POVZETEK
Vsak dela prost dan predstavlja na eni strani izpad dohodka v dolo?enih panogah gospodarstva in na drugi strani pove?an obseg dohodka. V trenutku, ko se odlo?imo za dopust bodisi doma ali v tujini postanemo turist. Turizem predstavlja deset odstotkov bruto doma?ega proizvoda (BDP) ter sedem odstotkov izvoza na globalni ravni. Vsak enajsti zemljan je zaposlen v turizmu (posredno ali neposredno). Gre za najhitrej�e rasto?i gospodarski sektor. Primerljiv z izvozom nafte, s prehrambeno in avtomobilsko proizvodnjo. Turizem ima pozitivni in negativni vpliv na ekonomskem, dru�benem in okoljskem podro?ju. Turisti?ni produkt zdru�uje delitev ponudbe na storitev in izdelek. Saj na podro?ju turizma te�ko govorimo zgolj o neki storitvi ali o nekem izdelku. Dobri kazalci in napovedi na podro?ju turizma spodbudijo obstoje?o in ustvarijo novo konkurenco. Zgolj obstoj na trgu danes ne zadostuje. Potrebno je postati viden in sli�an. Tr�enje ali marketing?  Ogla�evanje ali tr�no komuniciranje? Mnogi uporabljajo navedene izraze in jih zelo radi tudi zame�ajo. Tr�enje je slovenski prevod besede marketing. Gre za razli?ne procese, ki jih izvaja ponudnik na eni strani, da spodbudi neko vrednost pri porabniku na drugi strani. Ogla�evanje je ena od oblik tr�nega komuniciranja. S tr�nim komuniciranjem pa poleg tega da spodbudimo neko vrednost, izzovemo porabnika k izvedbi �elene akcije. Poleg teoreti?nega dela so v prispevku predstavljene tudi druge oblike tr�nega komuniciranja, katerih se hoteli poslu�ujejo.
Klju?ne besede: turizem, turisti?ni produkt, tr�enje, tr�no komuniciranje

SUMMARY
Every day off represents the loss of income in certain sectors of the economy on the one hand and on the other hand an increase. In the moment we decide to have a day off and spend it either at home or abroad, we become a tourist. Tourism accounts for ten percent of the gross domestic product (GDP) and seven percent of exports at a global level. Every eleventh Earthling works in the tourism industry (directly or indirectly). It is the fastest growing sector of the economy comparable with the export of oil, food in automobile production. Tourism has positive and negative impact on the economic, social and the environmental field. Tourism combines services and products. In the field of tourism, it is difficult to talk only about a service or a certain product. Good indicators in the forecast in the area of tourism encourage existing and create new competition. The mere existence of the market today is not sufficient. It is necessary to become visible and heard. Marketing or Marketing? Advertising or marketing communications? Many people use both expressions and use them randomly. �Tr�enje� is the Slovenian translation of the word marketing. These are two different processes carried out by the provider on the one hand, to promote a value for the consumer on the other. Advertising is one form of marketing communications. With marketing communication, we strive to stimulate a value and provoke the consumer to carry out the desired operation. In addition to the theoretical part of the article, the article contains practical forms of marketing communications that hotels use.
Keywords: tourism, tourist product, marketing, marketing communication

