|
Okoljevarstveno pravo ima izrazito mednarodno naravo. Zaznamujejo ga mednarodni sporazumi in ureditev, ki ji skupaj z Evropsko unijo mora slediti tudi Republika Slovenija.
Varstvo okolja že dolgo ni ve? samo tematika javnega prava, pa? pa vse bolj in dosledneje posega tudi na podro?je poslovanja in upravljanja gospodarskih subjektov. Dober dokaz za navedeno trditev je implementiranje Direktive 96/61/EC (IPPC direktiva - ''Integrated Pollution Prevention and Control'') v pravni red RS. V januarju 2012 je bila ta direktiva bolj opažena tudi zaradi problematike odlagališ? odpadkov v Republiki Sloveniji.
IPPC DIREKTIVA IN IPPC DOVOLJENJE V SLOVENSKI INDUSTRIJI
EU je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pri?ela s postopnim uvajanjem celovitega prepre?evanja in nadzora industrijskega onesnaževanja. Danes velja, da se celostno obravnavajo vsi vplivi, ki jih povzro?a konkretno delovanje (poslovanje) podjetja na okolje v povezavi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (NRT) , ki so za posamezno vrsto proizvodnje uveljavljene in dostopne na trgu, da bi se prepre?ilo ?ezmerno onesnaževanje okolja.
IPPC direktiva je ena izmed klju?nih direktiv EU na podro?ju okolja. Izvajanje te direktive pomeni upoštevanje številnih drugih direktiv EU s podro?ja okolja, ki zadevajo varstvo zraka, upravljanje in rabo voda, ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi, varstvo pred hrupom, var?no ravnanje s surovinami, u?inkovito rabo energije, ipd. IPPC direktiva je pomembna za industrijo, saj brez dovoljenja, ki ga predvideva ta direktiva, podjetja ne morejo opravljati svoje dejavnosti.
Slovenija je IPPC direktivo prenesla v svoj pravni red leta 2004, in sicer z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1). [1] Dejavnosti in naprave, ki lahko povzro?ajo onesnaževanje okolja ve?jega obsega, pa so bile natan?neje dolo?ene s t.i. IPPC Uredbo, kot podzakonskim predpisom ZVO-1. [2]
ZVO-1in IPPC uredba sta v RS uvedba okoljevarstveno ali ti.i. IPPC dovoljenje, ki ga morajo danes pridobiti upravljavci naprav, ki lahko povzro?ajo onesnaževanje okolja ve?jega obsega, iz naslednjih dejavnosti: [3]
|
|
Vrsta dejavnosti
|
Proizvodna zmogljivost naprav v posamezni dejavnosti
|
|
Energetika
|
|
|
1.1
|
Kurilne naprave
|
z nazivno vhodno toplotno mo?jo ve? kot 50 MW
|
|
1.2
|
Rafinerije nafte, naftnih frakcij, mineralnih olj in plina
|
*
|
|
1.3
|
Koksarne
|
*
|
|
1.4
|
Naprave za uplinjanje in uteko?injanje premoga
|
*
|
|
Proizvodnja in predelava kovin
|
|
|
2.1
|
Naprave za praženje ali sintranje kovinskih rud (vklju?no s sulfidno rudo)
|
*
|
|
2.2
|
Naprava za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje), vklju?no s kontinuiranim litjem
|
z zmogljivostjo ve? kot 2,5 tone na uro
|
|
2.3 a
|
Naprave za vro?e valjanje železa in jekla
|
z zmogljivostjo ve? kot 20 ton surovega jekla na uro
|
|
2.3 b
|
Kova?ije železa in jekla s kladivi
|
v katerih uporabljena kalori?na mo? presega 20 MW, z energijo kladiv ki presega 50 kilojoulov na kladivo,
|
|
2.3 c
|
Naprave za nanašanje zaš?itnih prevlek iz staljenih kovin na železo in jeklo
|
z vložkom ve? kot 2 toni surovega jekla na uro
|
|
2.4
|
Livarne železa in jekla
|
s proizvodno zmogljivostjo ve? kot 20 ton na dan
|
|
2.5 a
|
