DR. BOGDAN KAV?I?: POHLEP
DR. BOGDAN KAV?I?: POHLEP |
|
|
Povzetek Tema prispevka je pohlep. Najprej so predstavljene sestavine definicije pohlepa po razli?nih virih. Potem so analizirane pozitivne in negativne posledice pohlepa na posameznika in družbo. Ugotovljeno je, da pretežna ve?ina avtorjev pohlep vrednoti negativno. Pohlep ima številne negativne posledice na posameznika, zato ga nekateri razumejo kot bolezen. Negativni so u?inki pohlepa na družino, poslovne odnose in družbo kot celoto. So pa tudi nekatera pozitivna vrednotenja pohlepa. Nekateri poudarjajo njegovo motivacijsko vlogo in posledi?no vrednotijo pohlep kot temelj svobodnega tržnega gospodarstva in njegove pozivne vplive na ekonomski razvoj sodobnih družb. Drugi vidijo pohlep kot prirojen ?loveštvu, rezultat naravne selekcije v zgodovini. Nasprotno temu je stališ?e, da je pohlep nemoralen in so ga obsodile vse religije v zgodovini. Na koncu pa je razprava o tem, kolikšno bogastvo zadostuje za dobro življenje. Klju?ne besede: pohlep, u?inki pohlepa, bolezen, tržna ekonomija, kapitalizem, vrlina, dobro življenje Abstract The topic discussed in the article is greed. First the components of the definition of the greed are presented from different sources. Then the positive and negative consequences of greed on individuum and on society are analysed. It is stated that the vast majority of authors evaluate greed as negative. Greed causes numerous negative effects on individuals (pleonexic personality), therefore is by some authors treated as decease. Negative are effects of greed also on family, business relations and society as a whole. Greed causes social inequality with all its disastrous effects. But there are also some positive evaluations of greed. Some emphasize its motivational role and consequently evaluate greed as the basis of the free market economy with all its positive effects on economic development of the modern societies. The others see greed as innate to the humans, result of the natural selection in the history. Opposite is the attitude that greed is immoral, condemned by all religions in the history. Finally the question how much wealth is enough for the good life is discussed. Key words: greed, effects of greed, decease, market economy, capitalism, virtue, good life 1. Uvod V Sloveniji je obravnavanje pohlepa z vidika njegovega vpliva na družbo in posameznika v pisnih prispevkih sorazmerno redko, medtem ko je v mednarodnem prostoru teoreti?nih prispevkov na to temo kar nekaj. Kaj je razlog za odsotnost tovrstnih teoreti?nih razprav v Sloveniji, bi težko rekli. Z gotovostjo lahko trdimo, da nato, da v Sloveniji skoraj ni teoreti?nih razprav, ne vpliva dejstvo, da med Slovenci ne bi bilo pohlepa. Menimo, da je "tajkunizacija" in s tem povezan propad mnogih nekdaj uspešnih podjetij tudi posledica pohlepa. Namen tega prispevka je ugotoviti, kako je v strokovni literaturi opredeljen pohlep in kakšne posledice ima za družbo kot celoto in za posameznika. Nadalje je namen prispevka tudi ugotoviti,ali je potrebno pohlep zakonsko opredeliti in sankcionirati njegove posledice takrat, ko ima negativen vpliv na blagostanje družbe. Temeljna teza tega prispevka je, da v literaturi glede njegovih pozitivnih in negativnih posledic ni enotnega mnenja, da pa ve?ina raziskovalcev meni, da pohlep negativno vpliva na družbo in posameznika. Da bi lahko dosegli namen prispevka in potrdili ali zavrnili temeljno tezo, smo analizirali relevantno predvsem tujo in (maloštevilno) slovensko literaturo in vire. Prispevek najprej opredeljuje pojem pohlepa, nato pa njegove pozitivne in negativne vzroke in posledice.Prispevek zaklju?ujemo s povzetkom temeljnihugotovitev, da katerih smo prišli s študijem literature in analize razmer v slovenskem prostoru. 