1. UVOD

Poslanci dr�avnega zbora so trinajstega decembra 2016 na 40. izredni seji glasovali z 61 glasovi �za� in 10 glasovi �proti� Zakonu o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Drugi januar 2017 je ponovno dela prost dan. Nekateri kritiki pravijo, da se je pri?ela predvolilna kampanja vladajo?e koalicije oziroma poceni kupovanje glasov za naslednje dr�avnozborske volitve. V povezavi z novim/starim praznikom se omenja problematika podalj�evanja ?akalnih vrst v zdravstvu. Pacienti, ki so bili naro?eni drugega januarja na operativni poseg ali na pregled, bodo prejeli obvestila z novim terminom. Na spletni strani Nacionalnega in�tituta za javno zdravje (NIJZ) lahko preverimo pri?akovano ?akalno dobo za specialisti?ne ambulante, diagnosti?ne in terapevtske posege. V primeru revmatolo�kih ambulant je najdalj�a ?akalna doba na Ljubljanskem univerzitetnem klini?nem centru. ?akalna doba zna�a 710 dni (NIJZ, 2017). Prerazporejanje pacientov na druge termine vpliva na nove paciente. Saj se posledi?no za njih podalj�uje ?akalna doba. Te�avo imajo tudi na izobra�evalnih ustanovah. Na osnovnih �olah morajo po 31. ?lenu Zakona o osnovni �oli (ZOsn) do najkasneje 30. septembra sprejeti u?ni na?rt za naslednje �olsko leto. Osnovna �ola Valentina Vodnika je tako kot vse ostale osnovne �ole v Sloveniji predvidela pouk na ta dan. U?enci se seveda veselijo dodatnega prostega dneva. Vendar za izpolnjevanje predvidenega in sprejetega u?nega na?rta bo potrebno ali podalj�ati kak�en dan ali pa nadomestiti z u?no soboto. Tudi v gospodarstvu vodilni v podjetju pripravijo poslovni na?rt za leto vnaprej. Sklepajo posle z naro?niki in se zave�ejo k dolo?enim rokom dobave. Dodaten dela prost dan, ki ni bil predviden, pomeni ni�jo produktivnost in dodaten stro�ek za podjetje. Ni�ja produktivnost, ker manjka en dan v proizvodnji. V primerih, ko je to mo�no, prerazporeditve dela na ostale delovne dneve pa podjetju nastane dodaten stro�ek iz naslova nadurnega dela. ?rni scenarij predstavlja neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in s tem povezanimi penali in ugledu samega podjetja. Delodajalec mora po 2. odstavku 137. ?lena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcu izpla?ati nadomestilo pla?e tudi ko so prazniki. Edini prihranek je nadomestilo za prevoz in prehrano. ZDR predvideva tovrstno nadomestilo za dneve, ko zaposleni opravljajo delo (1.odst. 130. ?lena ZDR-1). Dr�ava, kot delodajalec, pa dodaten dela prost dan vidi kot prihranek. V prora?unu so predvidena sredstva, kot da zaposleni v javnem sektorju delajo vse dni in neizpla?ilo nadomestila za prevoz in prehrano predstavlja prihranek za dr�avni prora?un.
Nikakor ni cilj pri?ujo?ega prispevka na novo sprejeti star/novi praznik prikazati kot nekaj slabega. Vendar vsaka odlo?itev, ki jo sprejmemo v na�em �ivljenju, tako v zasebnem kot tudi v poslovnem, ima neke posledice. Pozitivne ali negativne. Za nekatere sprejeta odlo?itev poslancev predstavlja v isti situaciji pozitivne posledice (npr. prihranek v dr�avnem prora?unu) in negativne posledice (npr. izpad dohodka v gospodarstvu). Lahko trdimo, da se vsi zaposleni bodisi v javnemu ali zasebnemu sektorju veselijo praznika, ki za njih oziroma ve?ino od njih pomeni dela prost dan. Kdo si mane roke? Gostinci in hotelirji predvsem pa dr�ava. Vsak dela prost dan pove?a verjetnost, da bodo imeli turisti?ni delavci ve? gostov. Gost je njihov edini vir dohodkov. Hotelirji in gostinci niso zgolj ponudniki nekih storitev, ampak so tudi delodajalec. V dr�avni prora?un se vpla?ujejo prispevki. Zaposleni z osebnim dohodkom so potro�niki. Pla?uje in odvaja se davek na dodano vrednost (DDV). Po uspe�nem poslovnem letu dr�ava izstavi ra?un poslovnim subjektom v obliki davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Vse navedene dajatve in �e mnogo drugih bi lahko na�teli, dr�avi omogo?ijo njen obstoj oziroma delovanje in izvajanje investicij (investicije v infrastrukturo, zdravstvo, �olstvo, obrambo ipd.). Investicije spodbujajo in omogo?ajo dobro okolje za gospodarstvo. Zdravi zaposleni bodo bolje in dlje ?asa delali in svoje dohodke zapravljali. Dobro izobra�eni ljudje bodo pripomogli k rasti in razvoju podjetij. Ob?utek varnosti in  dobra infrastruktura bo pripeljala goste neposredno do hotela. Dr�ava poskrbi za en del te zgodbe o uspehu. Na drugi strani so podjetja (v na�em primeru hotelirji).

