|
|
|
POVZETEK Z metodami klasifikacije, deskripcije in kompilacije sem iz izbrane literature prišel do potrditve hipoteze, da v današnjem ?asu ?globalna vas? dejansko pomeni uporabo novih tehni?nih in tehnoloških rešitev (digitalizacija, internet) pri poslovanju na svetovni ravni. Olajšuje in s tem omogo?a hitrejše in natan?nejše komuniciranje; tudi poravnavanje obveznosti. Vse ostalo, ?loveški odnosi in s tem povezane navade in ob?utja, pa se kljub v zadnjem desetletju znatnim tehni?nim in tehnološkim poenostavitvam poslovanja niso in se o?itno tudi ne morejo kar tako spontano spremeniti. Kulturne razlike ostajajo in kakor kaže, se v zadnjem ?asu s poudarjenim zavzemanjem za uveljavljanje lastnih navad in na?el, ter o?itno z namenskim pomanjkanjem empatije oz. sprejemanjem in dojemanjem tujih, še pove?ujejo. Razlike ponovno delijo in otežujejo, namesto da bi bogatile in pospeševale izmenjavo mnenj in stališ? v iskanju konsenza in s tem najboljših rešitev. Z drugimi besedami: globalizacija nam po lastni krivdi omogo?a lažje poslovanje le v tehnološkem smislu; za, recimo ji ?psihološko globalizacijo?, pa se moramo še naprej truditi. Pred tem pa to sploh želeti. Razlike so seveda tudi med nami in Rusi, a jih dovolj uspešno premagujemo. Morda zaradi nekaterih podobnosti. Poskušamo se razumeti in najti skupen interes, kar nas združuje. Zavedamo se, da ne moremo mimo uveljavljenih navad, Rusi pa nas kot ?tradicionalne prijatelje? tudi lažje sprejmejo in pri svojih navadah morda kdaj v našo korist tudi ?popustijo?. ABSTRACT Using the methods of classification, description and compilation, I have come to the confirmation of the hypothesis that the "global village" actually means the use of new technical and technological solutions (digitalization, Internet) in global operations. It facilitates and enables faster and more precise communication - including, e.g., settlement of liabilities. All the rest, human relations and related habits and feelings, cannot, of course, be changed spontaneously. Cultural differences remain and, as it seems, recently, with an emphasized commitment to enforcing one's own habits and principles, and apparently with a dedicated lack of empathy, acceptance and perception of foreign ones, are even and unfortunately increasing. Differences re-differentiate and aggravate again, rather than enriching and fostering the exchange of views and positions in seeking consensus and thus the best solutions. In other words: globalization, by our own fault, makes it easier to operate only in a technological sense; for, let say, "psychological globalization", we still must continue to work hard. But the prerequisite for this is wish for it, and wish and will to do it. The differences are, of course, between us and the Russians, but we sufficiently successful overcome them. Perhaps due to some similarities. We try to understand and find a common interest that unites us. We both are aware that we cannot bypass the established habits. And because Russians accept us as "traditional friends", (just) sometimes let us be with our habits and they do not insist on their own. 1. UVOD Na za?etku ustvarjanja ?svetovne tržnice? v ?globalni vasi? so nekateri domnevali, da bo zmanjševanje tehni?nih ovir pri poslovanju in komunikaciji ter liberalizacija poslovanja in trgovanja vodilo tudi do zmanjševanja oz. preseganja kulturološko pogojenih ovir. Da se bodo kulturološke razlike brisale in porabniški vzorci izena?evali (Hrastelj in Makovec Bren?i?, 2005). Za lažje razumevanje globalizacije Prašnikar in Cirmanova (2005) navajata globalizacijske silnice. Najpomembnejši je tehnološki napredek, kjer je še posebej izpostavljena informacijska tehnologija. Omogo?ajo hitrejše, kakovostnejše ter cenejše komuniciranje in izmenjavo informacij, kaže se tudi v pocenitvi transakcij. V interakciji s tehnološko globalizacijo sledi ekonomska globalizacija. Neoliberalizem ekonomskih aktivnosti, liberalizacija trgovine in kapitalskih tokov, deregulacija gospodarstev, privatizacija javnega sektorja, rast privatnega sektorja, zmanjšanje trgovinskih ovir je privedlo do lažjega vstopa na tuje trge. A situacija ni tako enostavna. Kljub temu dolo?ene ovire še vedno ostajajo, najpogosteje kot rezultat razli?nih interesnih skupin in posledic procesov, ki jih sproža globalizacija (Prašnikar in Cirman, 2005). Morda se tržiš?a ne š?iti ve? na nacionalni ravni, se pa prav zato pojavljajo druge oblike zaš?ite, pogosto na lokalni ravni. Mobilnost ljudi pa je kljub povedanemu še vedno relativno nizka. Kljub zniževanju transportnih stroškov in s tem stroškov potovanj ali selitve, se na tem podro?ju sicer pozitiven trend, le rahlo spreminja. Ve? kot o?itno je torej, da globalizacija vpliva le na plat zgolj tehni?ne izvedbe posla, kar seveda olajša poslovanje in izmenjavo tako snovnih kakor nesnovnih proizvodov iz najbolj oddaljenih koncev sveta v fizi?nem smislu, po drugi strani, psihološko in sociološko, pa zahteva sprejemanje in dojemanje dodatnih informacij ter signalov, mimo katerih ne moremo. Še ve?: dojemanje in sprejemanje razli?nih, iz nacionalnih in s tem tudi poslovnih kultur izvedenih informacij, je predpogoj za že navadno razmišljanje o poslovanju z nekom, tako razli?nim od nas.
