are near. This type of child care is much less stressful for parents as well as children and would help them face the special circumstances with less trouble.

Key words: family, child care, circumstances, Covid-19

VARSTVO OTROK V SLOVENIJI IN EVROPI

Obdobje otroštva predstavlja obdobje vzgoje in izobraževanja, s katerim najbolj vplivamo na otrokov razvoj. Kakovost vzgoje in varstva predšolskih otrok je mo?no odvisna od u?inkovitosti pou?evanja. V vseh evropskih državah veljajo pedagoške smernice, ki pripomorejo k razvoju otrok tako v prvih treh letih kot v starosti od štirih do šestih let. V starejših skupinah so uvedeni programi, povezani z osebnim, ?ustvenim in socialnim razvojem ter jezikovnimi spretnostmi otrok (EACEA, 2014).

Za nekatere je vzgoja prenašanje izkušenj starejših generacij na mlajše. Spet drugi pravijo, da je to proces vplivanja na otroke in mladino, ali pa jo opredelijo kot proces oblikovanja ?lovekove osebnosti.
Vzgoja je neprekinjen proces oblikovanja in razvijanja osebnosti posameznika, ki poteka skladno s cilji. Vzgoja lahko poteka namerno ali nenamerno. O namerni govorimo, ko so cilji vnaprej zastavljeni, nenamerna pa poteka v neposredni povezanosti življenja in dela ljudi.

V Sloveniji potekata obe vrsti vzgoje, prevladuje pa namerna, s katero želijo vzgojitelji otroke ne?esa nau?iti in jim s tem zastavljajo cilje, ki jih ?ez leto osvojijo.
Zelo pomembna ob vzgoji je družina. Kot sta že Retuznik Bozovi?ar in Krajnc (2017) navedli: »Družina je kraj, kjer najprej razvijemo osnovno držo do sveta in kjer razvijemo tudi ?utenje samega sebe. Ker vsak predšolski otrok živi v družini, se vez, ki pripenja otroka na vrtec, podaljšuje v njegovo družino.«

V Sloveniji imamo dobro razvito organizirano predšolsko vzgojo, kar se kaže tako v obsegu kot v kakovosti predšolske vzgoje v primerjavi s svetom (Vidmar Bati?, 2012).

V Sloveniji je poudarek na vzgoji, izobraževanju in socializaciji otrok. S temi procesi vzgojitelji s pomo?jo namernih dejavnosti dosegajo dolo?ene cilje. Tudi zaradi tega smo v Sloveniji tako dobro razviti in organizirani.

Predšolska vzgoja je urejena z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakonom o vrtcih. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja pogoje za opravljanje varstva ter dolo?a na?in upravljanja in financiranja na vseh podro?jih vzgoje in izobraževanja. Zakon o vrtcih pa ureja predšolsko vzgojo, ki poteka v javnih in zasebnih vrtcih (naloga vrtcev, cilji in na?ela, vrsta možnih programov v vrtcih, financiranje, pogoji za izobrazbo strokovnih delavcev, delovna obveznost vzgojitelja in pomo?nika vzgojitelja, zbiranje in varstvo osebnih podatkov v vrtcu ipd.).  
Pomembno je sodelovanje med starši in vzgojitelji, kar zagotavljajo z dnevnim izmenjavanjem pomembnih informacij o otroku (Vidmar Bati?, 2012).

V Evropi ima ve?ina otrok zagotovljeno mesto v vzgoji in varstvu. Ponekod je vklju?evanje v organizirano varstvo pred vstopom v šolo celo obvezno. V ve?ini evropskih držav sta vzgoja in varstvo lo?ena po starostnih obdobjih otrok. V skupini starejših otrok so uvedene smernice za izobraževanje (EACEA, 2014).

Evropska strategija zavzema stališ?e, da je treba zagotoviti kakovostno predšolsko vzgojo in s tem dober za?etek. V raziskavi iz leta 2013 je bilo ugotovljeno, da obstaja povezava med vklju?enostjo v predšolsko vzgojo in varstvom ter dosežki u?encev in njihovim ozadjem. Zato je organizirano varstvo otrok v skupinah pomembno (EACEA, 2014).

Otroci, ki so lo?eni po starostnih obdobjih, se tudi lažje razvijajo, saj s prijatelji spoznavajo nov svet in se tako izobražujejo. Na?in in težavnost dela v starejših skupinah se razlikujeta od na?ina dela in težavnosti v mlajših skupinah. Da so otroci lo?eni, je bolje za njihov razvoj, saj je program prilagojen njihovi starosti. ?e bi bili vsi skupaj, bi se lahko mlajši po?utili, kot da zaostajajo, saj še niso razvili nekaterih sposobnosti.
Kot zanimivost v izvedenih raziskavah je zaslediti podatek, da v številnih državah priporo?ajo, da vzgojno varstvene institucije zagotovijo pomo? staršem in jih vklju?ujejo v upravljanje. Boljše razmere lahko po njihovem mnenju ustvarjajo z u?inkovitim partnerstvom med izvajalci vzgoje, družinami in širšo skupnostjo. Med pogostejšimi oblikami sodelovanja se omenjata podpora in pomo? pri vzgoji v obliki pogovornih ur in smernic, manj pogosta oblika pa so obiski na domu (EACEA, 2014).

