Irena Androjna: SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI PRI PREDMETU POSLOVNO SPORAZUMEVANJE V SLOVENSKEM JEZIKU

POVZETEK
V prispevku navajam nekaj metod za ve?jo u?inkovitost kontaktnih ur pri predmetu Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku in drugih oblikah seminarjev in delavnic slovenskega poslovnega jezika.

Izoblikovala sem jih na podlagi spoznanj, da imajo udeleženci pogosto strah pred delanjem jezikovnih napak in negativno predstavo o lastnih veš?inah pisanja, ki jim otežuje proces pisanja. Z vnašanjem sproš?enosti in ustvarjalnosti v delo na kontaktnih urah se spodbuja samozaupanje in s tem boljši rezultati, kar pomeni sposobnost tvorjenja kakovostnejših besedil. V ta namen predstavljam nekaj možnosti za delo z avtenti?nimi besedili in vajami ustvarjalnega pisanja, prilagojenimi za potrebe tvorjenja besedil v poslovni slovenš?ini.

Klju?ne besede: poslovni jezik, ustvarjalnost, kreativno pisanje, proces pisanja, avtenti?no besedilo, avtomatsko pisanje.

ABSTRACT
The article introduces methods for more efficient work with students in subject Business communication in Slovene language and with participants in other forms of learning business Slovene. I started using these methods on the basis of my findings that the writing process is often impeded by the fear of making mistakes and low self-esteem concerning the writing abilities in the participants. By introducing relaxing and creative activities into the study process the self-image in this field and thus the ability to produce higher quality texts is improved. Some methods for dealing with authentic business texts and exercises in creative writing are described.

Key words: business language, creativity, creative writing, writing process, authentic text, automatic writing.

Pri svojem dosedanjem izvajanju predavanj, seminarjev in delavnic poslovne slovenš?ine za razli?ne ciljne skupine (študenti višje šole za poslovne sekretarje, javni uslužbenci, zaposleni v podjetjih) sem ugotovila, da si udeleženci sicer želijo izboljševati jezikovno znanje in spretnosti, vendar slovenski knjižni jezik pogosto dojemajo kot težko obvladljiv, ukvarjanje z njim pa jim zbuja nelagodje, strahospoštovanje in ob?utek nemo?i, ki se lahko obrne celo v jezo do profesorjev, lektorjev in slovenistov. Ta 'zamera' izhaja že iz osnovnošolskih let pouka slovenš?ine, ki prepogosto doseže obratno od želenega: namesto, da bi pri u?encih spodbujal ljubezen do maternega jezika in jih usposabljal za njegovo pravilno in ustrezno rabo, jih odvrne od ukvarjanja z jezikom in odbije od književnosti. Namesto, da bi se pri predmetu spodbujala igrivost, svobodna ustvarjalnost in samoiniciativnost v jeziku, se v otroke vse preve?krat vsadi nezaupanje v lastno sposobnost tvorjenja besedil in strah pred delanjem jezikovnih napak.

?e želimo ta odpor in nelagodje prese?i, je treba v u?ni proces vnesti sproš?eno ustvarjalnost, celo igrivost, ter (tudi s pomo?jo tega) pri udeležencih zbuditi zaupanje v že obstoje?e jezikovno znanje in veš?ine ter zaupanje, da lahko te še izboljšajo. V nadaljevanju predstavljam nekaj metod, ki sem jih prilagodila v ta namen.

Za zbujanje samozaupanja je odli?no delo z avtenti?nimi besedili, torej besedili, ki so jih tvorili 'povsem obi?ajni' ljudje, uslužbenci organizacij, v kakršnih so zaposleni ali se nameravajo zaposliti slušatelji. To so lahko razni dopisi, vabila, obvestila, zapisniki, odlo?be, predstavitve organizacij na spletnih straneh, oglasi, katalogi. Seveda je treba v tem primeru poskrbeti za varovanje osebnih podatkov ali pa izbrati javno dostopna besedila. Besedila lahko priskrbijo tudi udeleženci sami, bodisi da so jih sestavili sami, njihovi sodelavci, ali pa so bili njihov naslovnik. Tovrstna udeleženost še dodatno pove?a angažiranost in željo po izboljševanju.

 S tem udeležencem pokažemo, da od nikogar ne pri?akujemo tvorjenja popolnih besedil brez najmanjše napake, da ne obsojamo nerodnosti ali neznanja, da se napake dogajajo in se vedno bodo ... pa? pa si lahko vsak avtor prizadeva k izboljševanju, ozaveš?a lastne šibke to?ke in se ustrezno soo?a z njimi.

Avtenti?na besedila lahko uporabljamo za analizo posameznih jezikovnih, slogovnih in oblikovnih elementov, kot osnovo za izboljševanje ali spodbudo za tvorjenje novega besedila. Tako udeleženci razvijajo kriti?en pogled (s tem mislimo tako pozitivno kot negativno, predvsem pa konstruktivno kritiko) na avtorstvo, paleto izraznih možnosti in opuš?ajo stare, preozke vzorce pisanja.

Ker se udeleženec lahko vsaj delno identificira s tvorcem avtenti?nega besedila, bo k delu z njim pristopil z živim zanimanjem in motivacijo, druga?e kot k delu z izmišljenim zgledom besedila, ki mu ni mogo?e ni? odvzeti, dodati ali o?itati in je s tem nedosegljivo. Seveda so tudi taki zgledi besedil potrebni, a za delo na kontaktnih urah manj primerni. Avtenti?nih besedil ni težko najti, sproti in brez posebnega truda lahko izbiramo sveža in aktualna, ki bodo tudi zaradi vsebine pritegnila pozornost udeležencev (npr. vremenska napoved za naslednji dan, ko govorimo o jezikovnih zvrsteh; odlomek iz popularnega leposlovnega dela; aktualno vabilo na osnovnošolski izlet; zapisnik seje društva; aktualen ?asopisni ?lanek). Kaj hitro bodo pripravljeni sprejeti izziv: kako bi jaz to napisal? Kaj me pritegne? Kaj me moti? Kje je avtor neprepri?ljiv? Bi lahko napisal bolje? Kako?