2. Kaj je pohlep Pohlep se kaže kot oblika ?loveškega vedenja, s katero se preu?evalci ukvarjajo že od antike dalje. Zato je tudi opredelitev pomembnih znakov (sestavin) tega pojava veliko. Slovar slovenskega knjižnega jezika ga dokaj enostavno opredeljuje kot »strastna želja prisvajati si dobrine« (SSKJ,2014, druga knjiga str. 83). Ta vir opredeljuje tudi en sam pomen pohlepa. ?e povzamem po nekaj dostopnih virih (Eppig, 2014; Fox, 2010; Greed, 2009; Greed, 2015; Taflinger, 1996), so glavne sestavine vsebine pojma (pojava, lastnosti) pohlepa naslednje: Kot pohlep ozna?ujemo vedenje, ki se izraža v pridobivanju kot cilju in ne kot sredstvu (za preživetje ali udobno življenje). Sredstvo se spremeni v cilj sam po sebi. Zato je za pohlep zna?ilna neskon?na, nepremagljiva in nenasitna želja po pridobivanju ve? ne?esa, kar imajo drugi in kar služi za udobno življenje. Druga?e re?eno, gre za željo po pridobivanju vedno ve? ne?esa, ki je ni nikdar mogo?e zadovoljiti, niti ob še tako velikih koli?inah želenega. SSKJ 2014, kot navedeno, ne opredeljuje sopomenk ta pohlep. Iz literature pa je mogo?e povzeti številne pojme, ki izražajo isto ali podobno vsebino, kot je pohlep. To so: (že omenjena) sebi?nost, lakomnost, hrepenenje, kopi?enje zalog, skopost, poželenje, smrtni greh, posesivnost, grabežljivost, nenasitnost itd. Seveda so med temi pojmi nekatere vsebinske razlike, ki odsevajo razli?ne izrazne oblike pohlepa. Nasprotje pohlepa je vrlina, krepost. SSKJ (2015, druga knjiga, str. 936) definira vrlino kot pozitivno zna?ajsko lastnost. Krepost pa enako in kot poštenost, neopore?nost. Bolj povedna je opredelitev, da je vrlina življenje in delovanje po moralnih in eti?nih na?elih (Virtue, 2015). Temeljne vsebinske opredelitve so podali že starogrški filozofi. 3. Je pohlep dober ali slab ?eprav iz že navedenih opredelitev vsebine pohlepa sledi, da gre za pretežno negativne opredelitve, se v literaturi in družbeni praksi sre?ujemo tudi z zagovorniki pohlepa, oziroma pozitivnim vrednotenjem tega pojava. Poglejmo utemeljitve za oboje, pozitivno in negativno vrednotenje pohlepa. Kratek povzetek odnosa do pohlepa v preteklosti je npr. v Nikelly (2006, str. 66-67). Iz zapisa sledi, da je celotna stara judovska in krš?anska eti?na literatura pohlep obsojala in prepovedovala, ker ga je razumela kot korenino družbene nepravi?nosti. Papež Gregor Veliki ga je v 6. stoletju opredelil kot enega od sedmih smrtnih grehov, torej kot tisto, kar povzro?i pogubo ?loveka, ?e se mu ne odpove (Sedem smrtnih grehov, 2014). Glede na posledice, je pohlep verjetno najvplivnejša pregreha ?loveštva. Katoliška cerkev je bila vse do prevlade protestantske etike nasprotnica posvetnega materialnega bogastva, pridigala je svetost siromaštva. Šele protestantska etika je ocenila delo kot sveto in kopi?enje bogastva kot versko obveznost, ki bo zagotovila rešitev sveta (Nikelly, 2006, str. 66). Ob današnjem bogastvu katoliške cerkve v Sloveniji ni treba posebej omenjati, kako je »pozabila« na svoje prvotne nauke. Stari Atenci so verjeli, da pohlep spodjeda ?lovekov zna?aj, povzro?a krivice in zatiranje. Kot zaš?itnih pohlepa je bil bog Hermes, ki si je agresivno prizadeval za bogastvo, status in lastni interes. Tako Aristotel kot Platon sta verjela, da pohlep ne prinaša zadovoljstva, da spodbuja destruktivne ambicije in uni?uje družbene vrednote ter kolektivno življenje. Podobne negativne nazore o pohlepu so prevzeli tudi Rimljani (Nikelly, 2006, str. 66). 