Poslovna strategija SIX SIGMA

Za?etki in zametki Six Sigme segajo v za?etek in sredino osemdesetih let v podjetje Motorola, kjer so bili popolnoma nezadovoljni s takratno kvaliteto izdelkov. Tudi njeni odjemalci niso zadovoljni, zato se Motorola znajde pod hudimi pritiski.

Inženir Bill Smith se domisli druga?ne metode opazovanja napak in izmeta kot je bil dosedanji standarden na?in opazovanja napak in izmeta. Napake pri?nejo opazovati v milijonih in ne na tiso? izdelkov, kar je odražalo skoraj stoodstotno kvaliteto. Zaposleni so z veseljem sprejeli novo metodologijo, katero poimenujejo Six Sigma in v kratkem obdobju postane ve? kot samo to. Z novo iniciativo, kulturo, filozofijo in metodologijo se Motoroli povrne investicija v Six Sigmo v milijardah.

V Združenih Državah Amerike so tekmeci preže?e opazovali napredek Motorole in so se kmalu podstopili uvajanja Six Sigme. S popolno implementacijo sledijo podjetja GE, Allied Signal, Honeywell, Cisco Systems in mnoga druga. Okoli leta 2000 so imela podjetja v ZDA že preko sto let industrijskih izkušenj s Six Sigmo. V glavnem je prevladovala metodologija v proizvodni industriji, vendar mnogi za?nejo opažati, da bi lahko Six Sigma pokazala pravo pot podjetjem iz drugih sektorjev.

Na stari celini prav tako za?enjajo opažati, kako vplivna je metodologija, a se je bojijo zaradi pomanjkanja znanja in razumevanja le te. Sedaj je na za?etku razvoja, toda se zelo hitro širi in nastopa že skoraj v vseh panogah. Glavni vodilni sili v Evropi sta Nem?ija in Velika Britanija. V ostalih državah Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, je Six Sigma še v povojih. V Sloveniji je resno pristopilo k uvajanju in uporabe Six Sigme le peš?ica podjetij (Johnson Control, BSH Hišni aparati, Gorenje, Kovinoplastika Lož, Goodyear, Hidria AET, Iskra Avtoelektrika, itd.).

 Kaj je Six Sigma?

 Six Sigma je rigorozna, osredoto?ena in zelo u?inkovita implementacija principov in orodij za kakovost. Z uporabo elementov raznih pionirjev kakovosti, Six Sigma strmi k procesu brez napak. Sigma je grška ?rka, ki jo uporabljajo statistiki za merjenje variacije. V poslovnem svetu jo uporabljamo za merjenje variacij v procesih in na podlagi teh rezultatov skušajo zmanjšati le te. Tako je mo? meriti uspešnost podjetij s stopnjo sigme. Dolgo je bila standardizirana tri do štiri stopnja sigme, kjer se je med procesi še vedno pojavilo med 6200 in 67000 problemov na milijon priložnosti. Šest sigma stopnja zagotavlja samo 3,4 problemov na milijon priložnosti in tako odseva zadovoljstvo odjemalcev, katerih zahteva silijo podjetja k vedno bolj kompleksnim izdelkom in procesom.

Slika 1: DMAIC osnovna struktura Six Sigma projektov

 ?e iš?ete v Six Sigmi popolnoma nove tehnike ali orodja, se vsekakor motite. Six Sigma je sestav že priznanih in delujo?ih tehnik in orodij, ki so bila v uporabi desetletja. V bistvu Six Sigma odstranjuje velik del kompleksnosti, ki jih poraja Total Quality Management (TQM). Six Sigma tako prevzame priro?ne in preizkušena orodja ter se s pomo?jo majhnega kadra(cadre), ki vsebuje od tehni?nih vodij znanih kot Six Sigma ?rni pasi do visoke stopnje poznavanj aplikacij in tehnik. ?rni pasi morajo biti tako vsekakor zelo dobro izurjeni za uporabo metod in se spoznati na uporabo ra?unalnikov ter ra?unalniške tehnologije. Orodja, ki jih metodologija uporablja so predstavljena z modelom izboljšanja znanim kot Define-Measure-Analyze-Improve-Control, ali DMAIC.

 Filozofija Six Sigme

 Napa?no bi bilo misliti, da je Six Sigma vse o kakovosti v tradicionalnem smislu. Kakovost, ki je definirana kot ugoditev notranjim zahtevam, ima malo skupnega s Six Sigmo. Six Sigma dejansko pomaga podjetju, organizaciji pridobiti denar z izboljšanjem vrednosti do odjemalca in u?inkovitostjo. Da bi lahko uvideli v Six Sigmi zahtevano kakovost, je potrebno le to definirati. Za zahteve Six Sigme lahko definiramo kakovost kot dodano vrednost za obravnavan izdelek. Kakovost lahko izkusimo na dva na?ina kot potencialno kakovost in trenutno kakovost. Potencialna je maksimalna možna vrednost na enoto ali vložek. Aktualna ali sedanja kakovost je tista, ki nam posreduje trenutno dodano vrednost vložka (inputa). Se pravi je razlika med trenutno in potencialno kakovostjo med izpadom. Six Sigma se tako osredoto?i na izboljšanju kakovosti s pomo?jo izdelati ali dostaviti enostavneje, hitreje, ceneje in bolje.