Poslovati s komerkoli je povezano z dolo?eno stopnjo tveganja. Tudi z ?najboljšim?prijateljem, za katerega bi dali ?roko v ogenj?. Stopnja tveganja je torej odvisna od poznavanja poslovnega partnerja. Nekoga, katerega kultura je osnovni sestavni del. Iz njega izvirajo ob?utenja, vzgibi, dojemanje oz. percepcija, na?in razmišljanja, razlaganje in na koncu reagiranje. Eden od na?inov, kako obvladovati tveganja, pa je tudi poznavanje kulture. Partnerjeve – in naše. Eden od na?inov je, da kulturo oz. njene zna?ilnosti – izmerimo, meritve pa predstavimo v modelih kultur. Tako lahko rezultate med seboj primerjamo in kulturo dolo?ene skupine umestimo. S tem spoznavamo razlike, ki so temelj nadaljnjih analiz in iz njih izhajajo?ih spoznanj, na osnovi katerih lahko sledijo naša dejanja, pristopanje, npr. k pogajanjem, in hkrati razumevanje partnerjevega pristopanja in sprejemanja. Na kratko: (s)poznamo naše in partnerjeve potrebe, iz njih izhajajo?e želje, in mejo, do katere se te potrebe lahko prilagodijo.
Poznamo kar nekaj modelov kultur z obsežnimi empiri?nimi podatki. Osnovni pristop vsakega od modelov je v raz?lenitvi kulture na nekaj bistvenih kategorij oz. dimenzij, ki odražajo osnovne družbene težave, s katerimi se soo?ajo vse družbe pri uravnavanju ?loveške dejavnosti (Prašnikar in Cirman, 2005). Dimenzije so linearne, z dvema nasprotujo?ima si poloma. Družbe so razvile razne rešitve temeljnih družbeni problemov. Ti problemi in njih rešitve pa z razvrstitvijo na lestvici med omenjenima dvema poloma postanejo merljivi in s tem med sabo primerljivi. Vsako od dimenzij se opiše, pripadajo?a baza podatkov pa omogo?a razvrstitev kulture po teh dimenzijah. Modeli imajo seveda razli?no število dimenzij, s katerimi so kulturo raz?lenili. Dokaz, da opisano deluje so precej usklajeni rezultati, dobljeni preko razli?nih modelov. Trompenaars na primer kulturo meri skozi sedem dimenzij. Hofstedejev model ima pet dimenzij. Model, ki so ga uporabili pri projektu GLOBE (House in drugi, 2004), pa vsebuje devet dimenzij. Velja za najobsežnejšo raziskavo kultur do sedaj, poimenovano GLOBE (Global Leadership and Organizational Behavior Effectiveness Research), katere avtor je Robert J. House z mnogimi sodelavci (angl. Culture, Leadership, and Organizations. The GLOBE Study of 62 Societies. House et al. 2004). Zajema 62 zaokroženih nacionalnih družb. To raziskavo, s poudarkom na rezultate za Rusijo in Slovenijo, si bomo podrobneje pogledali.
Samih definicij in opredelitev kulture je ogromno. Zaradi zadostne natan?nosti a isto?asno enostavnosti sem povzel tole: kultura so posebne, v vsaki družbi uveljavljene norme, ki temeljijo na priu?enih odnosih, vrednotah in prepri?anjih (Hrastelj in Makovec Bren?i?, 2005). Hofstede (2006) opisuje kulturo kot skupinski instrument, ki omogo?a preživetje v okolju tako posameznikom, kakor tudi skupini, ki ji ti posamezniki pripadajo. So pravila družbene ?igre?. Je skupinsko mentalno programje, ki razlikuje pripadnike ene ?loveške skupine od drugih. Zagoršek in Štembergarjeva sta opredelila kulturo kot sistem prepri?anj, vrednot, norm, pri?akovanj in vzorcev vedenja, skupnih pripadnikom neke družbe (Prašnikar in Cirman, 2005). Za raziskovalni projekt GLOBE, ki ga podrobneje opisujemo, je kultura definirana kot sestava, zbir, konglomerat vzajemnih motivov, vrednot, prepri?anj, identitet ter interpretacij ali pomena pomembnih dogodkov, kar se kaže v splošni izkušnji posameznikov te družbe, ki se prenaša iz generacije v generacijo (House, 2004). Tako v tej isti knjigi opišejo, da je družbena (angl. societal), nacionalna kultura sestavljena iz splošno uporabljenega oz. uradnega jezika, politi?nega sistema in s tem povezanih prepri?anj, ideološkega sistema in s tem povezanih verovanj, etni?ne dediš?ine in zgodovine. Na podoben na?in je opisana organizacijska (angl. organizational) kultura, ki jo sestavlja splošno uporabljena nomenklatura (sestava nazivov) v okviru organizacije, vzajemnih organizacijskih vrednot in organizacijske zgodovine. Kav?i? (2002) poudarja mo?an vpliv kulture na posameznika. V (vzgojnem) procesu socializacije tako na primarni (družina), kakor sekundarni (širša družba) ravni posameznik sprejme pravila te kulture. Kulture kot take se ne zaveda kljub temu, da so sestavine te kulture vidne; pravila te kulture (zavedanje kaj je prav, dobro in kaj ne) mu postanejo samoumevna. Ker je kultura, oziroma njene sestavine, pravila, nau?ena, je tudi (vsaj pogojno in do neke mere) prilagodljiva. Na mo?ne zunanje vplive se spreminja oz. prilagaja, a osebno mislim, da gre tukaj bolj za spreminjanje, prilagajanje oz. podrejanje kulture posameznika na kulturo (novega) okolja. To prilagajanje je lahko prostovoljno (preselitev, emigriranje v drugo državo ali pa le v drug del države, na novo delovno mesto, v drugo podjetje oz. organizacijo) ali pa prisilno (okupacija države, prevzem države s strani druge politi?ne opcije, novo vodstvo v organizaciji ipd.). Podrejanje ali vsaj prilagajanje nacionalne kulture drugi (nacionalni) kulturi je po mojem osebnem mnenju prakti?no nemogo?e. Takšni poizkusi (okupacije) so se vedno izkazali za neuspešne, kar je tudi prav. Hrastelj in Makovec Bren?i?eva sta izmed množice sestavin kulture izbrala naslednje: družbene ureditve, organizacije ter ustanove, vrednote in norme, religije, jeziki, vzgojni in izobraževalni sistemi, umetnost in estetika, materialna kultura in življenjski pogoji. Zaradi pomena pri organizacijsko-poslovnem delovanju in poslovanju smo dodali še protokol. Sama kultura naroda z nekimi zna?ilnostmi se kot posledica ?izvajanja? kulture v življenju vsakega posameznika in interakcije med vsemi nami, tudi s ?pomo?jo? inštitucij, pokaže v t.i. nacionalnem zna?aju. Zna?ilnosti in s tem zna?aj se npr. pokažejo skozi komuniciranje v najširšem pomenu (besedno, nebesedno) in na splošno v življenju, tako vsakdanjem, v družini, ?etrtni ali vaški skupnosti, kakor tudi poslovnem življenju, v organizacijah, na delovnem mestu itd. Te zna?ilnosti se lahko opredeli v merljivih razsežnostih, ki jih lahko uporabimo v raznih kulturoloških analizah. Temeljno orodje za analize pa so že omenjeni modeli.