Za zrahljanje napetosti pri pouku poslovne slovenš?ine so zelo dobrodošle tudi vaje kreativnega pisanja. Nekatere, ki sem jih do sedaj uporabila, so bolj, druge manj ali komajda kaj povezane z u?no snovjo. Vse pa imajo namen sproš?anja pisca - bodisi zaradi preusmerjanja pozornosti z jezika samega na neko drugo, nepri?akovano vsebino, bodisi zaradi zabavnosti, igrivosti vaje, v?asih tudi zaradi sodelovanja v paru ali skupini. S sprostitvijo se odprejo nove, prej neodkrite možnosti tvorjenja besedil; s tem, ko udeleženci svoje zapise preberejo celotni skupini, pa je vsem omogo?ena medsebojna podpora, sprejemanje druga?nosti in/ali potrjevanje lastnih idej. Naj navedem samo nekaj možnosti.

Pri vajah iz t. i. avtomatskega pisanja skuša udeleženec kot opazovalec zapisovati dogajanje, ki ga zaznava v sebi in okoli sebe v tistem trenutku: po?utje, ob?utke, misli, asociacije ... Pisanje mora potekati hitro, da se onemogo?i logi?no selekcioniranje in racionaliziranje vsebine. Z vajo se udeleženec prepri?a, da je sposoben pisanja tudi daljših besedil (lahko dolo?imo dolžino besedila na 3 strani formata A4), saj se v njem samem nenehno porajajo vsebine, ki jih mora samo ubesediti in v zaklju?ni fazi še jezikovno preveriti. To spoznanje mu bo v pomo? tudi, ko bo šlo za tvorjenje poslovnega besedila z zahtevano tematiko. Avtomatsko pisanje se predlaga kot redna vsakodnevna vaja za odkrivanje in ubesedovanje notranjih procesov posameznika, eden od njenih mnogih pozitivnih u?inkov pa je olajšanje procesa pisanja ne glede na vsebino besedila, ki jo mora ubesediti pisec.

Pri delu v skupinah lahko uporabimo npr. vajo s pisanjem besedila v zaporednih korakih, pri ?emer dolo?imo stalno obliko sporo?anja in njen osnovni namen, npr. spremni dopis k neki pošiljki. Vsaka skupina opravi prvi korak: na list zapiše prvo sestavino poslovnega dopisa, to je glava s podatki pošiljatelja dopisa. Nato listi z zapisanim potujejo v krogu, vsak do naslednje skupine, in vsaka skupina na novi list dopiše naslednjo sestavino poslovnega dopisa, ki mora seveda vsebinsko ustrezati predhodnemu besedilu. Tako nadaljujemo, dokler nimamo zaklju?enih toliko poslovnih dopisov, kolikor je skupin. Dopise vodje skupin preberejo, nato pa udeleženci skupaj komentirajo vsebino ter jezikovno in slogovno ustreznost besedila, pri ?emer seveda predavatelj skrbi za strokovno pravilnost ugotovitev in poda še svoje mnenje. Vaja omogo?a sproš?enost zaradi dela v skupini, neprisiljeno utrjevanje pravilne sestave poslovnega dopisa, konstruktivno kriti?nost do predhodnih piscev in s tem ostrejši vpogled v lastni proces pisanja. ?e je skupina manjša, lahko vaja poteka tudi individualno, torej v vsakem koraku vsak udeleženec napiše zahtevano besedilo.

Uporabimo lahko tudi razne vaje preoblikovanj povedi po danem vzorcu (?e bi ..., potem bi ...; Moram ... > ?e zares želim, lahko ...), tvorjenje raznih seznamov (Ponosen/-na sem na ...; Bojim se ... Vše? mi je ...), s katerimi udeleženci raziskujejo izrazne možnosti jezika, se sproš?ajo in odpirajo, zlasti, ?e napisano nato tudi preberejo drugim.

Možnosti ustvarjalnega pisanja so neomejene, oz. omejene s ?asom, ki ga na kontaktnih urah navadno primanjkuje, saj mora predavatelj 'predelati' veliko koli?ino u?ne snovi. Ker pa vemo, da je pomnjenje snovi veliko uspešnejše in dolgotrajnejše, ?e jo dejansko preizkusimo, dajem prednost podajanju snovi na na?in, ki animira, aktivira, vznemiri udeleženca in ga pripravi k uporabi spoznanega, npr. dolo?enega jezikovnega pravila, in nadaljnjem razmisleku o tem.

Vse to nikakor ne pomeni, da kot rezultat dopuš?amo kakršna koli besedila kakršne koli oblike in polna napak. V zadnji fazi, pri pregledovanju napisanega, se z udeleženci seveda posvetimo tudi pravopisnim, slovni?nim, slogovnim in oblikovnim pravilom. Pomembno pa je, da pisca strah pred napakami ne ovira ali celo zaustavi v za?etnih fazah tvorjenja besedila - zasnovi in ubeseditvi vsebine.

LITERATURA:

Blaži?, Milena Mileva. 2003. Kreativno pisanje: Vaje za razvijanje sposobnosti kreativnega pisanja. Ljubljana: GV Izobraževanje.

Trobiš, Smiljan. 2011. Pisanje kot terapija. Novo mesto: Udarni list.

Šola kreativnega pisanja (ur. A. Blatnik). 1996. Ljubljana: Cankarjeva založba.