Naprave za proizvodnjo surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemi?nimi ali elektrolitskimi postopki
|
*
|
|
2.5 b
|
Naprave za taljenje in legiranje barvnih kovin, vklju?no zlitin in produktov, primernih za ponovno predelavo (iz postopkov rafinacije, vlivanja)
|
s talilno zmogljivostjo ve? kot 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine
|
|
2.6
|
Naprave za površinsko obdelavo kovin in plasti?nih materialov z uporabo elektrolitskih ali kemi?nih postopkov
|
v delovnih kadeh s prostornino ve? kot 30 m3 (kadi za izpiranje niso vštete)
|
|
Nekovinska in mineralna industrija
|
|
|
3.1 a
|
Naprave za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih pe?eh
|
s proizvodno zmogljivostjo ve? kot 500 ton na dan
|
|
3.1 b
|
Naprave za proizvodnjo apna v rotacijskih pe?eh
|
s proizvodno zmogljivostjo ve? kot 50 ton na dan
|
|
3.1 c
|
Naprave za proizvodnjo apna v drugih pe?eh
|
s proizvodno zmogljivostjo ve? kot 50 ton na dan
|
|
3.2
|
Naprave za proizvodnjo azbesta in za izdelavo azbestnih izdelkov
|
*
|
|
3.3
|
Naprave za proizvodnjo stekla, vklju?no s steklenimi vlakni
|
s talilno zmogljivostjo ve? kot 20 ton na dan
|
|
3.4
|
Naprave za taljenje mineralnih snovi, vklju?no s proizvodnjo mineralnih vlaken
|
s talilno zmogljivostjo ve? kot 20 ton na dan
|
|
3.5
|
Naprave za izdelavo kerami?nih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevarnih opek, ploš?ic, lon?evine ali porcelana
|
s proizvodno zmogljivostjo ve? kot 75 ton na dan ali z zmogljivostjo pe?i ve? kot 4 m3 in gostoto vložka v posamezno pe? ve? kot 300 kg/m3
|
|
Kemi?na industrija **
|
|
|
4.1 a
|
Naprave za proizvodnjo enostavnih ogljikovodikov (cikli?nih ali acikli?nih, nasi?enih ali nenasi?enih, alifatskih ali aromatskih)
|
*
|
|
4.1 b
|
Naprave za proizvodnjo ogljikovodikov z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksidne smole
|
*
|
|
4.1 c
|
Naprave za proizvodnjo ogljikovodikov z vezanim žveplom
|
*
|
|
4.1 d
|
Naprave za proizvodnjo ogljikovodikov z vezanim dušikom, kot so amini, amidi, nitroso-, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati
|
*
|
|
4.1 e
|
Naprave za proizvodnjo ogljikovodikov z vezanim fosforjem
|
*
|
|
4.1 f
|
Naprave za proizvodnjo halogeniranih ogljikovodikov
|
*
|
|
4.1 g
|
Naprave za proizvodnjo organokovinskih spojin
|
*
|
|
4.1 h
|
Naprave za proizvodnjo osnovnih plasti?nih materialov (polimeri, sinteti?na vlakna in celulozna vlakna)
|
*
|
|
4.1 i
|
Naprave za proizvodnjo sinteti?nih kav?ukov
|
*
|
|
4.1 j
|
Naprave za proizvodnjo organskih barvil in pigmentov
|
*
|
|
|
4.1 k
|
Naprave za proizvodnjo površinsko aktivnih snovi
|
*
|
|
4.2 a
|
Naprave za proizvodnjo anorganskih plinov, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid
|
*
|
|
4.2 b
|
Naprave za proizvodnjo anorganskih kislin, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, solna kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina
|
*
|
|
4.2 c
|
Naprave za proizvodnjo anorganskih baz, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid
|
*
|
|
4.2 d
|
Naprave za proizvodnjo anorganskih soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat
|
*
|
|
4.2 e
|
Naprave za proizvodnjo nekovin, kovinskih oksidov ali drugih anorganskih spojin, kot so kalcijev karbid, silicij in silicijev karbid
|
*
|
|
4.3
|
