|
|
|
Povzetek Klju?ne besede: zavarovalni trg Evropske unije, globalna finan?na kriza, zaš?ita zavarovancev, direktive in drugi pravni akti, implementacija direktive Solventnost II. Abstract After the European Union's insurance market tackled the consequences of the global financial crisis in 2008, which it has successfully overcome, the Union's institutions have taken major steps towards the protection of policyholders. It turned out that policyholders are a vulnerable category of consumers, very exposed to all the changes in the economic environment. Member states have to implement the directives and other legal acts adopted by the European Union into their local legislative frameworks within the prescribed time. Countries, waiting for their membership status, are expected to do so as soon as possible. The main topic of the article is the comparison of insurance markets in the former Yugoslavia with regard to the implementation of the Solvency II Directive. Key words: European Union insurance market, global financial crisis, protection of policyholders, directives and other legal acts, implementation of Solvency II Directive. Uvod Tako kot v drugih evropskih državah smo tudi v Sloveniji posledice globalne gospodarske in finan?ne krize za?utili v letu 2008 – upo?asnila se je gospodarska rast in pove?alo se je število brezposelnih. Negativni trendi so se z rahlimi odstopanji nadaljevali do leta 2013, ko se je globalna ekonomija za?ela zelo po?asi krepiti. Zavarovalnice so se s krizo spoprijemale sicer bolje kot druge finan?ne institucije. Za obdobje pred krizo je bil zna?ilen trend stalne rasti skupne zbrane premije, ki se je nadaljeval tudi v ?asu krize, vendar se je rast kazalnikov uspešnosti poslovanja upo?asnila. Trend rasti je trajal do 2011, ko je bila skupna zbrana premija nižja kot leto prej. Znižanje je povzro?il padec prodaje življenjskih zavarovanj, saj je zaradi gospodarske krize propadlo precej manjših podjetij in veliko ljudi je izgubilo zaposlitev. Negativni trend prodaje življenjskih zavarovanj se je nadaljeval tudi v naslednjih letih. »Finan?na kriza je botrovala tudi spremembam v institucionalni ureditvi zavarovalnic. Na podro?ju upravljanja se je tako pokazalo, da je potrebno druga?e urediti položaj menedžerjev. V slovenskih zavarovalnicah se ureditev organov družb in odnosov med njimi sicer ni spremenila, prišlo pa je do manjšega upada števila zaposlenih in vlaganj v njihovo izobraževanje. Nadalje je v ?asu krize postalo o?itno, da je potreben nad zavarovalnicami strožji nadzor, zato je bil na ravni EU ustanovljen nov organ EIOPA (ang. European Insurance and Occupational Pensions Authoritiy, slov. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine). Na podro?ju povezovanja zavarovalnic je prišel v ospredje problem okužbe, v zvezi z nastajanjem ogromnih zavarovalniških skupin in finan?nih konglomeratov pa problematika »too big to fail«. Kar se ti?e mednarodnega povezovanja, je bilo mogo?e opaziti, da so slovenske zavarovalnice v ?asu krize zapuš?ale tuje trge, medtem ko so tuje zavarovalnice ostale prisotne na našem trgu« (Kostanjevec, 2014, 5). Predmet raziskave Podro?je bivše Jugoslavije predstavljajo danes samostojne države, ki so se od razpada Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja do danes razli?no gospodarsko in politi?no razvijale, vsem pa je skupna težnja