Raziskava GLOBE (House in drugi, 2004) velja za do sedaj najobsežnejšo in najbolj poglobljeno raziskavo nacionalnih kultur in njihovega vpliva na organizacijske kulture ter na?ina vodenja v teh kulturah. Potekala je v 59 državah oz. 62 zaokroženih raziskovalnih asociacijah - nacijah. V Švici so rezultate merili posebej za nemški (germanski) in posebej za ostali (romanski) del, v Nem?iji posebej za bivši zahodni in bivši vzhodni del, v Južnoafriški republiki pa posebej za belsko in posebej za ?rnsko skupnost. Glavnino podatkov je 170 raziskovalcev dobilo preko obsežnih vprašalnikov, na katere je odgovorilo 17370 zaposlenih kot srednje poslovodstvo v 951 organizacijah po vsem svetu. Porazdelitev je sledila principu, da so prisotne oz. raziskane vsaj tri nacionalne kulture iz vsake od ve?jih regij. Ve? kot ?etrtina vprašanih so bile ženske. Dolo?ili so devet dimenzij, zna?ilnosti, neodvisnih spremenljivk, atributov oz. zna?ilnih spremnih pojavov, kakor so jih tudi poimenovali. Nekaj so si jih ?sposodili? pri prejšnjih raziskavah že omenjenih avtorjev in nekatere od njih tudi dodelali. Druge so glede na teoreti?ne predpostavke dodali sami. ?Izogibanje neznanemu oz. negotovosti? (angl. Uncertainty Avoidance) je dejansko povzeta po Hofstedeju. Kot kategorijo organizacijskega obnašanja sta jo razvila že Cyert in March leta 1963. Opredeljuje do katere stopnje se ljudje izogibajo nepreglednim in nepredvidljivim okoliš?inam in to rešujejo z nanašanjem na privzete družbene norme, rituale in birokratsko prakso oz. upravne procese (House in ostali, 2004). Prav tako po Hofstedeju je povzeta dimenzija ?Razlike v mo?i oz. Oddaljenost mo?i? (angl. Power Distance). S to vsebino se je še prej ukvarjal Mulder leta 1971. Je stopnja, do katere pripadniki neke organizacije ali družbe pri?akujejo – in so to tudi pripravljeni sprejeti, da je mo? (odlo?anja) dodeljena in skoncentrirana na višjih nivojih (poslovodstvo, vlada). Naslednja dimenzija je ?Kolektivizem I – Institucionalni kolektivizem? (angl. Collectivism I, Institutional Collectivism, Institutional Collectivism versus Individualism). Opisuje, v kolikšni meri same družbene institucije spodbujajo posameznike, da se povezujejo v skupine, s ?imer se omogo?a razporejanje družbenega vpliva in dohodka po skupinah in ne k posameznikom. Sledi ?Kolektivizem II – kolektivizem posameznika v skupini? (angl. Collectivism II, In-Group Collectivism) je izražanje lojalnosti oz. pripadnosti skupini , stopnjo posameznikovega ponosa, da pripada skupini (družbi oz. državi, organizaciji oziroma podjetju ali klubu in družini) ter kohezivnosti (povezanosti) z njo. Peta (?Enakopravnost spolov?) in šesta (?Asertivnost oz. Samozavest?) dimenzija sta kot skupen odgovor na Hofstedejevo dimenzijo ?Moškosti in ženskosti? oz., kakor smo že opisali, prevladovanja t.i. moških ali ženskih teženj v družbi. ?Enakopravnost spolov? (angl. Gender Egalitarianism) torej pomeni stopnjo enakopravnosti ne glede na spol oz. zavzemanje družbe po ?im manjšem razlikovanju vlog glede na spol. ?Asertivnost? (angl. Assertivness) pa govori o tem, kako družba spodbuja posameznikovo samozavest, s tem pa tudi odprtost in pripravljenost na dogovarjanje, kar bi naj bila lastnost asertivno razgledanih ljudi; v nasprotju s sramežljivostjo posameznikov in zapiranjem vase, pa tudi konfliktnostjo in agresivnostjo pri družbenih odnosih oz. komunikacij. Sedma dimenzija oz. spremenljivka je ?Usmerjenost v prihodnost? (angl. Future Orientation). Tudi ta dimenzija z nekaj zadržki je povzeta po enako imenovani Hofstedejevi. Torej govori o tem, v kolikšni meri so posamezniki pripravljeni trenutno nagrado prestaviti v bodo?nost, oz. v kolikšni meri so njihova današnja dejanja usmerjena v rezultat nekje v prihodnosti. Na primer planiranje ( npr. življenjska zavarovanja), investiranje (vase – šolanje, v posel z obeti za bodo?i donos ipd.), var?evanje, volunterstvo oz. prostovoljno delovanje za kasnejši skupen uspeh itd. ?Usmerjenost k dosežkom? (angl. Performance Orientation), je stopnja, ki meri v kolikšni meri dolo?ena organizacija ali družba spodbuja k dosežkom, izboljšavam oz. odli?nosti in jih tudi nagrajuje (House in drugi, 2004). Zadnja, deveta dimenzija se imenuje ?Usmerjenost k ljudem? (angl. Humane Orientation) kaže na stopnjo spodbujanja in nagrajevanja posameznika s strani organizacije ali družbe, da je pošten, nesebi?en, prijateljski, ljubezniv, ustrežljiv in skrben.