Naprave za proizvodnjo fosforjevih, dušikovih ali kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih)
|
*
|
|
4.4
|
Naprave za proizvodnjo osnovnih sredstev za zaš?ito rastlin in biocidov
|
*
|
|
4.5
|
Naprave, ki v proizvodnji osnovnih farmacevtskih izdelkov uporabljajo kemi?ne ali biološke postopke
|
*
|
|
4.6
|
Naprave za proizvodnjo eksplozivnih sredstev
|
*
|
|
Ravnanje z odpadki
|
|
|
5.1
|
Naprave za predelavo ali odstranjevanje nevarnih odpadkov, po postopkih kot so dolo?eni v predpisih, ki urejajo podro?je ravnanja z odpadki in odpadnimi olji (postopki R1, R5, R6, R8 in R9)
|
z zmogljivostjo ve? kot 10 ton na dan
|
|
5.2
|
Naprave za sežig komunalnih odpadkov, kot so dolo?eni v predpisih, ki urejajo poro?je sežigalnic, sežiganja in sosežiganja odpadkov, in odvajanju odpadnih vod in plinov pri sežigu in sosežigu
|
z zmogljivostjo ve? kot 3 tone na uro
|
|
|
5.3
|
Naprave za odstranjevanje nenevarnih odpadkov, kot so dolo?eni v predpisih, ki urejajo podro?je ravnjanja z odpadki (postopki D8 in D9)
|
z zmogljivostjo ve? kot 50 ton na dan
|
|
5.4
|
Odlagališ?a odpadkov z izjemo odlagališ? za inertne odpadke
|
ki sprejmejo ve? kot 10 ton odpadkov na dan ali s celotno zmogljivostjo ve? kot 25.000 ton
|
|
Druge dejavnosti
|
|
|
6.1 a
|
Industrijske naprave za proizvodnjo vlaknin iz lesa ali drugih vlaknastih materialov za proizvodnjo papirja
|
*
|
|
6.1 b
|
Industrijske naprave za proizvodnjo papirja in lepenke
|
s proizvodno zmogljivostjo ve? kot 20 ton na dan
|
|
6.2
|
Naprave za predhodno obdelavo (postopki, kot so spiranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje vlaken ali tkanin
|
katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan
|
|
6.3
|
Naprave za strojenje kož
|
z zmogljivostjo obdelave ve? kot 12 ton kon?nih izdelkov na dan
|
|
6.4 a
|
Klavnice
|
z zmogljivostjo proizvodnje ve? kot 50 ton živalskih trupov na dan
|
|
6.4 b1
|
Naprave za proizvodnjo živil in hrane za živali z obdelavo in predelavo surovin živalskega izvora (razen surovega mleka)
|
s proizvodno zmogljivostjo ve? kot 75 ton kon?nih izdelkov na dan
|
|
|
6.4 b2
|
Naprave za proizvodnjo živil in hrane za živali z obdelavo in predelavo surovin rastlinskega izvora
|
s proizvodno zmogljivostjo ve? kot 300 ton kon?nih izdelkov na dan (povpre?na ?etrtletna vrednost)
|
|
6.4 c
|
Naprave za obdelavo in predelavo mleka
|
z zmogljivostjo sprejetja ve? kot 200 ton mleka na dan (povpre?na letna vrednost)
|
|
6.5
|
Odstranjevanje ali predelava živalskih trupov in živalskih odpadkov
|
z zmogljivostjo predelave ve? kot 10 ton na dan
|
|
6.6 a
|
Naprave za intenzivno rejo perutnine ve? kot
|
40.000 mesti
|
|
6.6 b
|
Naprave za intenzivno rejo praši?ev pitancev (težje od 30 kg) z ve? kot
|
2.000 mesti
|
|
6.6 c
|
Naprave za intenzivno rejo plemenskih svinj z ve? kot
|
750 mesti
|
|
6.7
|
Naprave za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, še posebej za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaš?evanje, impregniranje proti vodi in drugo impregniranje, lepljenje, barvanje in ?iš?enje
|
z zmogljivostjo porabe topil ve? kot 150 kg na uro ali ve? kot 200 ton na leto
|
|
6.8
|
Naprave za proizvodnjo ogljika ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo
|
*
|
|
|
6.9
|