3.1 Negativni vplivi pohlepa na posameznika Seltzer (2012) ugotavlja, da tisti, ki se vdajajo pohlepu, navadno ne delujejo v svoji profesiji ali v umetnosti. So podjetniki, investitorji, špekulanti, posojilodajalci (oderuhi) in pogosto tudi direktorji (?eprav ne vedno). Najpogosteje zelo malo od svojega uspeha prispevajo družbi. Nasprotno njihova dejavnost je usmerjena v to, kako denar iz drugih žepov preusmeriti v svoj žep. Zato brezobzirno izkoristijo vsako priložnost in ne oklevajo, kadar se je treba usmeriti proti drugim. Milijonarjem ni milijonov nikdar dovolj. Sredstva, s katerimi pridobivajo bogastvo, so postala cilj sama sebi. Pohlepnim ni cilj imeti, ampak pridobivati in vzdrževati pridobljeno. Pridobiti ?im ve? in potem to uporabiti za pridobitev še ve? bogastva. ?e se zgodi, da pri tem izgubijo, pa to doživljajo kot izgubo lastne vrednosti, kar pove?uje njihovo nagnjenost k samomoru. Zaradi takšnih u?inkov pohlepa na posameznika se od leta 1992 dalje pojavlja oznaka, da je pohlep bolezen in pleoneksi?na osebnostna motnja (Lerman, 2005, str. 617). Nikelly (2006, str. 71) postavlja opredelitev stroke, da gre pri pohlepu za bolezen, to je socialno neprilagojeno vedenje, ki je nevarno za fizi?no in mentalno zdravje. Nikelly tudi navaja naslednje kriterije za prepoznavanje pleoneksi?ne osebnosti (Nikelly, 2006, str. 72): Pohlep naj bi bil povezan tudi s kemi?nimi procesi v možganih. Ko oseba pridobi vire, se v možganih sprostijo kemikalije, ki povzro?ijo ob?utek veselja. To pa ima za posledico, da ho?e pridobiti še ve? (Fox, 2010). V tem smislu je razumeti opredelitev, da je pohlep kot mamilo, s katerim tekmujeta samo heroin in alkohol (Hrovatin, 2013). Njeno bistvo je, da prepre?uje ?loveku biti zadovoljen s tem, kar ima. Zato ho?e ve? in ve? in mu nikdar ni dovolj. Z zdravljenjem pleoneksije (kot bolezni, ki približno ustreza pohlepu), se ukvarja psihiatrija, posebej psihoanaliza. Zdravljenje je težavno. Prvi? zato, ker je bolezen zelo razširjena in bi moral velik del poslovnežev (ve?ina?) na zdravljenje v bolnišnice. Drugi? zato, ker je za tovrstne bolezni nujno, da oboleli najprej sebi prizna, da je bolan in se ho?e zdraviti. Pohlepneži pa sebe ne vidijo kot bolnike, tako tudi ne bogati. Nasprotno, sami o sebi imajo dobro mnenje. Napa?no povezujejo denar z ob?utkom samo vrednosti. Svoje premoženje ena?ijo z vrlinami, kot so prijateljstvo, ljubezen, lojalnost (Whatcausesgreed? brez letnice)Tretji? pa tudi zato, ker je samo zdravljenje težavno. Kot opredeljuje Nikelly (2006, str. 74) je pri bolniku treba dose?i motivacijsko preusmeritev in kognitivno prestrukturiranje, spremembo vrednotenja bogastva in prepri?anja, da samo mo? in uspešnost zadovoljujeta potrebe. Zato so nekateri mnenja (npr. Hrovatin, 2013), da se je smiselno boriti proti pohlepu, ker ga nikakor ne moremo lo?iti od sebe. Lahko pa ga preusmerimo na tisto, kar nam je pisano na kožo in ni nujno, da je to denar, mo? ali status – pa smo vseeno zadovoljni. 