Rezultati raziskave so zgovorni in verodostojno prikažejo zna?ilnosti, po katerih se z Rusi razlikujemo, kakor tudi tiste, kjer smo si podobni. Najprej v tabelari?nem povzetku, sledi še komentar. Tabela 1: Povzetek rezultatov s poudarkom za Slovenijo in Rusijo. Vir: povzeto po House et al (2004)
(1) Prva dimenzija je Usmerjenost k dosežkom (UD). Obe skupini (naciji) sta podobni, se razumemo in si oboji želimo enakih sprememb. Slovenska (3,66) in ruska (3,39) imata rezultat pod povpre?jem (4,10) in Rusija še posebej blizu spodnje meje (3,20). Rezultati za želeno za obe, še posebej za Slovence pa kažejo veliko nezadovoljstvo. Razkorak med dejanskim in želenim stanjem (in s tem nezadovoljstvo) tako v Sloveniji kakor v Rusiji je ogromen. Želja Slovenk in Slovencev po spremembi družbe, ki bi (pošteno) nagrajevala trud in prispevek je izjemna. Rusi in Rusinje imajo manj izrazite zahteve za družbeno spremembo na tem podro?ju kljub temu, da je dejansko stanje pri njih še slabše. Slovenci se torej zavzemamo za osebni prispevek za skupno dobro, a družba tega še zdale? ne nagrajuje v zadostni meri oz. na pravilen na?in – vsaj tako se nam zdi, tako (subjektivno) pa? ob?utimo, ne glede na krilatico ali celo stereotip, da smo ?nerga?i? ter stalno in z vsem nezadovoljni. Vse to seveda razlaga trenutno stanje izseljevanja predvsem tistih, ki imajo prav za omenjeni prispevek najve? potenciala – mladih in/ali izobraženih. Glede na rezultat bi lahko sklepali, da pripadniki obeh narodov bolj cenimo izkušnje kakor teoreti?no (formalno) znanje, spoštujemo tudi tradicijo, že povpre?na izvedba naloge je zadovoljiva in situacijo dojemamo kot nujno šele potem, ko je že res kriti?no. Takšno je tudi vodenje: površno s površno in nedore?eno komunikacijo, vodja ne vodi z lastnimi dosežki oz. pozitivnim zgledom, je povpre?no sposoben, prav zato pogosto ob?utljiv na kritiko. ?isto nekaj drugega je pri željah, kakšno bi moralo biti stanje, kjer je še posebej zgovoren rezultat za Slovenijo. Pri željah oz. viziji, kako bi moralo biti smo tik pod vrhom. Izjemni dosežki (in takšen tudi družbeni prispevek) niso (dovolj) opaženi, mnogokrat zato tudi premalo nagrajeni. Rezultat želenega stanja za Ruse pa kaže, da smo sicer z ?boljšo? situacijo od ruske kljub vsemu z njo manj zadovoljni ; torej bolj kriti?ni od Rusov. Tabela s povezavami med dimenzijo in družbeno-ekonomskimi kazalniki pa kažejo, da je v družbah, kakršno si želimo, kjer so dosežki spoštovani (in zahtevani, kar pa je vendarle lahko stresno), na?eloma res bolje živeti. Da se v naši družbi vse bolj samo zahteva dosežke, na nagrajevanje pa pozablja, seveda še dodatno pojasnjuje kriti?nost do situacije… Tabelari?ni povzetek:
Pri tem vprašanju se torej v dobršni meri razlikujemo, kar vpliva tudi na razmišljanje in obnašanje v smislu izvajanja dolo?enih dejanj danes zaradi zamišljenih stanj v prihodnosti. Slovenci delamo danes, da nam bo jutri bolje; za razliko od Rusov, ki poskušajo sproti živeti ?im bolje, kolikor pa? dopuš?ajo možnosti in okoliš?ine. Torej so se manj pripravljeni žrtvovati za nek boljši jutri; (pretirano) odložena nagrada, ali celo zgolj obljuba, da nagrada za nek trud bo, ne pride v poštev. Ta rezultat se dodatno kaže oz. manifestira v sprotni potrošnji in uživanju življenja v danem trenutku za razliko od var?evanja in trudu danes. Rusi bi potemtakem naj imeli tudi manj vizij in na?rtovanja, a isto?asno morda tudi manj fantaziranja oz. sanjarjenja, ?e vizije kdaj prerastejo v to… Tabela s povezavami med dimenzijo in družbeno-ekonomskimi kazalniki pa kaže, da so primerjalni rezultati oz. povezave, korelacije podobne kakor za prejšnjo dimenzijo ?Usmerjenosti k dosežkom?. Kaže se torej mo?na pozitivna povezanost med socialno – ekonomskimi pokazatelji in ?Usmerjenost v prihodnost? v praksi ter negativno povezavo, kjer je ?Usmerjenost v prihodnost? le zaželena. Obe dimenziji sovpadata in njih višja rezultata nakazujeta družbe z višjim blagostanjem in urejenostjo, kar pa je vseeno lahko dojeto subjektivno. Družbeni kategoriji ?Povezanost z družino? ter ?Navezanost na prijatelje? kažeta namre? precejšnjo negativno korelacijo. Torej bi naj Rusi bolj kot Slovenci pomanjkanje možnosti vplivanja na prihodnost nadomeš?ali z ve?jo navezanostjo na družino in prijatelje, kar se seveda razume kot dobro. Tabelari?ni povzetek:
(3) Tretja dimenzija je Enakost glede na spol (ES), po kateri se družbe najbolj razlikujejo. Slovenci (3,96) in Rusi (4,07) smo pri tem vprašanju izredno podobni in v samem vrhu. Tudi rezultati za želje niso bistveno višji, Rusi(nje) so o?itno še bolj zadovoljni(e) od Slovencev oz. Slovenk. Vsekakor lahko re?emo, da obe družbi ta problem priznavata in ga s solidno voljo in sistemskimi rešitvami nekako rešujeta. Seveda pa nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Statistika namre? še vedno potrjuje ve? moških na vplivnejših in bolje pla?anih položajih. Je pa res, da ženskam vrata niso nikjer (ve?) zaprta in imajo (vsaj) možnosti za napredovanje in svobodno izbiro. V nekaterih družbah, še posebej tistih, ki zasedajo nižje rezultate celo velja, da je tako prav. Slovenci in Rusi o?itno nimamo (pretiranih) problemov za razliko od arabskih in latinskih narodov v smislu, da mora moški biti glavni. Najnižja povpre?na vrednost dimenzije izmed vseh dimenzij pa potrjuje, da je takšnih kulturnih sredin (še vedno) veliko. V družbah, ki zavzemajo pri dimenziji ?Enakost spolov? (ES) višja mesta, so ženske bolj izobražene, v ve?ji meri zavzemajo vodilna, odgovornejša, bolj strokovna in s tem tudi vplivnejša mesta, kar posledi?no prinaša tudi (ekonomsko) neodvisnost. Celokupno pa to pozitivno vpliva na splošno blaginjo celotne družbe. Tabelari?ni povzetek:
Torej se zavedamo svojih pravic, jih znamo tudi izpostaviti, a vseeno na nek soliden, vsaj pogojno kulturen na?in. Rusi bi naj pri tem bili druga?ni, morda manj kompromisni, z manj ob?utka za argumente in manj takti?ni, bolj neposredni. Lastnost, ki bi naj bila prednost, a o?itno se s tem ne bi strinjali vsi. Tudi neke korelacije med to družbeno zna?ilnostjo in kakšnim izmed družbeno-ekonomskih pokazateljev ni. Tabelari?ni povzetek
(5, 6) Peta in šesta dimenzija sta Kolektivizem institucij (KIi), ki opisuje stopnjo spodbujanja državljanov s strani državnih institucij h kolektivizmu, k povezovanju, kjer smo zmerno razli?ni, in Kolektivizem posameznika (KIp) (smo si podobni), ki kaže na stopnjo lojalnosti in pripadnosti posameznika do neke družbene ali organizacijske skupine, geografskega podro?ja (t.i. lokalpatriotizem) ipd. Slovenija (4,13) je pri KIi rahlo pod povpre?jem (4,25), Rusija (4,50) malo nad njim. Torej nas institucije oz. država v primerjavi z Rusijo malo manj spodbuja (ali sili?) v združevanje, kar nam o?itno odgovarja a za razliko od Rusov, ki si vpliva države in drugih organizacij na tem podro?ju ne želi v tolikšni meri. Pri KIp pa se oboji strinjamo, da smo lahko na pripadnost skupini ali organizaciji ponosni. ?lovek je nedvomno vsaj do neke mere socialno bitje, ker druga?e kot vrsta ne bi preživel; torej se združuje v družino, pleme, društva, razne organizacije, nacijo. Vedno pa se je našel kdo, ki je združbo glede na potrebe bolj koristil in ji, ter s tem drugim ?lanom skupine, manj vra?al, manj prispeval k skupnim koristim, kakor od njih dobil. Pri primerjavi z družbeno-ekonomskimi pokazatelji pa se kaže delna pozitivna korelacija s KIi in celo precej negativna s KIp, kar pomeni, da so družbe, kjer država spodbuja združevanje na?eloma razvitejše; a je isto?asno bolje, da ljudje to ne dojemajo absolutno in slepo brez lastnega razmišljanja. Tabelari?ni povzetek
(7) Sedma dimenzija je Oddaljenost mo?i (OM), kjer smo si podobni. Zelo priljubljena in še vedno zanimiva tema, kar potrjujejo tudi na splošno gledano rekordni rezultati. Slovenci (5,33) in Rusi (5,52) beležimo rahlo nadpovpre?ne (5,17) rezultate, a glede na želeno stanje, po mnenju pripadnikov teh nacionalnih kultur znatno previsoke. Stanje in želje torej podobne. Vsi si mo?no želimo manj te kulturne zna?ilnosti. Manj družbene razslojenosti, ve? uravnilovke, ?e ho?ete, bolj enakomerno porazdelitev družbenega prihodka, vsem dostopne vsaj osnovne družbene storitve, manj elitizma in ve? egalitarizma, manj klientelizma in ve? poudarka na s strokovnostjo podprtih vplivih posameznikov. Le-ti pa naj to vplivnost ne izkoriš?ajo oz. zlorabljajo (korupcija), je ne š?itijo za vsako ceno in dopuš?ajo vpliv okolja, kar vodi v sinergijsko naju?inkovitejše in trajne rešitve. Povezava z dimenzijo in družbeno-ekonomskimi pokazatelji je ve? kot zgovorna, seveda izrazito negativna. Manj družbene razslojenosti vodi v boljšo, bogatejšo in zadovoljnejšo družbo. Tabelari?ni povzetek
(8) Osma dimenzija Usmerjenost v humanizem (UH) tudi kaže podobnost med nami in Rusi. Oboji smo torej usmerjeni k ?loveku, posamezniku, z njegovi dostojanstvom in ne samo ?lovekovimi pravicami. Gre za na?in, kako obravnavamo drug drugega, ga podpiramo, razumemo, imamo do drugega empatijo, ali nam je zanj vseeno, ?eš, naj se znajde sam, kar vodi v brezbrižnost, egoizem in izkoriš?anje. Zanimivi so rezultati nekaterih ostalih držav, kjer se kaže, da družbe v najrazvitejših državah glede te dimenzije o?itno niso najbolj razvite in je njihova razvitost bolj ekonomske narave. Možna je tudi teza, da ekonomsko pomanjkanje v marsikateri družbi nadomeš?ajo ravno z bolj pristnimi med?loveškimi odnosi. To potrjujejo zmerno negativne korelacije med dimenzijo in ekonomskimi pokazatelji. V primerjavi z ostalimi dimenzijami je zaznana pozitivna korelacija z ?Institucionalnim? kakor tudi ?Kolektivizmom posameznika? in ?Orientiranosti k dosežkom?, ter negativna z ?Asertivnostjo?. Tabelari?ni povzetek