2 POMEN TURIZMA

Zdru�eni narodi (2010, str. 1) definirajo turizem kot dru�beni, kulturni in ekonomski pojav povezan s pretokom ljudi v kraje zunaj njihovega obi?ajnega prebivali�?a. Gre za zelo splo�no definicijo glede na pomen in vpliv turizma, katerega ima kot dejavnost na vse nas (posredno ali neposredno). Svetovna turisti?na organizacija (UNWTO, 2017) je opredelila  turizem, kot najhitrej�e rasto?i gospodarski sektor. Primerljiv z izvozom nafte, prehrambeno in avtomobilsko proizvodnjo.

Slika 1 Prihodi in prihodki od turizma v letu 2015 na globalni ravni

Vir: World Tourism Organisation UNWTO (2016, str. 2)

Slika 1 Prihodi in prihodki od turizma v letu 2015 na globalni ravni prikazuje, da je bilo v letu 2015 1.186 milijona mednarodnih turisti?nih prihodov (angl. international tourist arrivals � ITA) in 1.260 milijard ameri�kih dolarjev mednarodnih turisti?nih prihodkov (angl. international tourism receipts � ITR). Evropa je vodilna glede ITA (51 odstotkov) in ITR (36 odstotkov). Turizem na globalni ravni predstavlja 10 odstotkov bruto doma?ega produkta (BDP) in zaposluje vsakega 11 ?loveka na zemlji. Tabela 1 Prihodi in prihodki od turizma v letih 20100 - 2015 nazorno prikazuje konstantno nara�?anje �tevila prihodov in prihodkov od turizma. V letu 2015 je bilo 26,2 odstotkov ve? ITA kot leta 2010 v povpre?ju se ITA od leta 2010 do 2015 letno zvi�uje za 4,8 odstotkov. Tudi ITR je v istem obdobju zrastel za 37,1 odstotka. Letno je ITR v povpre?ju nara�?al za 6,8 odstotkov.

Tabela 1 Prihodi in prihodki od turizma v letih 2010 - 2015

^{ITA (v mio) ITR (v mrda mer�kih dolarjev)                                                                   Vir: prirejeno po UNWTO (2011-2016)}

Turisti?na ponudba in povpra�evanje iz leta v leto nara�?ata, kar smo prikazali v zgornji tabeli. Na podlagi povpra�evanja so se razvile razli?ne oblike turizma. Mihali? (v Kodrin, 2011, str. 17) navaja nekaj vrst turizma glede na izbrane kriterije: smer gibanja (emitivni ali receptivni turizem), dr�avljanstvo (doma?i ali mednarodni turizem), ?as bivanja (stacionarni, vikend, enodnevni ali tranzitni turizem), sezona (sezonski ali izven sezonski turizem), motiv (poslovni, prosti ?as in rekreacija, verski, �tudijski, zdravstveni ali �portni turizem), organizacija potovanja (organizirani ali individualni turizem), saldo v pla?ilni bilanci (aktivni ali pasivni turizem), ekolo�ka �kodljivost (masivni ali okolju prizanesljivi turizem) in drugi kriteriji.

Zavedati se moramo dejstvu, da vsaka dobra stvar (v na�em primeru: turizem) za sabo potegne tudi neko slabo oziroma negativne posledice. Avtorica Vodebe je navedla nekaj pozitivnih in negativnih vplivov turizma na ekonomskem, dru�benem in okoljskem podro?ju.

Tabela 2 Pozitivni in negativni vplivi turizma na ekonomskem, dru�benem in okoljskem podro?ju

Vir: Vodeb (2010, str. 84)

�al si moramo priznati, da ?lovek zelo rad spregleda negativni vpliv nekega dejanja. Tako privla?ni, kot so pozitivni u?inki turizma na ekonomskem, dru�benem in okoljskem podru?ju bi nas moralo zaskrbeti, ko pogledamo kak�en negativni vpliv ima turizem na okolje.

