|
Izvle?ek
Start-up zdruenja nudijo podporno okolje za mlade, ki se elijo podati na pot podjetnitva.
Usmerjajo jih pri oblikovanju podjetnikih idej s poslovnimi modeli, nudijo mentoriranje, administrativno podporo, pomo? pri iskanju virov financiranja podjetnike ideje, svetovanje pri promociji in prodoru na doma?e ter tuje trge. Organizirajo start-up vikende, na katerih udeleenci spoznajo tudi mone na?ine testiranja ideje na trgu.
V prispevku je navedeno, kakno vlogo imajo start-up zdruenja pri nastajanju novih perspektivnih podjetij. Podrobneje je opisan eden od na?inov testiranja podjetnike ideje, ki ga je po principu vitkega podjetnitva mono izvesti brez strokov. Testiranje lahko izvedemozgolj s pomo?jo spletnih orodij in se tako izognemo dragim raziskavam trga in testni proizvodnji. Pri tem pa je pomembno, da upotevamo spletno zakonodajo.Navedeni so tudi nekateri na?ini financiranja podjetnike ideje.
Klju?ne besede: vitko podjetnitvo, start-up zdruenja, poslovni modeli, testiranje trga, spletna zakonodaja, financiranje poslovne ideje
Abstract
Start-up associations offer a supportive environment for young people who want to take the entrepreneurship way. The associations guide them in creating their business ideas with business models, offer mentoring, administrative support, assistance in finding sources of financing their entrepreneurial ideas, advice on promotion and penetration to the domestic and foreign markets. They organize start-up weekends where participants learn about the possible ways of testing the idea on the market.
The article refers to the role of start-up associations in the emergence of new promising businesses. One of the ways of testing a business idea is described in detail; according to the principle of lean enterprise it can be done at no cost. Testing can be carried out merely by means of online tools, thus avoiding the costly market research and testing production. In doing so, it is important to take into account the web legislation. The article also refers to some of the ways of financing entrepreneurial ideas.
Keywords: lean enterprise, start-up associations, business models, market testing, website legislation, funding of business ideas
1 SLOVENSKA REALNOST NA PODRO?JU PODJETNITVA
Velikokrat je sliati, da je slovensko okolje premalo spodbudno za podjetnitvo in podjetnike. Poraja se vpraanje, ali smo Slovenci sploh dovolj podjetni?Primerjave namre? kaejo, da v podjetnitvu zaostajamo za drugimi evropskimi dravami. Rebernik navaja (2015), da le desetina Slovencev razmilja o tem, da bi v prihodnjih treh letih ustanovili podjetje.
Rezultati raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM) 2014 kaejo, da je Slovenija glede na podjetniko aktivnost med 70 dravami (ki so sodelovale v raziskavi) na 57. mestu, torej v spodnji tretjini. Podjetja, ki so nastajala v letu 2014, so v velikem tevilu primerov nastala zaradi potrebe po ustvarjanju dohodka (ve? kot 40 %) in ne zaradi dobre ideje in prepoznane poslovne prilonosti (Rebernik, 2015).
Kako pa je bilo v letu 2015? Odnos do podjetnitva med mladimi se v Sloveniji spreminja in to predvsem po zaslugi start-up zdruenj, ki predstavljajo velik potencial pri usmerjanju mladih na poti do ustanovitve lastnega podjetja.
1.1 START-UP ZDRUENJAPONUJAJONOVE VIDIKE PODJETNITVA
Na trgu imajo potencial tehnoloka podjetja, ki ponujajo informacijske, digitalne in visoko tehnoloke reitve(Kenda in Tomai?, 2016). Da bi tudi v slovenskem prostoru zagotovili ugodno okolje za razvoj taknih podjetij, je bila ustanovljena Iniciativa Start:up Slovenija, ki koordinira programe za zagon mladih podjetij. Organizira razli?ne dejavnosti, ki omogo?ajo podjetjem rast in prodor. Mladim podjetnikom nudi izobraevanja, osebnega mentorja in administrativno podporo (Kupec in Zaletel, 2014).
Start-up zdruenja torej nudijo podporno okoljezagonskim podjetjem. Usmerjajo jih tudi pri pripravi na predstavitve za potencialne vlagatelje, pri oblikovanju kampanj na platformah za crowdfunding, to je mnoi?no financiranje, pri promociji in prodoru na lokalne ter globalne trge.