(9) Naša zadnja, deveta dimenzija nacionalnih kultur je Izogibanje negotovostim (IN), oz. do kolikšne mere, do katere stopnje nedore?eno in neznano (in s tem tudi lahko tvegano) sprejemamo, ali imamo raje stvari dogovorjene (in tudi manj tvegane). Slovenci se lo?imo in tvegamo manj, a oboji si želimo izdatnejših sprememb. Družbe z višjimi rezultati odnose bolj formalizirajo, da kasneje ne bo težav, s tem dvignejo stopnjo sigurnosti… Je pa zato manj prožnosti in so kasnejša odstopanja oz. prilagoditve, ?etudi smiselne, težje oz. jih je potrebno dodatno pojasnjevati in tudi te spremembe (ponovno) napisati ali opisati, skratka formalizirati. Manj je tveganja oz. se možna tveganja bolj predvidijo, prera?unajo in že s tem zmanjšajo. Zapisanega se je potrebno držati, zato je tudi manj kasnejšega sprenevedanja. Pri tem smo Slovenci (3,78) zmerno podpovpre?ni (4,16), Rusi z rezultatom 2,88 celo rekorderji, kar nas lo?i! Oboji si želimo znatnega izboljšanja, torej mnogo ve? predvidljivosti, ?etudi nam formaliziranje smrdi. Glede na mnenje, da se v Sloveniji na splošno preve? formalizira, je možno, da to velja le za dolo?ene primere, za druge, za katere bi bilo dobro, da se, pa se ne. Korelacija z rezultati za dejansko stanje te dimenzije in ekonomsko – družbenimi pokazatelji je izredno visoka. Torej so države, kjer imajo tudi bodo?nost predvidljivo znatno bolj razvite. Seveda ta dimenzija sovpada tudi z dimenzijo ?Usmerjenost v prihodnost?, ?Usmerjenost k dosežkom? in ?Institucionalni kolektivizem?. Izrazito negativno korelacijo pa beleži s ?Kolektivnostjo posameznika? in ?Oddaljenostjo mo?i?. Tabelari?ni povzetek
Grafi?ni prikaz rezultatov
Z Rusi smo si torej v marsi?em podobni, a tudi razli?ni. Prvo nas združuje, saj se skozi podobne navade in poglede razumemo; drugo nas morda razdružuje, deli, razdvaja, a isto?asno postavlja pred preizkušnjo ohranjanja vsaj dobrih poslovnih, ?e ne v?asih celo tesnih prijateljskih stikov. Kako ali skozi kaj se to kaže pri poslovanju? Za?nimo pri sporazumevanju. Jezik. Oboji smo Slovani, kar je vsekakor prednost in skozi to izvirajo?e simpatije in naklonjenost. Kar nekaj Slovencev zna vsaj solidno ali celo zelo dobro rusko. Znanje ruš?ine je seveda vedno dobrodošlo in sprejeto z naklonjenostjo (Izvozno okno, 2018). Z znanjem ruš?ine še posebej pride prav znanje cirilice, saj je latinico za pisavo poleg cirilice možno zaslediti le v velikih mestih na zahodnem delu Rusije. Drugod sploh ni v uporabi. Znanje angleš?ine pa se po tako veliki državi, kakršna je Rusija, zelo razlikuje. Vse ve? predvsem mlajših podjetnikov, še posebej v mestih, obvlada angleš?ino in tudi kakšnega od ostalih evropskih jezikov na zavidljivi ravni. Po drugi strani pa se v manjših in bolj oddaljenih mestih še vedno lahko zgodi, da sogovornik ne zna nobenega tujega jezika oziroma je to znanje omejeno na nekaj fraz. Zato je vedno priporo?ljivo vnaprej preveriti, ?e potrebujemo prevajalca. ?e smo v dvomih, ve?krat preverimo razumevanje dogovorjenega. Poleg tega je, razen v velikih mestih, uporaba latinice za pisavo bolj kot ne le izjema (Worldbusinessculture: Russia, 2018). Na?eloma se pri Rusih veliko da na izre?eno, še posebej, ?e to pove zaupanja vredna in potrjena oseba. Verbalna komunikacija v izgovorjeni besedi in neverbalna komunikacija s prisotnostjo in s tem možnostjo predvsem stika s pogledom, je prodornejša od le pisne. Zato so fizi?ni sestanki pomembni. Bolje kot le pogovor po telefonu ali celo samo pisna komunikacija je vsaj video konferenca, kljub temu, da Rusi (z neverbalno komunikacijo) na?eloma ne pokažejo (takoj) ob?utkov ali kaj si mislijo. Zato je morda (za?etni) vtis, da jih pogovor ne zanima, pogosto napa?en (ibidem). Za sestanek si je potrebno vzeti ?as, zato je izbira prostora pomembna. Za Ruse so sestanki oz. osebna sre?anja zelo pomembna in kot taka tudi formalno naravnana. Od partnerjev se pri?akuje to?nost, ?eprav to ne pomeni nujno, da bodo to?ni tudi oni. Hitenje in vsiljevanje zaklju?kov ni pametno ali sprejemljivo. Vzeti si ?as za premislek je popolnoma normalno. Potrpežljivost je prava podlaga za uspešno poslovanje z Rusi. Mnogokrat se zdi, da je sestanek zašel v slepo ulico, a se s pavzo manj formalnega pogovora da zapeljati sestanek ponovno v posel. V primeru, da se bolje spoznamo, ni nenavadno, da se za lažjo premostitev zapleta lahko vplete celo osebne ob?utke o katerih tudi odkrito spregovorimo; da nas npr. nekaj moti, ali celo jezi. Ali pa se po drugi strani lahko doda prijateljsko trepljanje po ramenu, oziroma se verbalni komunikaciji vendarle vse bolj dodaja tudi neverbalna. Med take sodijo še predstavitve z drsnicami, katalogi, modeli oz. primer(k)i v živo. Priporo?ljivo je, kakor najeti prevajalca, ?e je to potrebno, imeti v skupini tehni?ne strokovnjake, ki lahko dodatno pojasnijo in odgovorijo na strokovno tehni?na vprašanja, s ?imer predstavitev dobi dodatno vrednost (Russia´s Business Culture, 2018). Tako