3 TR�ENJE TURISTI?NIH PRODUKTOV

Ljubljana zelena prestolnica Evrope 2016 je priznanje Evropske komisije na�emu glavnemu mestu, da je v najkraj�em ?asu opravilo najve? sprememb v pravo smer. ��kocjanske jame s podzemnim re?nim kanjonom, Idrija z nekdaj svetovno pomembnim rudnikom �ivega srebra in Ljubljansko barje z dedi�?ino starodavnih koli�?arjev � to so posebnosti Slovenije, vpisane na seznam svetovne dedi�?ine UNESCO� (Slovenska turisti?na organizacija (STO), 2017). Prva dama Zdru�enih dr�av Amerike je Slovenka. UEFA (Union of European Football Associations) je septembra 2016 izvolila novega predsednika. Mesto je zasedel dr. Aleksander ?eferin. Tudi nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo T�rk je v letu 2016 kandidiral za mesto generalnega sekretarja Zdru�enih narodov. �al ne uspe�no. Vendar se postavlja vpra�anje, kaj ima Slovenija oziroma kaj imamo mi od uspeha drugih? Odgovor je preprost. V svetu se pojavi zanimanje za na�o dr�avo. Cenej�ega ogla�evanja za na�o dr�avo ni mogo?e izvesti. Ker se ne moremo zana�ati zgolj na uspeh drugih in ?akati na priznanja raznih organizacij imamo aktivno Slovensko turisti?no organizacijo (STO).
Med tem ko je cilj STO tr�enje celovite turisti?ne ponudbe Slovenije je cilj posameznega hotela tr�iti izklju?no svoj produkt. Mnogo krat sli�imo tudi za izraz marketing. Tr�enje ali marketing? �Beseda tr�enje je pogosto uporabljen prevod angle�ke besede marketing, ki izvira iz besede market (trg) in obsega vse dejavnosti, ki so kakorkoli povezane s trgom� (Poto?nik, 2005, str. 20). V prispevku bomo uporabili izraz tr�enje. �Tr�enje je dejavnost, zbir institucij in procesov za ustvarjanje, komuniciranje, zagotavljanje in izmenjavo ponudbe, ki imajo vrednost za kupce, stranke, partnerje in dru�bo na splo�no� (American Marketing Association, 2013). Slika 2 predstavlja sestavne elemente krogotoka tr�enja (potreba in �elja; izdelek in/ali storitev; vrednost in zadovoljstvo; menjava; trg). Trg predstavlja prostor, kjer se sre?ata ponudba in povpra�evanje. Ponudnik ponuja izdelke in/ali storitve, ki lahko zadovoljijo potrebe porabnikov. Cilji ponudnika in porabnika se razlikujejo. Med tem ko �eli ponudnik iztr�iti najvi�jo ceno, �eli porabnik pla?ati naj ni�jo ceno. Seveda se oba sre?ata na sprejemljivi polovici in izvede se menjava.  

Slika 2 Krogotok tr�enja oziroma osnovne sestavine tr�enjskega upravljanja

Vir: prirejeno po Vukasinovi? (2012, str. 25)

Na podro?ju turizma se na trgu sre?ata turist in ponudnik turisti?nega proizvoda. Planina (1997, str. 203) razlikuje dve obliki turisti?nega proizvoda:
� parcialni ali delni turisti?ni proizvod, ki je produkt enega samega proizvajalca,
� integralni ali celoviti turisti?ni proizvod, ki je sestavljen iz razli?nih produktov.
Na podro?ju turizma te�ko govorimo o storitvah ali o izdelkih iz tega razloga v strokovni literaturi zasledimo zgolj pojmovanje turisti?ni produkt (npr. hotelski gost naro?i zajtrk na sobo � zajtrk je izdelek, postre�ba pa storitev).

Tabela 3 Temeljne razlike med storitvami in izdelki

Vir: Goncalves v Kodrin et al. (2013, str. 217)

Omenili smo trg kot prostor, kjer se sre?ata ponudnik in porabnik. Konkurenca je velika. Kako prepri?ati porabnika, da izbere nas kot ponudnika? Kako bo porabnik vedel v mno�ici ponudb ravno za na�o ponudbo? �Tr�enjski splet pomeni specifi?no kombinacijo sestavin tr�enja, ki jo oblikuje podjetje z namenom, da bi vplivalo na povpra�evanje po svojih izdelkih oziroma storitvah in tako spodbudilo odzive porabnikov na ciljnih trgih� (Vukasinovi?, 2012, str. 195).
Poznamo razli?ne sestavne elemente tr�enskega spleta (na primer modeli 12P, 7P, 4P ipd.). Nekateri modeli predstavljajo splet tr�enja izdelkov drugi pa za storitev (razlike med izdelki in storitvam smo prikazali v Tabela 3).  Posebnost pri hotelirjih je turisti?ni produkt, ki zdru�uje izdelke s storitvami. Poto?nik (2004, str. 34) je opredelil tr�enjski splet za izdelke s 4P: izdelek (angl. beseda product), cena (angl. beseda price), prodajne poti (angl. beseda place) in tr�no komuniciranje (angl. beseda promotion). Kasneje so osnovnemu 4P tr�enjskemu spletu dodali �e dodatne 4P elemente tr�enjskega spleta za storitve: udele�enci (angl. beseda participants), fizi?no okolje (angl. beseda physical enviroment), postopek (angl. beseda processes) ter produktivnost in kakovost (angl. beseda productivity and quality).