po priklju?itvi Evropski uniji. Ta v svoji pravni ureditvi predvideva poenotenje zakonodaje držav ?lanic na vseh podro?jih, pa tako tudi na podro?ju zavarovalništva. Kot posledica svetovne finan?ne krize leta 2008 je prišla v ospredje varnost zavarovancev, zato je bilo na nivoju zakonodajnih teles Evropske unije sprejetih vrsto ustreznih ukrepov. Med najpomembnejšimi je direktiva Solventnost II, ki predstavlja vsebinske in tehni?ne spremembe obstoje?ih procesov v poslovanju in upravljanju zavarovalnic. Položaj posameznih držav bivše Jugoslavije v zvezi s ?lanstvom oziroma pripravami na ?lanstvo v Evropski uniji se razlikuje od države do države, enako so trenutno tudi zavarovalnice v omenjenih državah razli?no pripravljene na omenjene zakonodajne spremembe. Namen in cilj raziskave Namen raziskave je prou?iti trende zavarovalništva v posameznih državah regije in jih primerjati s trendi razvite Evropske unije. Cilj raziskave je prikazati razli?ne stopnje pripravljenosti vodstev zavarovalnic na podro?ju bivše Jugoslavije na zahtevane zakonodajne spremembe Evropske unije in analizirati usklajenost nacionalnih zakonodaj z direktivami Unije. Solventnost II in spremembe, ki jih ta direktiva prinaša v upravljanje zavarovalnic »Z letom 2016 je stopil v veljavo nov, usklajen sistem nadzora nad poslovanjem evropskih zavarovalnic, katerega temelj je direktiva Solventnost II. Prinaša številne spremembe v poslovanje zavarovalnic na podro?ju upravljanja, ugotavljanja in zagotavljanja kapitalske ustreznosti, javnega poro?anja in poro?anja nadzornim organom. Njen cilj je zagotavljanje kapitalske ustreznosti zavarovalnic in s tem pove?anje varnosti zavarovancev. Omogo?a celosten pogled na podjetje, poznavanje lastnih tveganj in upoštevanje le-teh pri sprejemanju poslovnih odlo?itev, pripravljenost na nepri?akovane dogodke in integracijo zavedanja o tveganjih v kulturo podjetja« (Vrhovšek, 2016, 2) »Zagotavljanje kapitalske ustreznosti je usmerjeno v obvladovanje tveganja v zvezi s pla?ilno sposobnostjo finan?nih inštitucij. Kapitalska ustreznost postaja temeljna naloga finan?ne funkcije vsake banke oz. zavarovalnice, saj to prakti?no odlo?a o njenem preživetju. Banke in zavarovalnice morajo zagotoviti, da vedno razpolagajo z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev oz. zavarovalnih poslov, ki jih opravljajo, ter tveganja, ki so jim izpostavljena pri opravljanju teh storitev oz. poslov (kapitalska ustreznost). Nadzor nad kapitalom je postal eden najpomembnejših dejavnikov u?inkovitega upravljanja finan?nih institucij. Osnovni namen kapitala je absorbcija nepri?akovanih izgub ter prepre?itev ste?aja. Predstavlja zavarovanje pred izgubami in je temeljna sestavina, ki finan?nim institucijam zagotavlja njihovo delovanje in obstajanje« (Britovšek, 2013, 4). Sprememba zakonodaje na novo ureja korporativno upravljanje ter podro?je poro?anja in javnih razkritij. Zakonodaja za celoten zavarovalniški prostor uvaja sistemati?no upravljanje tveganj (ang. Enterprise Risk Mangement), ki mora biti u?inkovito in dobro integrirano v organizacijsko strukturo in procese odlo?anja zavarovalnice. Poleg ostalih zahtev v zvezi z upravljanjem tveganj morajo zavarovalnice izvesti tudi lastno oceno tveganj in solventnosti (ang. Own Risk and Solvency Assessment, ORSA), ki temelji na profilu tveganj zavarovalnic. Usmerjena mora biti v