kot Slovenci so tudi Rusi precej ?kontakten? narod, kar pomeni, da mora biti rokovanje konkretno in pospremljeno s pogledom v o?i. Še en namig: poslovna vizitka naj ima na hrbtni strani ruski prevod v cirilici, s ?imer dodatno poudarite lastno resnost (ibidem). ?e na sestanek pridejo kot skupina, se na?eloma to?no ve, kdo je vodja, kar se po navadi opazi tudi pri obnašanju – in dražji obleki. Slednja naj bo elegantna in striktno formalna s kravato. Ženske naj imajo bluzo in krilo preko kolen. Kljub formalni izena?itvi spolov v praksi tega ni. Ženske so na vodstvenih položajih le izjemoma in še dan danes se pri?akuje, da se bodo do moških obnašale diskretno, zadržano, celo podrejeno (ibidem). Avtokrati?nost je pri Rusih mnogo bolj sprejemljiva kakor pri nas. Še iz sovjetskih ?asov in centraliziranega odlo?anja je takšna nacionalna in organizacijska kultura ostala do današnjih dni v marsikateri organizaciji ali podjetju, ne glede na velikost. Le pri nekaterih mlajših je opaziti ve? možnosti bolj ?demokrati?nega? vodenja (Worldbusinessculture: Russia, 2018). Torej kardinalno postavljena oseba od državnega do lokalnega in organizacijskega nivoja, katerega blagoslov na koncu ?vsega? pa? je in bo potreben, je dejstvo. Zato je pomembno, da se ?im prej za?nemo pogovarjati s ?pravim ?lovekom?, saj se v nasprotnem primeru lahko izkaže, da smo izgubljali ?as (in denar). Seveda ima tudi takšen avtokrat svoje svetovalce in posameznike, ki jim zaupa. Zato je imeti prijatelja med takšnimi lahko seveda velika prednost. Na sploh je zaupanje in graditev na tem velikega pomena. V primeru nove naloge je najbolje, da vsaj na za?etku sodelujejo ljudje, ki so se že izkazali oz. pridobili zaupanje (Russia´s Business Culture, 2018). P Da je potrebno izkoristiti vsakršno in kakršnokoli (poslovno) priložnost, je sinonim za ruski na?in (poslovnega) razmišljanja, kar se kaže tudi v pristopu do poslovanja in izbire partnerjev. Zato ponujanje dolgoro?nega sodelovanja oz. (vidnega) uspeha ?ez ?as ni nujno uspešno, ?etudi ima realno podlago, argumente in potencial, ?e ni ?za?injeno? z relativno hitrim uspehom in hitro videnimi rezultati sodelovanja (Worldbusinessculture: Russia/business structures, 2018). Ruska federacija je glede pla?evanja še vedno uvrš?ena na seznam tveganih držav. Še posebej, kadar še ne poznamo kupca oz. poslovnega partnerja, ali celo niti njegove bonitetne ocene, je previdnost absolutno na mestu. Glede na obseg posla in stopnjo zaupanja so možni razli?ni na?ini pla?evanja, a akreditiv (še najbolje odprti) je in ostaja najbolj klasi?en na?in. Pri odloženem pla?ilu pa se dodatno priporo?a zavarovanje z ban?no garancijo. Nasprotno pa ni malo bank, ki veljajo za zanesljive, tako da sama izvedba na?eloma ni problemati?na, seveda pa predstavlja dodaten strošek. Visoke stroške predstavlja tudi distribucija proizvodov, ki je razdrobljena in po?asna (Izvozno okno: Rusija/poslovanje/prodaja, 2018).
Je res kulturna razli?nost tako zelo pomembna in vplivajo?a, da (samo) zaradi njih (lahko) nastanejo ?nepremostljive ovire?? Žal se prav v zadnjem ?asu to še kako potrjuje. Razlike – in na njih sklicevanje – je postalo nekaj vsakdanjega. Sklicevanje na ?nacionalne interese? pa celo nekaj pozitivnega in politi?no vše?no. Žal se ponovno obra?amo k razlikam, namesto, da bi iskali podobnosti in skozi to skupne interese. ?Win-win?situacija bi torej (še vedno - in za vedno) morala biti in ostati cilj. Rusija je najve?ja izvoznica energije oz. energentov, kar bi na?eloma moralo zagotavljati splošno blaginjo, a temu pa? ni tako. Razpad sovjetsko-planskega gospodarstva in nena?elna ter hitra privatizacija sta prinesla veliko družbeno razslojenost. Kombinacija nihanj cen energentov in sankcije pa so še dodatno doprinesle k takemu stanju. Poleg tega tudi infrastruktura ne dohaja gospodarskega razvoja in tukaj bo potrebnih veliko investicij (Worldbusinessculture: Russia/culture/doing-business-in-russia, 2018). Že vrsto let Rusija pri blagovni menjavi dosega izdaten presežek. Leta 2016 je Rusija uvozila za 172,7 mlrd EUR, izvozila pa za 253,8 in s tem ustvarila presežek v vrednosti 81,1 mlrd evrov. V letu 2017 je Rusija uvozila za 210,5 mlrd EUR, izvozila pa za 313 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi se je torej še pove?al na 102,5 mlrd EUR, kar predstavlja 7,4 % BDP. V strukturi izvoza prevladuje gorivo, blago široke potrošnje, železo in jeklo, biseri in kovine ter strojna oprema. V uvozu prevladujejo strojna, elektri?na in elektronska oprema, vozila, farmacevtski izdelki in plastika. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2017 je bila Kitajska, kamor so izvozili 10,8 % celotnega izvoza. Sledijo Nizozemska, Nem?ija, Belorusija in Tur?ija. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2017 je bila Kitajska, od koder so uvozili 21,2 % od celotnega uvoza. Sledijo Nem?ija, ZDA, Belorusija in Italija (Izvozno okno: Rusija/pregled gospodarskih gibanj, 2018). Vsako leto statistika beleži preko tri odstotno rast zasebne potrošnje. Temu sledijo tudi investicije. Javna potrošnja pa se nekako ohranja na nivoju izpred nekaj let (Izvozno okno: Rusija/poslovanje/prodaja, 2018). Zanimiva je ugotovitev, da je mnogokrat legalni status sredstev oz. premoženja nedore?en. Kdo je npr. dejanski lastnik zemljiš?a in ostalih nepremi?nin, in kdo morda le uporabnik (ibidem). Je potemtakem Rusija izziv vreden tveganja? Glede na potencial, ki ga ima, o tem ni dvoma. Energetika, infrastruktura, težka industrija (metalurgija), gradbeništvo, telekomunikacije, ban?ništvo, zavarovalništvo in elektronika, pa tudi lesna in avtomobilska industrija so gospodarske panoge, kjer je donos investicij najve?ji (ibidem). Nikoli in nikjer pa poslovanje ni brez prisotnosti raznih (politi?na, ekonomska) tveganj. Eden od na?inov, kako obvladovati tveganja, pa je tudi poznavanje kulture. Bušen, Vostrikov in Sheina (2014) v vlogi ruskih avtorjev opisujejo Slovenijo kot deželo, s katero so že tradicionalno, torej dolgoro?no dobri ekonomski odnosi, kar dodatno olajšuje izbiro Slovenije kot partnerice tudi pri najzahtevnejših poslih. Slovenija je za Ruse zanimiva kot ?lanica EU. Pohvalijo naše visoko izobražene, razgledane in motivirane kadre. Posebej poudarjajo pomen odnosov s Slovenijo za Samarsko regijo. Ta je v obdobju skokovitega razvoja in modernizacije. Slovenijo vidijo kot primernega partnerja pri skupnih projektih avtomatizacije (robotike) proizvodnje, obnovljivih virov energije in splošnem inženirstvu. Moskva mesto, sama Moskovska regija, Leningrajska regija, Samarska in Ulyanovska regija ter Altaiski teritorij imajo s Slovenijo preko Ministrstva za gospodarstvo podpisane posebne memorandume o ekonomskem sodelovanju. Rusi si želijo posodobitve proizvodnje (Automotive Cluster of Slovenia) in uvajanje novih tehnologij in optimizacijo vseh delov poslovnega procesa, kjer se pojavlja tudi povpraševanje po programski opremi in samem izboljšanju poslovodenja. S tem si želijo pridobiti konkuren?ne prednosti in udejanjanje predpogojev za vstopanje na nova tržiš?a. Slovenija pa si želi izdatnejši položaj na še vedno razvijajo?em in posodabljajo?em se trgu s proizvodi, po možnosti z veliko dodano vrednostjo (farmacija) in storitvami (uvajanje proizvodnih posodobitev, turizem). Pred kratkim je bilo tudi na slovensko-ruskem poslovnem forumu (18. - 20. april 2018) v Ljubljani na temo digitalizacije gospodarstva z uporabo vesoljskih tehnologij slišati veliko obetavnega. Slovenska podjetja lahko zaradi svoje ve?je fleksibilnosti ruskim podjetjem ponudijo visoko tehnološko napredne rešitve in se hitreje vklju?ujejo v velike strukture ruskih podjetij. Prav na podro?ju uporabe vesoljskih tehnologij se bodo lahko še bolje profilirala podjetja z inovacijami in patenti. V Sloveniji smo uspešni na podro?ju umetne inteligence in masovnih podatkov v javnem sektorju, saj imamo svetovno gledano najve? raziskovalcev na tem podro?ju na število prebivalcev. Institut Jožef Stefan je ena vodilnih institucij na svetu na podro?ju umetne inteligence odprtih virov izobraževanja. Tudi na podro?ju uporabe tehnologije veriženja blokov se slovenska podjetja uvrš?ajo med vodilne razvijalce digitalnih investicijskih platform na svetu. Slovenija kot celota se postavlja kot ?blockchain? prijazna destinacija. Slovenci smo tudi na prvem mestu v svetu, kar zadeva izvoz IKT storitev, saj je prav vsako IT podjetje že v trenutku ustanovitve izvozno orientirano. Imamo zelo dinami?ni ?startup? ekosistem, ki ustvarja visoko dodano vrednost ter ima vrhunsko znanje. Veliko slovenskih podjetij že uspešno sodeluje z ruskimi partnerji, pogosto so slovenska podjetja manjša in potrebujejo ve?je partnerje za skupna sodelovanja tudi na tretjih trgih (Izvozno okno: Aktualno, 2018). Kot svetel primer sodelovanja z Rusi navedimo še lanskoletno tesno sodelovanje SPIRIT Slovenije s federalnim ministrstvom za gospodarski razvoj Ruske federacije pri vzpostavitvi platforme za sodelovanje med podjetji s podro?ja digitalizacije gospodarstva obeh držav. Tako je agencija lani izpeljala obisk delegacije slovenskih podjetij v Inovacijski center Skolkovo in Sklad za razvoj internetnih stvari v Ruski federaciji ter povratni obisk ruskih gospodarstvenikov v ?asu sejma inovativnih digitalnih rešitev ?Feel The Future? v Celju. Pred kratkim je vzpostavila tudi partnerstvo z Združeno raketno-vesoljsko korporacijo in Roscosmosom, ki bo še dodatno spodbudilo sodelovanje Slovenije in slovenskih podjetij z ruskimi podjetji in institucijami s podro?ja vesoljskih tehnologij. ?lanstvo Slovenije v Evropski agenciji za vesolje pa takšno sodelovanje le še olajšuje.
1. Aleksi?, A., Ger, G., Prašnikar, J., Cirman, A. (2005) Globalno gospodarstvo in kulturna razli?nost, Ljubljana, ?asnik Finance. |