 Za podjetja, ki ne uporabljajo Six Sigme je zna?ilno, da imajo visoke stroške poslovanja. Tako vsa podjetja, ki operirajo pri 3 sigma stopnji ali 4 sigma stopnji, velik delež prihodkov porabijo za reševanje problemov, kar se poimenuje strošek zaradi slabe kakovosti (»Cost of poor Quality«). Takšna podjetja porabijo od 25 do 40 odstotkov prihodkov, medtem ko podjetja, ki izvajajo procese s šest sigma stopnjo porabijo manj kot 5 % tega denarja. Zakaj je sigma stopnja direktno povezana s stroški, razlog leži v tem, da za odpravljanje problemov potrebujemo denar in to so stroški. Potrebno je poudariti, da z dvigom stopnje sigme eksponentno pada število napak. To opazimo kadar opazujemo v milijonih in ne v tiso?. V preteklosti smo lahko opazovali napake na tiso?, danes to ne šteje ve?.

Slika 2: Odvisnost sigma stopnje in stroškov slabe kakovosti

 Kadri Six Sigme

 Zelo pomembno za stvarno uresni?itev iniciative in popoln izkoristek Six Sigme je njeno odobravanje na vseh ravneh organizacije. V metodologiji Six Sigma se ve?inoma pojavljajo naslednje standardne vloge na razli?nih nivojih organizacije:

1. Sponsor je ?lan najvišjega vodstva ter je odgovoren za uspešnost vpeljave in programa Six Sigme. Za to vlogo je potrebno eno- ali dvodnevno šolanje.

2. Champion pripada srednjemu vodstvu in je odgovoren za specifi?en Six Sigma projekt. Zanj je prav tako priporo?ljivo šolanje, ki traja en ali dva dni.

3. Master Black Belt je izkušen Black Belt z ve? zaklju?enimi projekti in poznavalec Six Sigma metod in orodij. Odgovoren je za treniranje Black Beltov.

4. Black Belt je za polni delovni ?as zaposlen strokovnjak, kot vodja Six Sigma projektov. Šolanje zanj traja do 20 dni, kjer dobi potrebna znanja o statisti?nih orodjih in celotni metodologiji.

5. Green Belt je del svojega delovnega ?asa ?lan tima zahtevnejšega Six Sigma projekta ali vodja manjšega projekta. Znanja, ki jih Green Belt potrebuje pridobi na 10 dnevnem izobraževanju.

6. ?lan tima je sodelavec, ki ima splošno znanje o Six Sigmi in prispeva koristne izkušnje ali strokovno znanje k dolo?enemu projektu.

7. Lastnik procesa je sodelavec, ki je odgovoren za proces, katerega Six Sigma projekt zadeva. Je poznavalec procesa.

 V tim Six Sigma projekta so vklju?eni poznavalci procesov iz razli?nih podro?ij (razvoj, tehnologija, vzdrževanje itd.) in lastnik procesa, ki je ekspert obravnavanega procesa. Vsaka izmed vlog ima svoje naloge in odgovornosti, katerih se morajo zavedati zaposleni ter izpolniti dane funkcije po svojih najboljših mo?eh. Le tako lahko pri?akujemo izpolnitev zastavljenih ciljev v povezavi s Six Sigmo. Vedno ve? uporabnikov priporo?a, da se v tim vklju?i službo ra?unovodstva oz. kontrolinga, ki sprotno preverja finan?ne u?inke projekta.

 Upajmo, da bodo slovenska podjetja premagala strah pred pomanjkanjem znanja in nerazumevanjem metodologija Six Sigma. Zavedati se moramo, da rezultati ne bodo prišli ?ez no? in uporaba Six Sigme naj ne bo modna muha enodnevnica. To je dolgotrajna pot, ki traja tri ali ve? leta da pridemo iz povpre?ja do odli?nosti. Potrebna je trdna volja in veliko dela, ki se pa bogato obrestuje. Dokaz temu so podjetja, ki že dlje ?asa vztrajajo na tej pot k odli?nosti.

Avtorji: mag.Dušan Gošnik - IBS, Six sigma green belt, (gosni.da@siol.net); mag. Matej Hohnjec; Six sigma master black belt (info@6-sigma.info), Simon Hohnjec.