Slika 3 Tr�enjski splet za izdelke in storitve model 4P + 4P

Vir: prirejeno po Poto?nik (2004, str. 34)

Vsi predstavljeni elementi 4P+4P modela (glej Slika 3) so zelo pomembni in tvorijo celoto. Vendar nas za namene prispevka zanima element tr�no komuniciranje. �Tr�no komuniciranje (promotion) obsega vse komunikacijske aktivnosti, s katerimi podjetje obve�?a in prepri?uje kupce na ciljnem trgu o svojih izdelkih in dejavnostih ter tako neposredno olaj�uje menjavo dobrin� (Poto?nik V. , 2004, str. 302).
Avtor Poto?nik (2005, str. 303) je opredelil �tiri elemente tr�nega komuniciranja:
� po�iljalec tr�nega sporo?ila (komunikator);
� sporo?ilo (informacija);
� komunikacijska pot (komunikacijski kanal), ki je lahko osebna ali neosebna;
� prejemnik sporo?il (oseba, kateri je sporo?ilo namenjeno).
Sestavine tr�nega komunikacijskega spleta so: ogla�evanje, pospe�evanje prodaje, odnosi z javnostmi, neposredno in elektronsko tr�enje, osebna prodaja, aran�iranje izlo�b, navodila uporabnikom in celostna podoba organizacije. Priporo?ljivo je uporabiti razli?ne oblike komuniciranja.

4 TEORIJA IN PRAKSA
Obstaja razlika med teorijo in prakso. Tega se vsi zavedamo. ?love�ki in finan?ni kapital odlo?ata, v kolik�ni meri se teorija o tr�nemu komuniciranju lahko uporabi oziroma izvede v praksi. V ta namen smo pripravili kratko anketo in jo posredovali izbranim hotelirjem iz treh razli?nih statisti?nih regij v Sloveniji (obalno-kra�ka, podravska in osrednjeslovenska statisti?na regija) in razli?nih kategorij (�tevilo zvezdic). Na spletni strani Turisti?no gostinske zbornice Slovenije (TGZS) je omogo?en javni dostop do seznama registriranih hotelov v Sloveniji, ter njihovo razvr�?anje po ob?inah, kategoriji preno?i�?a in mnogo drugih kriterijev. Pripravili smo seznam hotelov razvr�?enih po kategorijah in izbranih statisti?nih regijah ter z �rebanjem naklju?no izbrali tri hotele iz vsake kategorije in regije.

Tabela 4 Pregled hotelov, ki so sodelovali pri anketi po kategoriji in statisti?ni regiji

Vir: lastni

S strani TGZS smo pridobili informacijo, da se morajo hotelirji registrirati oziroma vpisati v javno bazo (http://kategorizacija.slovenia.info/) ne rabijo pa javiti spremembe na primer prenehanje delovanja ali spremembe kategorizacije. V na�em primeru se je izkazalo, da so dolo?eni hoteli ob registraciji imeli eno zvezdico, danes imajo ve? zvezdic. V izbranih regijah ni hotela z eno zvezdico, kot tudi v osrednjeslovenski in podravski regiji ni hotela kategorije petih zvezdic. Osrednjeslovenska in podravska regija ima vsaka samo po en hotel z dvema zvezdicama. Izbranim hotelom smo poslali pro�njo za sodelovanje pri anketi. �al niso bili vsi pripravljeni sodelovati. Temu je sledilo vabilo k sodelovanju naslednjemu hotelu s seznama. Pri nekaterih kategorijah uspe�no.
�Ogla�evanje je vsaka pla?ana oblika neosebnega tr�nega komuniciranja in promocija izdelkov /� / Ogla�evanje je dejavnost, ki s posredovanjem sporo?il prek tiska, televizije, radia ali drugih sredstev javnega obve�?anja posku�a vplivati na porabnike, da bi izbrali, kupili in uporabili prav reklamirane izdelke� (Poto?nik V. , 2005, str. 324). Zanimalo nas je, katere medije hoteli uporabljajo za ogla�evanje ter da jih razvrstijo po pomembnosti. Z izjemo enega hotela so vsi hoteli na prvo mesto postavili ogla�evanje preko spleta. Pet hotelov izklju?no ogla�uje preko spleta. V podravski regiji se poslu�ujejo tudi informativnega glasila, zunanjega ogla�evanja in ?asopisa. Tri hoteli od petih na obalno-kra�ki regiji uporabljajo ve? kot tri razli?ne medije za ogla�evanje. Najve?ji dele� hotelov, ki ogla�uje izklju?no preko spleta je ravno v osrednjeslovenski regiji.