Naprave za zajemanje tokov ogljikovega dioksida iz naprav, navedenih v tej uredbi, za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2009/31/ES z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 114)
|
|
V skladu z navedenim je bilo po podatkih slovenske Agencije za varstvo okolja (ARSO) v Republiki Sloveniji (RS) ob koncu leta 2011 izdanih 255 IPPC dovoljenj. [4]
ARSO navaja, da so industrijski obrati v RS zaradi zahtev IPPC zakonodaje vložili v ekološke posodobitve ve? sto milijonov evrov in s tem prispevali k zmanjšanju emisij v okolje in boljšemu stanja okolja v Sloveniji.
IPPC DOVOLJENJA IN ODLAGALIŠ?A ODPADKOV
?e lahko ugotovimo, da industrijski obrati prilagajajo svoje okoljevarstveno delovanje mednarodnim in evropskim smernicam in zavezam, pa takšna ugotovitev ni mogo?a v zvezi z komunalnimi odlagališ?i.
Do leta 2010 zgledu industrije ni sledilo ve? komunalnih odlagališ?, ki so po zakonodaji EU prav tako IPPC zavezanci. ARSO ugotavlja, da kar nekaj komunalnih odlagališ?, ki so IPPC zavezanci, ne izpolnjuje predpisanih zahtev. Najpogostejša kršitev, ki jo ugotavljajo na tej agenciji, je odlaganje neobdelanih mešanih komunalnih odpadkov. Tako je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji ve?inoma ni infrastrukturnih objektov, ki bi zagotavljala obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter da se na odlagališ?a še vedno odlaga vsa pripeljana koli?ina mešanih komunalnih odpadkov. V nekaterih primerih so se izkazale težave z izcednimi vodami in nenazadnje tudi prezapolnjenost odlagališ?. Velik problem za upravljavce odlagališ? predstavljala tudi pridobitev finan?nih jamstev, kar je zahteva Evropske direktive o odlaganju odpadkov in je bila v slovenski pravni red prenesena šele v letu 2009. Finan?no jamstvo, ki je lahko v obliki ban?ne garancije, zavarovalne police ali namenskega depozita, je pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje nenevarnih (tudi komunalnih) in nevarnih odlagališ?. Finan?na jamstva v izdanih okoljevarstvenih dovoljenjih so bila predložena vsa v obliki letnih ban?nih garancij v višini od 200.000 do 500.000 €, v naslednjih letih pa se te letne ban?ne garancije linearno zvišujejo. [5]
ARSO je tako v letu 2011 izdala 7 odlo?b, s katerimi je zavrnila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. Pri vrstnem redu odlo?anja je upoštevala ugotovljena dejstva v ugotovitvenem postopku skladno z zahtevami Zakona o splošnem upravnem postopku. V vseh primerih gre za obstoje?a odlagališ?a, ki so obratovala na dan uveljavitve prvega predpisa, ki je urejal odlaganje odpadkov na odlagališ?ih. Po desetih letih, ki so ga imeli na razpolago za ureditev in izpolnjevanje zahtev za okolje primernemu na?inu odlaganja odpadkov, tem zahtevam ve?ina upravljavcev ni sledila. Nekaterim upravljavcem odlagališ?, ki so prejeli negativne odlo?be za obratovanje odlagališ?a, so bile že leta 2007 izdane negativne odlo?be. Zavrnitveni razlogi leta 2007 so bili povsem enaki kot tisti iz leta 2011, kar torej pomeni, da upravljavci teh odlagališ?, kljub temu, da jim je sprememba Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališ?ih v letu 2009 omogo?ila ponovno odlo?anje, niso ukrenili ni?esar, da bi odpravili problem zagotavljanja odlaganja obdelanih, predvsem mešanih komunalnih odpadov.[6]
KAKO NAPREJ?