V preteklih dveh letih je bilo v okviru start-up zdruenj organiziranih ve? kot 400 dogodkov za 13.000 udeleencev, ki so aktivno sodelovali z ve? kot 500 podjetnikimi timi in 250 start-up podjetji(Kupec in Zaletel, 2014).
Ti dogodki so pove?ini organizirani v obliki start-up vikendov z delavnicami, v katerih mladi razvijajo ideje po principuvitkega podjetnitva.Poudarek je na mreenju in izmenjavi znanj z drugimi udeleenci delavnic in tudi podjetniki. Najpomembneje pa je, da organizatorji start-up vikendov mladim pomagajo do realizacije in komercializacije podjetnikih idej, torej do nastanka start-up podjetja.
Znana so tudi Kickstarter zdruenja, v katera se vklju?ujejo posamezniki, ki e imajo oblikovano podjetniko idejo in i?ejo monosti za njeno realizacijo in financiranje.
Po informacijah start-up zdruenja Novo mesto se realizira vsaka deseta ideja, ki je rezultat dela na start-up vikendih. Na?ini financiranja novih idej so razli?ni: ban?na posojila, mnoi?no financiranje, poslovni angeli. Ena od monosti, preko katere pridejo do zagonskega kapitala nove visoko tehnoloke ideje, je tudiSlovenski podjetniki sklad.Kupej in Miku navajata, da je Sklad od leta 2006 podprl okoli 450 start-up podjetij, od tega jih e vedno uspeno posluje 88 % (2015).
2 KONCEPT VITKEGA PODJETNITVA
V start-up zdruenjih sledijo t. i. konceptu vitkega podjetnitva (LeanStartUP). Gre za metodo presoje, ali je poslovna ideja trno zanimiva ali ne, ali se poslovna odlo?itev spla?a ali ne. Pri tem se preverja sama ideja, spremljajo se torej odzivi trga na prototip. Izognemo se strokom izdelave poslovnega na?rta, drage raziskave trga ali celo testiranja s poskusno proizvodnjo. Tveganje skuamo zmanjati na minimum.
Razvoj idejepo konceptu vitkega podjetnitva sledi naslednjim korakom:
1. zapis na?rta A (zapis poslovnega modela, za ta namen uporabimo na primer kanvas poslovnih modelov),
2. prepoznava tveganja,
3. izvedba testiranja ideje: izvedba intervjuja o problemu in reitvi,
4. izdelava verzije 1.0,
5. ugotavljanje ujemanje produkta in trga.
(Maurya, 2014).
2. 1 RAZVOJ IDEJE S KANVASOM POSLOVNIH MODELOV
Za razvoj poslovne ideje je na voljo ve? poslovnih modelov. Poslovni model je metoda, s pomo?jo katere podjetja ustvarjajo pozitiven denarni tok in ve?ajo svojo vrednost. Gre torej za poenostavljeno razlago o tem, kako podjetje upravlja s svojimi viri (Bortnik, 2013).
Eden od poslovnih modelov je kanvas poslovnih modelov, ki ima 9 gradnikov: ponudba vrednosti, segmenti kupcev, distribucijske poti, odnosi s kupci, viri prihodkov, klju?ni viri, klju?ne aktivnosti, klju?ni partnerji in klju?ni stroki (Savi?, 2014, 129130). Po teh gradnikih razvijemo idejo in jo po potrebi spreminjamo (menjamo post-it listke na posameznem gradniku).K oblikovanju kanvasa je potrebno pristopiti interdisciplinarno in timsko.
Slika 1: Kanvas poslovnih modelov
Vir: https://onovog.files.wordpress.com/2012/11/kanvas-poslovnih-modelov-slovenscina.jpg
Klju? do razvoja inovativnosti in rasti se skriva v uporabnikih. Kaj je tisto, kar uporabniki potrebujejo? Katere teave imajo? Kakne so lahko reitve teh problemov? Ko se vrtimo okrog teh vpraanj, oblikujemo prvi gradnik kanvasa poslovnih modelov, to je ponudba vrednosti.
Savi? opisuje, kako po opredelitvi ponudbe vrednosti razdelamo tudi ostala podro?ja (2014, 129130):
kupce (gradniki: segmenti kupcev, distribucijske poti, odnosi s kupci),
infrastrukturo (gradniki: klju?ni viri, klju?ne aktivnosti, klju?ni partnerji),
finan?no sposobnost preivetja (gradniki: struktura strokov, viri prihodkov).