Tabela 5 Najpomembnej�e zna?ilnosti nekaterih medijev

Vir: prirejeno po Poto?nik V.  (2004, str. 253)

Odlo?itev, kateri medij bo hotel izkoristil za ogla�evanje, je odvisna od finan?nih sredstev, ki jih ima in je pripravljen vlo�iti v ogla�evanje. Ogla�evanje preko spleta predstavlja nizek stro�ek na enoto. Vendar je smiselno kombinirati ve? razli?nih medijev in s tem pove?ati mo�nost in verjetnost biti opa�en med potencialnimi gosti. Ravno tako je pomembno merjenje u?inkovitosti izbranega medija. Potrebno je lo?iti med uspe�nostjo in u?inkovitostjo. Na primer tisk tiso? izvodov neke revije in prodaja vseh izvodov predstavlja uspe�no ogla�evanje. Vendar, ?e nih?e od vseh teh 1000 kupcev ne rezervira preno?i�?e v hotelu, potem ogla�evanje ni bilo u?inkovito. Ravno iz tega razloga je pomembno testirati razli?ne medije in na podlagi u?inkovitosti razviti strategijo ogla�evanja. Od vseh vpra�anih hotelov, ki ogla�ujejo preko razli?nih medijev, �estdeset odstotkov meri u?inkovitost ogla�evanja. Razlaga preostalih, ki ne merijo u?inkovitosti, je bila, da so zadovoljni z zasedenostjo, nekateri pa ne vedo, kako meriti u?inkovitost. Menimo, da je kljub polni zasedenosti hotela smiselno ugotoviti, kateri medij je tisti, ki polni njihova le�i�?a. �e iz ekonomskih razlogov. Hoteli, ki ne znajo meriti u?inkovitosti, pa naj bi odgovorne poslali na usposabljanje ali pa merjenje u?inkovitosti predali zunanjemu izvajalcu.
Ogla�evanje ni edina pot tr�nega komuniciranja. Vzemimo primer sponzorstva dobrodelnim organizacijam ali �portnim dru�tvom. Podjetje pridobi na publiciteti. Poto?nik (2001, str. 290) je publiciteto opredelil kot ustvarjanje potreb po izdelku z objavljanjem ugodne podobe o donatorju v razli?nih medijih. Ponudnik sam ne pla?a ni? za objavo. Zanimalo nas je, ali so izbrani hoteli tudi sponzorji �portnemu klubu ali dru�tvu; donatorji dobrodelnim organizacijam; pokrovitelji radijske ali televizijske oddaje. Manj kot polovica hotelov (43%) se odlo?i za sponzorstvo ali donacijo. Pri ogla�evanju smo omenili hotel, ki ne ogla�uje preko medijev. O?itno so se odlo?ili finan?na sredstva vlo�iti v publiciteto, ker so sponzorji �portnim klubom in donatorji dobrodelnim organizacijam ter pokrovitelji radijske in televizijske oddaje.
Medtem ko ogla�evanje pri potencialnemu gostu spodbudi potrebo po oddihu, pospe�evanje prodaje izzove isto osebo k akciji oziroma rezervaciji preno?i�?a. Zanimalo nas je, katere oblike pospe�evanja prodaje se hotelirji poslu�ujejo. Zgolj ?etrt vpra�anih se poslu�uje pospe�evanja prodaje in to v obliki: dnevnega prilagajanja cen, popusta in ponujanje dodatnih storitev.
Cilj vsakega ponudnika je poleg tega, da privabi gosta v svojo hi�o, zadovoljstvo gosta. Zadovoljen gost bo hotel priporo?il svojim najbli�jim in prijateljem, podal pozitivno oceno na dru�benih omre�jih ipd. Ob?utek gosta, da njegovo mnenje �teje, lahko dose�emo z anketo o zadovoljstvu. Gre za tr�enje na podlagi odnosov in razvoj blagovne znamke. Zanimalo nas je, ali hotelirji izvajajo anketo o zadovoljstvu gostov nad ponujenimi storitvami in ali gostu po�ljejo odgovor na pohvalo ali prito�bo. Zgolj dva hotela ne izvajata ankete. Med vsemi ostalimi, ki izvajajo ankete, trije hoteli gostu ne podajo odgovora.
Zakaj so dolgoro?ni odnosi s kupci bolj dobi?konosni? Mo�ina, Zupan?i? in Postru�nik (2010, str. 17) so podali �est razlogov oziroma odgovorov:
1. stro�ki pridobivanja novih kupcev so lahko znatni; ?im ve? zadr�anih kupcev torej pomeni tem manj�o potrebo po pridobivanju novih;
2. �stari� kupci dostikrat kupujejo ve?;
3. redni kupci pogosto naro?ajo, naro?ila so ustaljena, zato oskrbovanje takih kupcev manj stane;
4. zadovoljni kupci dostikrat napotijo nove kupce k takemu dobavitelju (ne da bi slednjega njihovo pridobivanje kaj omembe vrednega stalo);
5. zadovoljni kupci so ve?krat pripravljeni pla?ati vi�jo ceno, ?e gre za dobavitelja, ki ga poznajo in mu zaupajo;
6. zvesti kupci ote�ujejo konkurentom vstop na trg ali rast tr�nega dele�a.
Pri prihodu in odhodu gosta na recepciji pridobijo ogromno informacij, katere hotel lahko uporabi za ponovno tr�enje (remarketing). Zanimalo nas je, ali hotel pridobljene podatke uporabi za vzpostavitev stika z gostom z namenom, da bi ga ponovno privabil v svoje prostore. Trije hoteli oziroma 18,75% od vseh vpra�anih se ne poslu�ujejo danih mo�nosti. Vsi ostali se vedno ali pogosteje poslu�ujejo ponovnega stika z gostom preko elektronske po�te.