V raziskavi iz leta 2016 o dodatni storitvi varovanja otrok v poslovnih prostorih je slovenska avtorica prišla do zaklju?ka, da bi bila v Sloveniji tovrstna storitev dobrodošla. Glede na sedanje razmere v Sloveniji lahko sklepamo, da bi bila zadeva tudi danes aktualna.

Pri pregledu strokovne literature smo prišli do podatka, da je epidemija covida-19 v 90 % povzro?ila zapiranje vrtcev in šol po vsem svetu (Unesco 2020 v Jessen in Waights, 2020). Posledi?no se je nenadno pove?ala odgovornost staršev za varstvo otrok. Posledice se lahko kažejo v stabilnosti družine, splošni blaginji in otrokovem razvoju. Podpora družinam, kot je varstvo otrok v posebnih razmerah, se kaže v socialno ?ustvenih sposobnostih otrok, ohranjanju delovnih razmerij, predvsem za ženske, ohranjanju družbene enakosti, razporeditvi prostega ?asa in podobnem (Jessen in Waights, 2020).

Z anketo utemeljujemo, da bi vsem staršem, ki morajo v oteženih pogojih še vedno hoditi v službo, varstvo otrok prišlo prav. V razmerah covida-19 bi se po?utili bolj varne, ?e bi bili otroci v njihovi bližini.

UVEDBA VARSTVA OTROK V POSLOVNIH OBJEKTIH IN PODJETJIH

Varstvo otrok v poslovnih objektih ali podjetjih lahko obravnavamo kot novo storitev, pri kateri moramo biti zelo pozorni na njeno na?rtovanje. Veliko pozornosti je treba posvetiti okolju organizacije in pogojem njenega delovanja, saj se ti spreminjajo iz dneva v dan. Na nek na?in postaja na?rtovanje skupaj z upravljanjem in poslovodenjem vse pomembnejše za obstoj organizacije (Kotler, 2004).

Uvedba nove storitve mora biti v osnovi skrbno zastavljena in pripravljena, saj se s tem zagotavljata uspešnost organizacije in zadovoljstvo uporabnikov (Domadenik, 2016). Uvedba nove storitve zahteva skrbno na?rtovanje, ki zajema marketinške raziskave, dolo?itev na?ina varstva otrok, ?asovni okvir, oblikovanje starostnih skupin otrok, upoštevanje zakonodaje in predpisov, strokoven kader itd. [2]

Pred uvedbo nove storitve je treba preveriti dejavnike, ki vplivajo na njeno uspešnost. Pomembni so zmožnost organizacije, u?inkovito upravljanje znanja, trženje, integriranje, inoviranje in podobno. Ravno tako je pomemben skrbno pripravljen na?rt poteka nove storitve, ki omogo?a opredelitev dejavnikov izvajanja in upravljanja storitve, predstavitev celotnega procesa in opredelitev ?asovne izvedbe storitve ter z vsemi vsebovanimi elementi pove?uje kakovost storitve (Domadenik, 2016).

Tabela 1: Aktivnosti v zvezi z uvedbo nove storitve »varstva otrok«
Vir: Lasten, povzeto in prilagojeno po Domadenik, 2016

RAZISKAVA

Za namen raziskave smo na podlagi predhodnih raziskav izdelali anketo, ki je bila razposlana preko družbenih omrežij. Pri analizi smo upoštevali 170 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Anketiranci so se opredelili glede spola (167 žensk, 3 moški), izobrazbe (48 oseb ima srednješolsko izobrazbo, 49 jih ima višjo ali visoko, 63 oseb ima fakulteto ali magisterij VII, magisterij in doktorat pa 10 oseb) ter po vrsti gospodinjstva, v katerem živijo (2 živita sama, 19 jih živi skupaj s partnerjem, 141 je družin, 6 jih živi s starši, 2 se nista opredelila). Iz rezultatov je razvidno, da starši v ?asu covida-19, kar obravnavamo kot posebne razmere, niso imeli ve?jih težav pri zagotavljanju varstva svojih otrok. Se pa zdi veliki ve?ini anketirancev (78 %) zanimiva ideja varovanja otrok v poslovnih objektih (blizu njihovega delovnega mesta) ali podjetjih (ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov) v ?asu covida-19. Mnenje zainteresiranih za tovrstne storitve je, da je zelo pomembna varnost otrok, obrok v ?asu varstva, kakovost prehrane ter nekoliko manj izkušenost osebja, ki varuje otroka, ter interesne dejavnosti. Velika ve?ina anketirancev (92 %) je mnenja, da so usmeritve strokovnih delavcev (vzgojitelji, pedagoški delavci) kot pomo? staršem pri vzgoji in izobraževanju pomembne. Pri izbiri vrste varstva otrok v posebnih razmerah bi se ve? kot polovica anketirancev odlo?ila za varstvo v poslovni stavbi ali podjetju blizu delovnega mesta, 32 % bi se jih odlo?ilo za varstvo doma (brez rednega dela staršev v službi) in ob tem upoštevanje usmeritev strokovnih delavcev glede vzgoje, nekaj anketirancev pa se ne bi odlo?ilo za ni? od navedenega.