3 TESTIRANJE IDEJE OB UPOTEVANJU SPLETNE ZAKONODAJE
?e smo idejo do sedaj razvijali le na papirju, se je zdaj treba izpostaviti na trgu. V fazi testiranja ideje je treba narediti pomemben premik v smeri realizacije ideje. Najbolj realno sliko o naem proizvodu ali storitvi dobimo, ?e izvemo za mnenje uporabnikov. Toda kako dose?i ciljno skupino uporabnikov? Kako predstavnike ciljne populacije nagovoriti za sodelovanje pri testiranju? Kako pridobiti odzive testne skupine? Kako vse to opraviti v skladu z zakonodajo? Svetovni splet ponuja veliko monosti, ki omogo?ajo izvedbo testiranja takoreko? brez strokov, sajni treba narediti prototipa izdelkov ali celo zagnati testne proizvodnje.
V nadaljevanju je opisan eden od monih pristopov k testiranju podjetnike ideje.
V prvem koraku se pojavimo na drubenih omrejih, kjer se predstavimo z objavo nae ideje. Facebook recimo omogo?a ciljno targetiranje uporabnikov tega drubenega omreja, saj so ti profilirani glede na spol, starost, lokacijo bivanja in celo glede na nakupne navade.
Klju?en dejavnik pri objavi na drubenih omrejih je Call To Action povezava, preko katere zainteresirani posamezniki pridejo na nao t. i. LandingPage. V tem primeru e ne gre za pravo spletno mesto, ampak le za pristajalno spletno stran, na kateri so na voljo le najosnovneje informacije o nai poslovni ideji. Za izdelavo pristajalne spletne strani so na voljo razli?na spletna orodja, s katerimi jo ustvarimo brez strokov in zgolj z osnovnim predznanjem ra?unalnitva, na primer LaunchRock, Yola, Webley.
Pri tem moramo upotevati Zakon o elektronskih komunikacijah, ki narekuje pogoje, pod katerimi fizi?ne ali pravne osebe izvajajo elektronskokomuniciranje. Zakon (Uradni list t. 109/2012) narekuje pravila glede uporabe pikotkov za shranjevanje ali dostop do informacij, ki so shranjene na ra?unalniku uporabnikov po dostopu do vsebin na spletu.Pikotki so besedilne datoteke, ki se po obisku spletnega mesta torej naloijo na uporabnikov ra?unalnik oziroma mobilno napravo.Od leta 2013 morajo biti uporabniki spletnih strani s pikotki seznanjeni in mora jim biti ponujena izbira, ali elijo, da sepikotki naloijo na njihov ra?unalnik, oziroma da spletna stran na tak na?in spremlja njihove aktivnosti na spletu.Omogo?ajo torej sledenje uporabniku in zbiranje informacij o njem. Pri tem pa gre tudi za to, da je preko pikotkov uporabnikom spleta omogo?ena bolja uporabnika izkunja(Informacijski poobla?enec RS). Urad informacijskega poobla?enca je izdal zelo natan?ne smernice o uporabi pikotkov na spletnih straneh skladno z zahtevami zakonodaje.
Spletna stran mora vsebovati tudi pravno obvestilo in obvestilo o zasebnosti, preko katerih za?itimo sami sebe, ker z njima opozarjamo, da uporabniki spletne strani ne smejo reproducirati naega za?itnega znaka, logotipa. S tem poudarjamo, da smo izklju?ni lastniki avtorskega slikovnega materiala.
?e se vrnemo k pristajalni spletni strani njen pomen je v tem, da skuamo uspeno nagovoriti zainteresirane posameznike, da oddajo svoj kontakt, na primer e-potni naslov. Gre za ob?utljivo podro?je, ki ga ureja ve? zakonov: Zakon o elektronskem poslovanju na trgu, Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o elektronskih komunikacijah.
Ko nam posameznik zaupa svoj e-potni naslov, nam da tudi dovoljenje, da lahko uporabljamo njegov kontakt, kar je klju?no,da si lahko ustvarimo bazo naslovnikov, ki nam pride prav pri testiranju trga in za potrebe kasneje izgradnje blagovne/storitvene/korporativne znamke in prepoznavnosti ter nenazadnje tudi pri zbiranju finan?nih sredstev po sistemu mnoi?nega financiranja (kot je poudarjeno tudi v poglavju o mnoi?nem financiranju).