5 ZAKLJU?EK

Vsaka dejavnost ima svoje specifi?ne lastnosti. Vendar skupno vsem dejavnostim je kupec/potro�nik/porabnik/gost ali stranka na drugi strani. Ne zadostuje zgolj obstoj na trgu. Konkurenca je velika. Potrebno je izstopati iz mno�ice oziramo biti opazen. Tr�no komuniciranje je zelo dobro in obvezno orodje vsakega gospodarskega subjekta za doseganje omenjenega cilja. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost, ki letno nara�?a po obsegu ITA in ITR. Kratka anketa je pokazala, da se ve?ina hotelov poslu�uje ogla�evanja preko spleta in da spremljajo samo u?inkovitost ogla�evanja, kKar omogo?a ogla�evalcem hitro prilagajanje novim razmeram. Zmotno je razmi�ljanje in prepri?anje, da zgolj ogla�evanje na razli?nih medijih zadostuje. Ljudje se zavedajo, da so tovrstni oglasi pla?ani in slu�ijo samo enemu cilju. Priporo?ljivo ni samo kombinirati razli?ne medije za ogla�evanje, ampak tudi razviti oziroma se usmeriti v druge oblike tr�nega komuniciranja. Hotelirji se odlo?ajo tudi za donacijo ali sponzorstvo dolo?enim dru�tvom z namenom, da ustvarijo vtis dobrodelnosti. Vendar gre za razvoj publicitete. Mediji poro?ajo o hotelu brezpla?no. Nastane win-win situacija. Hotel na eni strani z �malim� vlo�kom pridobi veliko pozornosti in dru�tvo na drugi strani z donacijo lahko opravlja svojo funkcijo. Ob?utek pripadnosti neki blagovni znamki v na�em primeru hotelu pri gostu razvijemo s tr�enjem na podlagi odnosov. To dose�emo lahko z anketo, ter ponovnega stika z gostom, ko ni ve? gost hotela. Najve?ji stro�ek pri tr�nemu komuniciranju predstavlja prva faza, ko mora hotel pridobiti gosta. Druga faza tr�enja pri �e obstoje?ih gostih predstavlja manj�i stro�ek ob predpostavki, da so bili gostje zadovoljni s ponujeno oziroma opravljeno storitvijo.