Iz navedenega lahko sklepamo in zaklju?imo, da so si starši sicer organizirali in zagotovili varstvo otrok v ?asu covida-19. Vseeno pa bi uporabili storitev varovanja v poslovnih objektih ali podjetjih, ?e bi v tem ?asu ta možnost obstajala.

Anketiranci so v podobni predhodni raziskavi leta 2016 v Sloveniji pokazali zainteresiranost za posebne oblike varstva otrok. Veliko pozornosti so namenili kakovostni prehrani, nekoliko manj pa interesnim dejavnostim v ?asu varstva. Do zelo podobnih rezultatov smo prišli tudi z našo raziskavo in smo tako ugotovitve predhodnih raziskav potrdili.

RAZPRAVA IN ZAKLJU?EK

Za izvedeno raziskavo smo se odlo?ili, ker nas je izbruh covida-19 prisilil, da ob hitro uvedenih ukrepih države razmislimo, kako organizirati življenje doma, uskladiti službene obveznosti in varstvo otrok.
Dobra praksa, prenos znanj, komunikacija, izmenjava mnenj in skupno prou?evanje lahko prinesejo napredek v zagotavljanju kakovostne predšolske vzgoje in varstva otrok.

Izvedena raziskava in primerjava s predhodnimi tovrstnimi raziskavami je lahko koristna za vzgojitelje, u?itelje in ostale pedagoške delavce ter nenazadnje tudi za starše. Vsekakor pa predstavlja novo dimenzijo pogleda na varstvo otrok v posebnih razmerah, kot je epidemija covida-19, in razmislek za uspešno organizacijo varstva otrok v tovrstnih razmerah. V naši raziskavi se nismo dotaknili financiranja varstva, kar lahko predstavlja izziv za nadaljnje raziskovanje in primerjavo z ostalimi državami. Ravno tako bi v prihodnosti lahko podrobneje prou?ili t. i. ranljive skupine, ki jih v naši raziskavi nismo obravnavali lo?eno.
S prepoznanimi izzivi lahko razvijamo nove rešitve in zagotovimo otrokom kakovostno varstvo.

Za otroke bi bili prioriteti varstvo in kakovostno vzgajanje. Poleg vzgoje bi potekala tudi izobraževanje in socializacija, kjer bi otroci razvijali vse sposobnosti, ki jih obi?ajno razvijajo v primarni fazi. Starši ne bi imeli skrbi, saj ne bi bili oddaljeni od njih, in bi se lažje posvetili delu. Otroci pa bi se lažje vklju?ili v vrtec, saj bi vedeli, da so njihovi starši v bližini. Za starše bi bil to manjši stres, saj bi ob prihodu v službo hkrati oddali otroka. Ne glede na vse pa bi bila to zmaga ne le za otroka, ampak tudi za starše.

Viri:
1. Domadenik, V. 2016. Tržno vrednotenje ideje nove storitve Popoldansko varstvo otrok na Fakulteti za komercialne in poslovne vede. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.
2. European Commission/EACEA/Eurydice/Eurostat. 2014. Pomembni podatki o vzgoji in varstvu predšolskih otrok v Evropi – 2014. Poro?ilo omrežja Eurydice in Eurostat Luksemburg: Publications Office of the European Union.
3. Kotler, P. 2004. Management trženja. Ljubljana: GV založba.
4. Retuznik Bozovi?ar A. in Krajnc, M. 2017. Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju. U?benik v krogu življenja. Velenje: Modart.
5. RS. GOV.SI. Predšolska vzgoja  [online]. Dostopno na http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/predsolska_vzgoja. [15.6.2020].
6. Surrey, CC. 2019. How to set up a childcare business [online].  Dostopno na https://www.surreycc.gov.uk/schools-and-learning/childcare-professionals/running-your-childcare-business/setting-up-a-childcare-business/how-to-set-up-a-childcare-business. [15.6.2020].
7. Vidmar Bati?, T. 2012. Poslovni na?rt zasebnega varstva za predšolske otroke. Zaklju?na projektna naloga. Koper: T. Vidmar Bati?.
8. Jessen, J. in Waights, S. 2020. Effects of COVID-19 day care centre closures on parental time use: Evidence from Germany. VOX CEPR Plicy Portal [online].  Dostopno na https://voxeu.org/article/covid-19-day-care-centre-closures-and-parental-time-use. [15.6.2020].

[2] https://www.surreycc.gov.uk/schools-and-learning/childcare-professionals/running-your-childcare-business/setting-up-a-childcare-business/how-to-set-up-a-childcare-business