Ko imamo izdelano listo e-potnih prejemnikov, se lahko lotimo obve?anja testne skupine z e-potnimi sporo?ili.Posredujemo jim nadaljnje podrobneje informacije o nai poslovni ideji. Pri izvajanju e-potnih akcij si lahko znova pomagamo s spletnimi orodji za izdelavo e-potnih novi?k: na primer MailChimp, FlashIssue. Le-ta za razliko od klasi?nih e-potnih novi?k omogo?ajo izdelavo vizualno dodelanega sporo?ila, ki vklju?uje multimedijske elemente in hiperpovezave do pomembnih vsebin. Najpomembneje pa je, da nam spletna orodja za izdelavo e-potnih novi?k v administratorskem ra?unu omogo?ajo spremljanje u?inkovitosti e-potnih akcij.
Pri tem moramo biti pozorni tudi na naslednje dejavnike:
razvidno mora biti, kdo je poiljatelj navedeni morajo biti vsi podatki podjetja(identifikacijski in geolokacijski),
razvidno mora biti, kako je podjetje pridobilo kontakt naslovnika,
naslovnik mora imeti monost, da se odjavi od prejemanja e-novi?k.
Moramo biti tudi pozorni, da v fazi testiranja ideje ne krimo Zakona o elektronskem trenju in ne izvajamo neposrednega trenja in prodajnih akcij(ibert, 2015).
4 VIRI FINANCIRANJA START-UPOV
?e sougotovitve testiranja spodbudne, je ?as, da se za?ne razmiljati o iskanju virov financiranja za poslovno idejo.Mlada podjetja potrebujejo denar predvsem za financiranje trnih raziskav, zagon proizvodnje, razvoj aplikacij, zaposlovanje, vzpostavitev distribucijske mree, promocijske aktivnosti in iritev na tuje trge. Kot omenjeno, je na?inov financiranja kar nekaj: ban?na posojila, mnoi?no financiranje, poslovnih angeli in Slovenski podjetniki sklad. V Sloveniji obstaja kar nekaj drub tveganega kapitala: Prvi sklad, STH Ventures, DTK Murka in Meta Ingenium, ki so v zadnjih nekaj letih (20102015) vloile v mlada visokotehnoloka podjetja ve? kot 40 milijonov evrov.Prvi sklad je opravil 11 nalob v povpre?ni vrednosti milijon evrov, od tega jih ivih e deset. Med najbolj znanimi podjetji, v katere so investirale drube tveganega kapitala, soCeltra (razvoj reitev za mobilno oglaevanje), Tab Sistemi (sistemi za optimizacijo rehabilitacijskih sistemov) in Visionect (platforma interaktivnih brezi?nih prikazovalnikov) (Kupec in Zaletel, 2014).
4.1 MNOI?NO FINANCIRANJE
Mreenje, sodelovanje in sopomo? so temelji start-up koncepta. Na natetih principih pa temelji tudi sistem mnoi?nega financiranja, ki omogo?a, da podjetniki z majhnim vlokom zaenejo poslovanje in doseejo svoje cilje. V Sloveniji sta znana predvsem dva portala za mnoi?no financiranje oziroma zbiranje sredstev, to sta Kickstarter in Indiegogo.
Promocija nove poslovne ideje je pomembna e pred za?etkom zbiranja finan?nih sredstev, saj je potrebno zagotoviti vidnost v mnoici novih produktov, ki se predstavljajo na portalu za mnoi?no financiranje. e v samem postopku testiranja ideje, ki je opisan v zgornjem besedilu, lahko preverimo, kateri pristopi oglaevanja so u?inkoviti. Tako kot e omenjeno, je tudi v tej fazi odlo?ilnega pomen seznam e-potnih naslovov, preko katerega obve?amo zainteresirano javnost.
Slovenija sicer e ni na seznamu drav, v kateri lahko mladi podjetniki za?nejo zbirati sredstva preko npr. Kickstarterja. Kot v ?lanku opisuje svojo izkunjo Abe (2015), se je mono za pomo? obrniti na e uveljavljene podjetnike, ki se ukvarjajo s svetovanjem start-upom in za provizijo preko svojega podjetja, ki je registrirano v ZDA, omogo?ijo realizacijo kampanjena Kickstarterju(Abe, 2015).