6 VIRI

American Marketing Association. (2013). Prevzeto 26. 4 2014 iz Definition of Marketing: https://www.ama.org/AboutAMA/Pages/Definition-of-Marketing.aspx
Dr�avni zbor RS. (13. 12 2016). Prevzeto 5. 1 2017 iz 40. izredna seja Dr�avnega zbora: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/izbranaSeja?mandat=VII&seja=40.%20Izredna&uid=2C65EE3E44652AD7C125808400344A77
Kodrin, L. (2011). Tr�enje v turizmu. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede (FKPV).
Kodrin, L., Brus Kregar, A., Erjavec �uster, H. (2013). Osnove tr�enja. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.
Nacionalni in�titut za javno zdravje. (2017). Prevzeto 5. 1 2017 iz Izpis pri?akovane ?akalne dobe Redno: http://nacas.nijz.si/Anonimni_CakalnaDoba_ProgramIzvajalec.aspx
Planina, J. (1997). Ekonomika turizma. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Poto?nik, V. (2005). Temelji tr�enja s primeri iz prakse. Ljubljana: GV Zalo�ba.
Poto?nik, V. (2004). Tr�enje storitev s primeri iz prakse. Ljubljana: GV Zalo�ba.
Poto?nik, V. (2001). Tr�enje v trgovini. Ljubljana: GV Zalo�ba.
Slovenska turisti?na organizacija (STO). (2017). Prevzeto 8. 2 2017 iz Svetovna dedi�?ina UNESCO: https://www.slovenia.info/sl/destinacije/znamenitosti/svetovna-dediscina-unesco.
Slovenska turisti?na organizacija (STO). (2017). Prevzeto 8. 2 2017 iz Vse o STO: https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/vse-o-sto.
Statisti?ni urad Republike Slovenije (SURS). (2014). Prevzeto 23. 2 2017 iz SLOVENSKE STATISTI?NE REGIJE IN OB?INE V �TEVILKAH: http://www.stat.si/obcine.
United Nations. (2010). Prevzeto 6. 2 2017 iz International Recommendations for Tourism Statistics 2008: http://unstats.un.org/unsd/publication/Seriesm/SeriesM_83rev1e.pdf.
Vodeb, K. (2010). Turisti?na destinacija kot sistem. Portoro�: Fakulteta za turisti?ne �tudije - Turistica.
Vukasinovi?, T. (2012). Tr�enje; Od temeljev tr�enja do strate�kega tr�nega na?rtovanja. Koper: Zalo�ba Univerze na Primorskem.
World Tourism Organization UNWTO. (2011). Prevzeto 8. 2 2017 iz Tourism Highlights Edition 2011 (English version): http://www.e-unwto.org/doi/pdf/10.18111/9789284413935.
World Tourism Organization UNWTO. (2012). Prevzeto 8. 2 2017 iz UNWTO Tourism Highlights, 2012 Edition: http://www.e-unwto.org/doi/pdf/10.18111/9789284414666.
World Tourism Organization UNWTO. (2013). Prevzeto 6. 2 2017 iz UNWTO Tourism Highlights, 2013 Edition: http://www.e-unwto.org/doi/book/10.18111/9789284415427.
World Tourism Organization UNWTO. (2014). Prevzeto 6. 2 2017 iz UNWTO Tourism Highlights, 2014 Edition: http://www.e-unwto.org/doi/book/10.18111/9789284416226.
World Tourism Organization UNWTO. (2015). Prevzeto 6. 2 2017 iz UNWTO Annual Report 2014: http://www2.unwto.org/annualreport2014.
World Tourism Organization UNWTO. (2016). Prevzeto 6. 2 2017 iz UNWTO Tourism Highlights, 2016 Edition: http://mkt.unwto.org/publication/unwto-tourism-highlights-2016-edition.
World Tourism Organization UNWTO. (2017). Prevzeto 6. 2 2017 iz Why tourism?: http://www2.unwto.org/content/why-tourism
Zakon o osnovni �oli (ZOsn), Uradni list RS, �t. 81/06 � uradno pre?i�?eno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 � ZUJF, 63/13 in 46/16 � ZOFVI-K (29. 2 1996).
Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, �t. 21/13, 78/13 � popr., 47/15 � ZZSDT, 33/16 � PZ-F in 52/16 (13. 3 2013).