Za poslovanje in upravljanje gospodarskih subjektov uskladitev delovanja v »skupno« dobro lahko pomeni dodaten strošek, zmanjšanje dobi?ka in prihodka, pove?anje investicij, zavezo k družbeni odgovornosti ali trajnostnemu razvoju. Opredelitev je odvisna od odnosa ali vrednostne sodbe oseb, ki vodijo ali upravljajo konkretne gospodarske družbe v državni, lokalni ali zasebni lasti. Okoljevarstveno poslovanje in razvoj na tem podro?ju danes pomeni vrednotenje sedanje vrednosti bodo?ih donosov, ki se ne merijo zgolj z dobi?kom kot ekonomsko kategorijo. Dobi?ek predstavlja dobrobit nas vseh, ki se težje, a vendarle postopoma tudi meri in kvantificira.
Na?elo preventive pravi, da mora biti vsak poseg v okolje na?rtovan in izveden tako, da povzro?i ?im manjše obremenjevanje okolja. Mejne vrednosti emisije (i), standardi kakovosti okolja (ii), pravila ravnanja (iii) in druge ukrepe varstva okolja (iv) se dosega z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik (NRT) dostopnih na trgu. ZVO-1 razlaga NRT kot
-
Najboljša je tista tehnika, ki je pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote naju?inkovitejša.
-
Razpoložljiva tehnika je tista, katere stopnja razvoja omogo?a njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehni?no izvedljivimi pogoji.
-
Tehnika je uporabljena tehnologija in na?in na?rtovanja, gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razgradnje naprave.
Z naraš?anjem splošne okoljske ozaveš?enosti se obseg pravnih aktov na podro?ju okolja vse bolj širi in zajema vse ve? vidikov poslovanja. Zavedati se moramo, da stanja in razvoja na podro?ju varstva okolja ne moremo ve? preprosto ignorirati. Izziv s katerim se soo?amo, je obsežnejši in zrelejši od protipravnosti. Ta se lahko kaznuje z globo, odškodnino ali zaporom, pa? s sankcijo, odvisno od vrste kršitve in pravnega akta ali postopka. Ali je/bo takšno sankcioniranje dovolj?
[1] UL, št. 41/04.
[2] Uredba o vrsti in dejavnosti naprav, ki lahko povzro?ajo onesnaževanje okolja ve?jega obsega: UL,št. 97/04.
[3] Spremembe in dopolnitve uredbe na podro?ju industrijskih dejavnosti, ki upoštevajo dejavnosti in naprave, ki povzro?ajo onesnaževanje ve?jega obsega, so bile objavljene v UL, št. 71/07 in 122/07.
[4]Npr.: VIPAP VIDEM KRŠKO, proizvodnja papirja in vlaknin d.d., Gorenje Notranja oprema d.o.o., Eti Elektroelemt, d.d., LAMA d.d., KRKA, d.d., Jata Emona, d.d., STEKLARNA ROGAŠKA, d.d., Koli?evo Karton Proizvodnja, d.d., Cinkarna Celje, d.d., Metal, d.o.o., Perutnina Ptuj, d.d.,Cimos TAM, d.d., ISKRA AVTOELEKTRIKA, d.d., Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., Acroni d.o.o., Kovinoplastika Lož, d.d., Lek, d.d., Belinka Perkemija, d.o.o., itd. Glej celoten seznam na:
http://okolje.arso.gov.si/ippc/vsebine/seznam-vseh-upravnih-aktov-%28pdf%29
[5] Ve? o tem, glej: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/novice/#N9014
[6] ibidem |