prihodnost, projekcije zavarovalnic morajo biti za tri do petletno obdobje poslovnega na?rtovanja. Zavarovalnice morajo poleg letnega poro?ila objaviti tudi poro?ilo o solventnosti in finan?nem položaju. Gre za novost v poro?anju, poro?ilo temelji na t. i. ekonomski bilanci stanja, zavarovalnice pa ga morajo objaviti na svoji spletni strani. Zavarovalni trg bivše Jugoslavije v ?asu njenega razpada in po njem Za zavarovalništvo v ?asu razpada Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je zna?ilno, da je bilo pod državnim monopolom, celoten jugoslovanski zavarovalni trg je pokrivalo manjše število zavarovalnic v državni lasti, med katerimi ni bilo konkuren?nosti. Takšno okolje ni spodbujalo ne splošnega razvoja zavarovalniške dejavnosti, niti razvoja zavarovalniških produktov, tujim zavarovalnicam pa je bil vstop na jugoslovansko tržiš?e prepovedan. Za socialno, zdravstveno in pokojninsko varnost državljanov je bilo ustrezno poskrbljeno na nivoju države, tudi ve?ina nepremi?nin je bila v državni lasti, zato posebne potrebe po sklepanju zdravstvenih, življenjskih in pokojninskih zavarovanj preprosto ni bilo, prav tako ne po sklepanju stanovanjskih zavarovanj. Po razpadu Jugoslavije se je situacija v zavarovalništvu zelo spremenila. Gospodarska okolja ve?ine novonastalih držav so bila pod bremenom politi?nih problemov, ti pa so ovirali okrevanje nacionalnih gospodarstev in upo?asnili proces finan?ne konsolidacije. Zaradi nestabilnosti valut, visoke inflacije in naraš?ajo?ega števila brezposelnih je kupna mo? prebivalstva padla. Zavarovalnice so se soo?ale s težavami na trgu in znotraj njih samih. Poudarek je bil predvsem na sklepanju obveznih avtomobilskih zavarovanj, sklepanje prostovoljnih premoženjskih in življenjskih zavarovanj je bilo slabo. Kmalu se je pokazalo, da imajo zavarovalnice še eno težavo: pomanjkanje oziroma neobstoj zavarovalniške tradicije, kot jo poznajo na gospodarsko razvitejšem Zahodu. Ta odsotnost izkušenj je v t. i. obdobju tranzicije botrovala pomanjkanju strokovno usposobljenih kadrov na vseh nivojih poslovanja in delovanja zavarovalnic, navsezadnje tudi menedžmenta s specifi?nim znanjem in izkušnjami na podro?ju vodenja in upravljanja zavarovalnic. Zavarovalni trg bivše Jugoslavije danes Z vidika gospodarstva predstavlja Evropska unija enega najve?jih trgov sveta, trend njene širitve pa se še nadaljuje. V tem trenutku sta od držav bivše Jugoslavije njeni ?lanici Slovenija in Hrvaška, medtem ko imajo Srbija, ?rna Gora in Makedonija status kandidatk, Bosna in Hercegovina ter Kosovo pa status potencialnih kandidatk. Eden od pogojev za pridobitev ?lanstva v Evropski uniji je uskladitev zakonodaje držav kandidatk z zakonodajo Unije še pred vstopom v Unijo. Na podro?ju zavarovalništva se to nanaša predvsem na sprejetje direktiv in drugih aktov, ki jih v zvezi s poslovanjem zavarovalnega trga sprejema Evropska unija, kar pomeni, da morajo države kandidatke preoblikovati zakonodajne okvire svojih zavarovalnih trgov. Proces usklajevanja predstavlja (oziroma bo predstavljal) zavarovalnicam, nadzornim institucijam in drugim, ki urejajo podro?je zavarovalništva, velik izziv in je (bo) odvisen od razvitosti zavarovalnega trga, ta pa od gospodarske situacije posamezne države. Države bivše Jugoslavije se med seboj razlikujejo po gospodarski razvitosti. Vzroki za to so razli?ni, lahko re?emo, da je to delno zgodovinsko pogojeno, delno pa leži vzrok v polpretekli zgodovini, ko je gospodarsko rast nekaterih novonastalih držav ohromila vojna. Proces vklju?itve držav v Evropsko unijo pa je tesno povezan s procesom njihovega ekonomskega razvoja. Tabela 1: Prikaz gospodarskih kazalnikov v državah bivše Jugoslavije v letu 2016
Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017 Od držav bivše Jugoslavije se je Evropski uniji prva pridružila Slovenija, ki je njena ?lanica od leta 2004. Med državami bivše Jugoslavije je gospodarsko najuspešnejša, kar se odraža tudi na kazalnikih uspešnosti poslovanja njenega zavarovalnega trga. Pozitivni premiki slovenskega gospodarstva, ki v zadnjih letih zmanjšujejo razliko med slovensko in povpre?no stopnjo gospodarstva Evropske unije, so ugodno vplivali tudi na slovenski zavarovalni trg, ki v zadnjih treh letih beleži blago rast bruto obra?unane premije, ob koncu leta 2016 blizu 1,5 odstotkov. Ob tem velja poudariti, da premija premoženjskih zavarovanj raste, v preteklem letu je zrasla za 3,40 odstotke, premija življenjskih zavarovanj pa pada, v enakem obdobju je padla za slabe 3 odstotke (predvsem delež t.i. unit linked zavarovanj oz. življenjskih zavarovanj, vezanih na enote investicijskih skladov, ki jim priljubljenost pada). Med premoženjskimi zavarovanji imajo najve?ji delež v bruto obra?unani premiji zdravstvena zavarovanja (24,08 odstotkov), takoj za njimi pa zavarovanje motornih vozil (22,63 odstotkov). Pomembno je, da so prve tri zavarovalnice po zbrani zavarovalni premiji v doma?i lasti: Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Sava in zavarovalnica Adriatic Slovenica (xprimm Insurance Report 2017). Na dan 31. 12. 2016 je na slovenskem zavarovalnem trgu poslovalo 14 zavarovalnic, 2 pozavarovalnici, 3 pokojninske družbe in Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ. Tabela 1: Prikaz kazalnikov poslovanja na slovenskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016
Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017 Druga se je Evropski uniji pridružila Hrvaška leta 2013. Hrvaško gospodarstvo je v letu 2016 doseglo pozitivno rast, vendar je še vedno v fazi okrevanja. Na dan 31. 12. 2016 je v na hrvaškem zavarovalnem trgu poslovalo 21 zavarovalnic in 1 pozavarovalnica. »V letu 2016 je zavarovalni trg dosegel stagnacijo, le blago rast skupne obra?unane premije v višini 0,4 odstotka, po optimisti?nem letu 2015 in rasti v višini 1, 9 odstotka. V letu 2014 se je zavarovalni trg, poleg ekonomske krize v državi, soo?il še z velikim padcem premije zavarovanj avtomobilske odgovornosti zaradi uporabe novih liberaliziranih cenikov in konkuren?ne tekme cen. Posledica tega je bil padec skupne premije zavarovanj za 5,7 odstotkov v primerjavi z letom 2013. Tako se je, razen stagnacije v letu 2013, nadaljeval šestletni padec premije hrvaškega zavarovalnega trga, ki se je za?el v letu 2009 pod vplivom finan?ne in gospodarske krize po obdobju ve?letnih, celo dvoštevil?nih stopenj rasti v dolo?enih obdobjih. […] Življenjska zavarovanja s 33,31 odstotnim deležem v strukturi celotne zavarovalne premije predstavljajo najpomembnejšo skupino zavarovanj. Drugo po pomembnosti je zavarovanje avtomobilske odgovornosti s 23,32 odstotnim deležem, ki pa zaradi liberalizacije cen na trgu nadaljuje trend padanja. […] Pomembno zvišanje premije je v letu 2016 doseglo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, celo 24,3 odstotke. Na ta na?in se nadaljuje rast, ki se je za?ela leta 2014« (Hrvatski ured za osiguranje, 2017, 30). Tabela 3: Prikaz kazalnikov poslovanja na hrvaškem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016
Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017 Srbija ima status države kandidatke od leta 2012. Od leta 2014 naprej je trend rasti bruto doma?ega proizvoda v Srbiji pozitiven, predvsem zaradi strukturnih reform na podro?ju gospodarstva in fiskalne politike. Trend rasti je prisoten tudi v zavarovalni industriji. Na srbskem zavarovalnem trgu je na dan 31. 12. 2016 poslovalo 19 zavarovalnic in 4 pozavarovalnice. V letu 2016 se nadaljuje trend rasti bruto obra?unane premije. Pomemben podatek je, da se je pove?ala premija življenjskih zavarovanj, saj to pomeni, da struktura portfelja zavarovalnega trga premika v smeri trgov razvitih držav. Nizek življenjski standard in slabo razvita zavest o prednostih in koristih zavarovanj pa so razlog, da je v portfelju še vedno visok delež premoženjskih zavarovanj, predvsem obveznih. Z vstopom tujega kapitala je šel srbski zavarovalni sektor skozi proces privatizacije, tako da so zavarovalnice v ve?inski tuji lasti. Od 23 zavarovalnic in pozavarovalnic jih je 17 v ve?inski lasti tujega kapitala. Te so zbrale skoraj celotno premijo življenjskih zavarovanj in skoraj dve tretjini premoženjskih zavarovanj (Jovanovi?, 2017). »Po podatkih Narodne banke Srbije je bruto obra?unana premija zrasla za 10,15 odstotkov v primerjavi z letom 2015 in dosegla skoraj 722 mio evrov. Premija življenjskih zavarovanj se je pove?ala za 19,4 odstotka, njen delež v skupni premiji je 26 odstotkov, medtem ko je premija premoženjskih zavarovanj zrasla za 7,2 odstotka, predvsem je izredno zrasla premija kreditnih zavarovanj (za 91 odstotkov), zavarovanje odgovornosti (za 29 odstotkov) in zdravstvenih zavarovanj (za 41 odstotkov)« (XPRIMM, 2017, 54). Srbija bo glede na terminski plan Strategije uvedbe Solventnosti II, ki ga je leta 2016 sprejela Narodna banka Srbije, implementirala zahteve direktive Solventnost II do konca leta 2018. Tabela 4: Prikaz kazalnikov poslovanja na srbskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016
?rna Gora ima status države kandidatke od leta 2010. Že nekaj let beleži majhno, vendar pozitivno gospodarsko rast, gospodarstvo se po?asi preoblikuje v tržno. Pozitiven trend rasti se dogaja tudi na zavarovalnem trgu. Na ?rnogorskem zavarovalnem trgu je v letu 2016 poslovalo 11 zavarovalnic, od tega 5 na podro?ju premoženjskih zavarovanj in 6 na podro?ju življenjskih zavarovanj. Na trgu se je v letu 2016 nadaljeval pozitiven trend poslovanja, saj je bruto obra?unana premija zrasla za malo ve? kot 4 odstotke v primerjavi z letom 2015. Delež premije življenjskih zavarovanj v bruto obra?unani premiji je bil dobrih 17 odstotkov, v primerjavi z letom 2015 je bila njegova rast le 1,6 odstotka. V segmentu neživljenjskih zavarovanj ima najve?ji, 43,97 odstotni delež v skupni bruto zbrani premiji zavarovanje avtomobilske odgovornosti, kar je za 2,85 odstotka ve? kot lani in izkazuje najvišjo rast med vse zavarovanji. Zavarovanje nepremi?nim beleži padec za 5,02 odstotka, medtem ko premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja raste, zrasla je za 30, 32 