V ?asu vpisovanja nas skoraj vsak drugi študent vpraša, ?e mislimo, da bo zmogel študij.

Takšna vprašanja najve?krat pomenijo, da študenti razmišljajo, ?e bodo uspešni pri izpitih in diplomi, ker že nekaj let niso študirali in imajo poleg študijskih tudi delovne in družinske obveznosti, ali so dovolj inteligentni, da bodo razumeli predavanja visokošolskih u?iteljev, ali imajo dovolj dober spomin in podobno. Precej študentov meni, da inteligenca in spomin z leti padata in da je za uspešno u?enje tujega jezika potreben poseben talent.

?e študente vprašamo, zakaj dvomijo v svoje sposobnosti za študij, inteligenco in spomin, marsikdo pove, da so mu pomisleke vcepili starši in u?itelji v ?asu osnovne, srednje šole ali visoke šole (v katero so se vpisali, a je niso dokon?ali). Nekateri so pogosto dobivali slabe ocene iz angleš?ine ali drugega tujega jezika in ob vsaki takšni priliki slišali, da niso nadarjeni za tuje jezike. ?e so v osnovni in srednji šoli dosegali samo dober ali zadosten uspeh, so jim tako v šoli kot doma pripovedovali, da naj se po srednji šoli kar zaposlijo, saj o?itno nimajo posebnih sposobnosti, ki naj bi bile potrebne za visokošolski študij.

Ali obstajajo resne, zanesljive raziskave, ki dokazujejo, da so redni študenti bolj sposobni od izrednih, da ljudem okrog štiridesetega leta padata inteligenca in spomin, da je za študij tujega jezika potrebna posebna nadarjenost, da so študenti z boljšimi ocenami sposobnejši in bolj inteligentni kot tisti s slabšimi?

Adler je zapisal (Adler, 1998, 16), da imamo vsi ve? ali manj standardne možgane. Naše misli in dosežke dolo?a na?in, na katerega jih uporabljamo, ali jih pustimo, da delajo. Keller, Binder in Thiel pravijo, da razlog za u?ne neuspehe ni premajhna nadarjenost, ampak premalo u?enja (Keller, Binder, Thiel, 2000, 24). Duncalf trdi, da pri izpitih ne gre za inteligentnost, temve? za znanje (Duncalf, 1999, 130). Celo najinteligentnejši študenti padejo, ?e slabo znajo. ?e je naše znanje dobro in ga znamo ustrezno izraziti, pa lahko opravimo vsak izpit. Nekatere raziskave so pokazale (Hilton, 1997, 10), da tudi ne drži, naj bi spomin z leti pešal. Spomin je ena izmed tistih redkih ?lovekovih sposobnosti, ki si jih z leti lahko celo izboljšujemo. Marenti?eva navaja, da s starostjo upade predvsem hitrost, ne pa toliko mo? mentalnega reagiranja; da se starejši v primerjavi z mlajšimi slabše odrežejo predvsem pri nalogah, ki terjajo hitre odgovore in druga?ne ali celo nasprotne reakcije od teh, ki so jih bili vajeni (Marenti? Požarnik, 2000, 149). Po drugi strani pa so starejši boljši pri reševanju življenjskih in poklicnih problemov, o katerih imajo ve? izkušenj, saj gledajo širše in upoštevajo ve? okoliš?in. Marenti?eva meni, da se ljudje, ki imajo že zelo veliko znanja na nekem podro?ju, hitreje nau?ijo in bolje zapomnijo novo snov (Marenti? Požarnik, 2000, 67).

Ne spominjam se, da bi v dolgoletni praksi na podro?ju izobraževanja kdaj sre?ala manj sposobnega študenta od drugih. Imeli smo kar nekaj študentov, ki so prišli na šolo s skrajno slabim ob?utkom, da jim ne bo šlo, a so na to že po prvih dveh uspešno opravljenih izpitih pozabili in pri študiju dosegali kar najvišje ocene. Mnogi študenti so že vnaprej dvomili v uspeh pri izpitih iz tujih jezikov in so s presene?enjem ugotovili, da so pri izpitu dobili vsaj solidno, ?e že ne prav dobro oceno. Šolo so obiskovale študentke, ki so imele doma bolnega otroka ali umirajo?ega starša, pa so kon?ale študij hitreje kot drugi, da so se lahko spet bolj posvetile svojim najbližjim. Nekateri naših študentov so živeli v tujini in so veliko študija opravili na daljavo, pa so vseeno diplomirali. Marsikatera študentka je med študijem rodila, pa se pri diplomi ni ?isto ni? poznalo, da je mesec ali dva manjkala. Spomnim pa se tudi vrste starejših študentov, ki so odli?no opravili študij na višji strokovni šoli, se vpisali v visoko šoli in zdaj sprašujejo, kdaj bomo imeli akreditiran magisterij.

LITERATURA

Alder, Harry: Train your brain. London: Judy Piatkus Ltd., 1997.

Duncalf, Brian: Kako uspešno opravimo vsak izpit. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1999.

Hilton, Hermine: 50 poti do boljšega spomina. Ljubljana: Forma 7, 1997.

Keller, Gustav, Binder, Annette, Thiel, Rolf Dietmar: Boljša motivacija - uspešnejše u?enje. Ljubljana: Center za psihodiagnosti?na sredstava, d. o. o., 2000.

Marenti? Požarnik, Barica: Psihologija u?enja in pouka. Ljubljana: DZS, 2000.