5 PRIHODNOST STARTUP-OV
Ali lahko pritrdimo, da je start-up podjetnitvoperspektivno za zagon gospodarstva in zaposlovanje mladih?Kupec in Zaletel (2014) navajata podatek za leti 2012 in 2013, ki pravi, da je v tem obdobju nastalo kar 147 uspenih start-upov, v katerih je nalo zaposlitev 1.400 ljudi (Kupec in Zaletel, 2014).
Pri Iniciativi Start:up Slovenijaso si za cilj zastavili, da bo do leta 2020 vsako leto ustanovljenih ali iz tujine privabljenih vsaj 150 start-up podjetij, ki bodo ustvarila tiso? novih delovnih mest na leto(Kenda, 2015).
V preteklih treh mesecih (konec leta 2015) so slovenski mediji poro?ali o primerih uspenih praks v Sloveniji. Tu je le nekaj slovenskih start-up podjetij, ki si e uspeno utirajo pot v tujino: Nervteh simulator vonje, Eurosender poceni distribucija poiljk, Homey nadzor nad izvajanjem hinih opravil otrok, Moj budget nadzor nad prihodki in odhodki posameznika.
Treba pa je omeniti, da ve?ina start-up podjetij i?e svoj prostor na globalnem trgu, kar podporna start-up zdruenja tudi spodbujajo. Vendar pa je v Sloveniji potrebno e naprej zagotavljati zrelo in konkuren?no podporno okolje, sicer bo za mlade podjetnike bolj privla?no tuje okolje in s tem tudi tuje lastnitvo.
6 VIRI IN LITERATURA
Abe, B. 2015. Kako sem ob faksu in tudentski slubi na Kickstarterju zasluil za en avto. Startaj.si [online]. Dostopno na: http://www.startaj.si/8838770/Kako-sem-ob-faksu-in-%C5%A1tudentski-slu%C5%BEbi-na-Kickstarterju-zaslu%C5%BEil-za-en-avto?src=pj271115. [14. 1. 2016].
Bortnik, M. 2013. Kako ustvariti dober poslovni model. MP [online]. Dostopno na: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/video-kako-ustvariti-dober-poslovni-model. [10. 1. 2016].
Informacijski poobla?enec Republike Slovenije. Kdaj lahko uporabimo pikotke? [online]. Dostopno na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/ user_upload/Pdf/smernice/Smernic e_o_ uporabi_piskotkov.pdf. [10. 1. 2016].
Kenda, A. 2015. Veliko digitalnega hrupa za malo muzike. Finance.si[online]. Dostopno na:http://www.finance.si/8839550/Veliko-digitalnega-hrupa-za-malo-muzike?src=pj171215. [20. 1. 2016].
Kenda, A., in J. Tomai?. 2016. Kaj skrbi 1.409 direktorjev z vsega sveta. Finance.si [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/8840572/Kaj-skrbi-1.409-direktorjev-z-vsega-sveta?src=pj200116. [20. 1. 2016].
Kupec, B., in A. Zaletel. 2014. Kako zagnati start-up. Finance.si[online]. Dostopno na:http://www.finance.si/8814424/Kako-zagnati-start-up. [10. 1. 2016].
Kupej, B., in Miku, . 2015. Se dravi spla?a vlagati v start-upe?Startaj.si[online]. Dostopno na: http://www.startaj.si/8835213/Se-dr%C5%BEavi-spla%C4%8Da-vlagati-v-start-upe?src=pj030915. [ 11. 9. 2015].
Maurya, A. 2014. Delaj vitko.[online]. Dostopno na: file:///D:/Downloads/Delaj_vitko%20(2).pdf. [ 13. 1. 2016].
Rebernik, M. 2015. Slovenija postaja drava podjetnikov iz nuje. Finance.si[online]. Dostopno na: http://www.finance.si/8816878/Slovenija-postaja-dr%C5%BEava-podjetnikov-iz-nuje. [11. 9. 2015].
Savi?, M. 2014. Oblikovanje poslovnih modelov: kje se skriva klju? do debelih vrednosti v prodornih organizacijah?.Ljutomer: dola.
Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). [online]. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=111442#!/Zakon-o-elektronskih-komunikacijah-(ZEKom-1). [10. 1. 2016].
ibert, M. 2015. Spam v B2B svetu: da vas ne zgrabi inpektor! MP [online]. Dostopno na:http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/spam-v-b2b-svetu-da-vas-ne-zgrabi-inspektor?utm_source=email&utm_medium=po&utm_campaign=email-januar. [10. 1. 2016]. |