odstotkov v primerjavi z letom 2015, še vedno pa je njen delež v skupni bruto premiji zelo majhen, v letošnjem letu 2,22 odstoten (XPRIMM Insurance Report 2017). V letošnjem letnem poro?ilu ?rnogorske Agencije za zavarovalni nadzor piše, da je ?rna Gora v domeni normativnih aktivnosti za usklajevanje z direktivami Evropske unije v okviru režima Solventnost I v letu 2016 sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o zavarovalništvu. Na podlagi tega podatka lahko sklepamo, da ?rna Gora še ni v fazi implementacije Solventnost II. Tabela 5: Prikaz kazalnikov poslovanja na ?rnogorskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016
Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017 Makedonija ima status države kandidatke od leta 2005. Makedonija je izboljšala svoje poslovno okolje, rezultat je trend po?asne, a vztrajne rasti bruto doma?ega proizvoda. Trend rasti je prisoten tudi na zavarovalnem trgu, kjer pa prevladuje zavarovanje motornih vozil, v okviru tega zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki je obvezno. V letu 2016 je na makedonskem zavarovalnem trgu poslovalo 15 zavarovalnic in 3 banke, ki izvajajo prodajo zavarovanj. Od 15 zavarovalnic je samo ena v doma?i lasti, preostalih 14 pa v delni ali celotni lasti tujih finan?nih institucij, v odstotkih predstavlja tuj kapital 92,21 odstotni delež lastništva. 11 zavarovalnic je del zavarovalnih skupin s sedežem v Evropski uniji. Makedonski zavarovalni trg beleži rast, saj je bruto obra?unana premija zrasla za 5,53 odstotka v primerjavi z letom 2015, od tega premija premoženjskih zavarovanj za ve? kot 3 odstotke in premija življenjskih zavarovanj za ve? kot 17 odstotkov. Najve?ji delež v bruto obra?unani premiji ima zavarovanje motornih vozil, 52,92 odstotka, znotraj tega pa zavarovanje avtomobilske odgovornosti s 44,59 odstotka. Kot je zapisano v letnem poro?ilu makedonske Agencije za zavarovalni nadzor, se je v letu 2016 zgodil velik preboj v prodaji zdravstvenih zavarovanj. Gre za relativno nov produkt, ki je na makedonskem zavarovalnem trgu na voljo od leta 2013. V letu 2015 je bil delež zdravstvenih zavarovanj v bruto obra?unani premiji 0,08 odstotka, leta 2016 pa že 0,52 odstotka (v letu 2015 je bilo prodanih 368 zavarovanj, v letu 2016 pa 1.256). Posebej je potrebno omeniti rast premije življenjskih zavarovanj. Najve?ji delež v premiji ima življenjsko zavarovanje za primer doživetja in smrti (73,82 odstotka), sledi mu življenjsko zavarovanje za primer doživetja z 8,27 odstotka, življenjsko zavarovanje za primer smrti (5,56 odstotka), življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov (Unit – linked) s 4,45 odstotka in dodatno življenjsko zavarovanje s 7,89 odstotka. V letu 2016 se je najbolj pove?ala prodaja Unit - linked zavarovanj, ki so se za?ela prodajati leto prej in jih je o?itno tržiš?e dobro sprejelo (leta 2015 je bilo prodanih 325 zavarovanj, leta 2016 že 1.466) V letu 2016 se je v skladu z nacionalnim programom usklajevanja zavarovalništva s Solventnostjo II za?el proces za sprejetje novega zakona o zavarovalništvu, v katerega bodo vklju?ene zahteve Solventnosti II. Tabela 6: Prikaz kazalnikov poslovanja na makedonskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016
Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017 Bosna in Hercegovina ima status države potencialne kandidatke od leta 2003. Bosna in Hercegovina beleži blago gospodarsko rast, vendar jo pesti precej visoka stopnja brezposelnosti. Velja za eno najrevnejših držav v Evropi, njena decentraliziranost ovira usklajevanje gospodarskih politik in s tem tudi reform. Zavarovalni trg beleži rast bruto obra?unane premije, vendar ima najve?ji delež obvezno zavarovanje motornih vozil. V Bosni in Hercegovini je v sektorju zavarovalništva v letu 2016 poslovalo 27 zavarovalnic in 1 pozavarovalnica, od tega 17 v ve?inskem doma?em, 11 pa v ve?inskem tujem lastništvu. Od 27 zavarovalnic jih je 13 imelo sedež v Federaciji Bosne in Hercegovine in 14 v Republiki Srbski (Agencija za osiguranje u Bosni i Hercegovini, 2017). Skupna bruto obra?unana premija bosansko hercegovskega zavarovalnega trga beleži rast, v letu 2016 za 6,4 odstotke glede na leto prej. Delež premije življenjskih zavarovanj je predstavljal 20,39 odstotka, delež premije premoženjskih zavarovanj pa 79,61 odstotkov, od tega 59,4 odstotkov premije zavarovanj motornih vozil. »Struktura zavarovalnega portfelja bosansko hercegovskih zavarovalnic še vedno kaže zna?ilnosti nerazvitega trga predvsem zaradi dejstva, da je obvezno zavarovanje odgovornosti za motorna vozila vodilno v skupni premiji« (Agencija za osiguranje Bosne i Hercegovine, Statistika tržišta osiguranja u Bosni i Hercegovini, godišnji izvještaj 2016, 8). Glede Solventnosti II v poro?ilu Agencije za zavarovalništvo Bosne in Hercegovine za leto 2016 piše, da bosanski zavarovalni trg še ni v fazi implementacije direktive Solventnost II, se pa nanjo pripravlja, v dokumentu iz letošnjega leta pa je med realiziranimi programi agencije omenjeno sodelovanje z zakonodajnimi organi držav regije in držav ?lanic Evropske unije, tudi v okviru konkretnih sre?anj in izobraževanj v zvezi z Solventnostjo II. Tabela 7: Prikaz kazalnikov poslovanja na zavarovalnem trgu BiH v obdobju od leta 2014 do 2016
Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017 Kosovo ima status države potencialne kandidatke. Evropska unija je leta 2008 ponovno izrazila pripravljenost pomagati Kosovu pri njegovem gospodarskem in politi?nem razvoju. Ocenjuje se, da je Kosovo doseglo napredek pri prehodu na tržno gospodarstvo, vendar med ljudmi vlada revš?ina, ve?ina nezaposlenih je mladih, ki se zaradi tega množi?no izseljujejo. V letošnjem poro?ilu Mednarodnega denarnega sklada o kosovski gospodarski uspešnosti piše, da ostaja pozitivna, ban?ni sistem pa ocenjuje kot zdrav.
»Po podatkih, ki jih je objavila Centralna banka Kosova, je bilo v letu 2016 na kosovskem zavarovalnem trgu zbrano 83,8 mio evrov bruto obra?unane premije ali 2,9 odstotka ve? kot v letu 2015. V istem obdobju je bil obseg izpla?anih škod skoraj enak kot leto prej (ob tem je potrebno poudariti, da se objavljeni podatki nanašajo le na izpla?ila neživljenjskih zavarovalnic). V portfelju je bilo približno 54 odstotkov zavarovanj iz naslova avtomobilske odgovornosti, 8,2 odstotka iz naslova mejnega zavarovanja, 3,1 odstotka življenjskih zavarovanj, ostalo iz naslova prostovoljnih neživljenjskih zavarovanj (približno 34,4 odstotke)« (XPRIMM Insurance report 2017, 40). Nov zakon o zavarovalništvu, ki je bil sprejet leta 2015, je bil prilagojen (tedanjim) zavarovalnim standardom Evropske unije. Podatkov o implementaciji Solventnosti II ni zaslediti. Tabela 8: Prikaz kazalnikov poslovanja na kosovskem zavarovalnem trgu v obdobju od leta 2014 do 2016
Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017 Sklep Tabela 9: Prikaz kazalnikov poslovanja na zavarovalnem trgu EU in v državah bivše Jugoslavije v letu 2016
Vir: XPRIMM INSURANCE REPORT 2017; Vir*: INSURANCE EUROPE, AZO BiH Za prikaz razvitosti posameznih zavarovalnih trgov držav bivše Jugoslavije, ki sem jih primerjala med seboj in s povpre?jem Evropske unije, sem uporabila naslednje kazalnike poslovanja: Pred vodstva zavarovalnic je tako postavljen eden izmed najve?jih izzivov sodobnega zavarovalništva. Uskladitve z direktivo Solventnost II so kompleksne. Vsebinsko segajo na razli?na podro?ja in zahtevajo dodatna znanja na organizacijskem in finan?nem podro?ju, predvsem pa na podro?ju obvladovanja tveganj. To pomeni, da so (bodo) gospodarsko razvitejše države zahtevane spremembe Unije lažje oziroma prej implementirale v svoje zavarovalne zakonodajne okvire. Glede na boljšo gospodarsko razvitost Slovenije in Hrvaške so spremembe in aktivnosti, ki se na posamezne spremembe navezujejo, za slovenski in hrvaški zavarovalniški trg obvladljive - oba trga sta v roku implementirala Solventnost II. Zelo dobro kaže srbskemu zavarovalnemu trgu, ki naj bi z implementacijo zaklju?il v letošnjem letu. Makedonija je na dobri poti, saj bo zahteve Solventnost II vklju?ila v svoj novi zakon o zavarovalništvu, za katerega se je proces za sprejetje za?el v letu 2016. Tudi ?rnogorski zavarovalni trg se po?asi premika v smeri sprememb, ?eprav je še v fazi Solventnost I. Velik izziv pa bo Solventnost II po vsej verjetnosti predstavljala za trenutno slabše razvita gospodarska okolja Bosne in Hercegovine ter Kosova. Na koncu velja poudariti, da bo z uvedbo sprememb dosežen njihov namen: dodatno se bodo izboljšale varnost potrošnikov ter zavarovalnic kot institucije.
1. Agencija za osiguranje u Bosni i Hercegovini (2017), Statistika tržišta osiguranja u Bosni i Hercegovini, Godišnji izvještaj za 2016 [online]. Dostopno na: http://www.azobih.gov.ba/cms/dokumenti/publikacija-bs-16.pdf 2. Agencija za supervizija na osiguruvanje Republike Makedonije ASO (2017). Dostopno na: http://aso.mk/ 3. Britovšek D. (2013). Primerjava regulativ Basel II in Solventnost II na podro?ju tržnih tveganj, magistrsko delo, Ljubljana, Ekonomska fakulteta. 4. EIOPA (2017). Dostopno na: https://eiopa.europa.eu/ 5. Hrvatski ured za osiguranje HUO (2017). Tržište osiguranja u Republici Hrvatskoj u 2016. Godini [online]. Dostopno na: https://www.huo.hr/ 6. Izvozno okno (2017). Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/ 7. Jovanovi? D. (2017). Tržište osiguranja Srbije u 2016, 28. susret osigura?a i reosigura?a Sarajevo, SORS 2017, zbornik radova. Dostopno na: http://www.sors.ba/UserFiles/file/SorS/SORS%202017/RADOVI/Zbornik%20SorS%202017-Jovanovic.pdf 8. Kostanjevec L. (2014). Vpliv finan?ne krize na institucionalno ureditev zavarovalnic, Zavarovalniški horizonti, številka 2, julij 2014. 9. Šker T. (2014). Osiguranje u regiji, Dani hrvatskog osiguranja 2014, zbornik radova. Dostopno na: http://www.huo.hr/hrv/2014-godina/121/ [7. 9. 2017]. 10. Vrhovšek D. (2016). Kontroling v zavarovalnici in Solventnost II, magistrsko delo. Maribor, Ekonomsko – poslovna fakulteta. 11. XPRIMM (2016). Insurance Report 2016. Dostopno na: http://www.xprimm.com/shop/cee-statistics/overall-market-data |