3.2. Negativni vplivi pohlepa na družbo Denar sam po sebi ni nekaj slabega. Nenazadnje vsak potrebuje za življenje v sodobnem svetu nekaj denarja. Z denarjem lahko naredimo tudi marsikaj dobrega. Vzemimo na primer prizadevanja karitativnih organizacij kot je Rde?i križ, Karitas, Unicef ipd., ki si zelo prizadevajo pridobiti denarna sredstva, da bi reševali probleme preživetja prebivalstva na številnih delih sveta. Problem nastane, kadar pride do nesorazmerja med številom in željami tistih, ki hlepijo po sredstvih in razpoložljivim bogastvom, ki je omejeno (Taflinger, 1996). V takem okolju mora posameznik, ?e ho?e imeti ve?, vzeti drugim. Tako pride do delitve družbe na tiste, ki imajo in one, ki nimajo. Med tema dvema skupinama pride do konfliktov, ki imajo rušilno vlogo v družbi. Bogati pozabijo na revne in njihove potrebe. Pride do brez?utnosti, arogance in megalomanije na eni strani ter do težkega dela, nezdravih delovnih pogojev, revš?ine in pomanjkanja ter uni?evanja življenjskih možnosti na drugi strani. Pohlep postane nemoralen, ko gre za akumulacijo denarja na ra?un drugih ljudi. Ker je ?lovek socialno in kulturno bitje, ljudje od države pri?akujejo regulativo, ki bi zmanjšala, ?e že ne odpravila škodljive posledice neenakosti v družbi. Temu je namenjena zakonodaja, pravila, družbene norme. ?e država uspe obvladati ta konflikt do zadovoljive mere znotraj sebe, se lahko obrne navzven. Tako pohlep lahko vodi do globalnih nesre? v svetu, kot jih predstavljajo vojne (Gallozzi, 2009), tudi svetovne. Prva svetovna vojna je izrazit primer svetovne katastrofe, ki jo je povzro?il pohlep nekaterih držav. Torej pohlep ni le lastnost posameznikov, ampak lahko tudi skupin in organizacij, do vklju?no velikih, kot so države. Ve?insko mnenje med prebivalci, pa tudi v strokovnih krogih je, da je pohlep družbeno škodljiv. (O koristnosti pohlepa bo govora v naslednjem razdelku). Vendar pohlep v svetu raste. Raste tako pri posameznikih, kot pri družbenih skupinah in državah. Du Bose (2008) npr. ocenjuje, da pri posamezniku pohlep eksponencialno raste, ko mu enkrat popusti: presoja odpove, etika postane kompromisna, stil vodenja zaslepljen z ambicijami. Rast pohlepa v svetu je razvidna iz podatka, ki se je pojavil januarja 2015 tudi pri nas: že leta 2016 naj bi najbogatejših 1% bilo lastnik 99% vsega svetovnega bogastva (K. T., 2015). Dostopnih je kar nekaj analiz o rasti pohlepa v ZDA in posledicah te rasti. Ena odmevnejših takšnih analiz je v knjigi Stiglitz J. E.: Theprice of inequality, 2013 (Cena neenakosti). Stiglitz je leta 2001 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo (skupaj s še dvema drugima ekonomistoma), torej gre za uglednega avtorja. Stiglitz neposredno ne govori o pohlepu, pa? pa o neenakosti v ameriški družbi. Povezavo me pohlepom in neenakostjo so, kot je bilo že navedeno, dokazali drugi avtorji. Zato je Stiglitzove ugotovitve glede poraznih posledic neenakosti mogo?e neposredno povezati s pohlepom. Ugotavlja, da se je v ZDA neenakost v obdobju od 1950 do 1970 zmanjševala (str. 3).Za?ela pa se je hitro pove?evati z izvolitvijo R. Reagana za predsednika. Ta je znižal progresivno obdav?itev bogatih z najvišjih 70% na 28%. Sledil mu je še Clinton, ki je leta 1997 najvišjo stopnjo davka znižal na 20% in potem še Bush na 15% (Stiglitz, 2013, str. XXXI). Tako se je mediana bogastva srednjega sloja od 2007 do 2010 znižala za 40% (Stiglitz, 2013, str. XI). Zgornjih 1% je v letih 2007 – 2008 pobralo 65% prirastka v bruto doma?em proizvodu, medtem ko so srednji sloji stagnirali. Bogati po dobijo vedno ve?. Zadaj je bila ideologija, da je treba denar dati bogatim, ki bodo ustvarili nova delovna mesta (teza o »kapljanju navzdol«, angl.: »trickledowneconomy«). To se ni potrdilo. Zgodilo se je ravno obratno.Bogati so nebogatim še bolj spraznili žepe. Te ocene kaže vrednotiti v kontekstu Stiglitzove ugotovitve, da imajo dežele z manj progresivno obdav?itvijo bogastva višjo stopnjo družbene neenakosti. Dežele z ve? ekonomske neenakosti pa tudi ve?jo politi?no neenakost (Stiglitz, 2013, str. XIII). Politi?na mo? se seveda seli k bogatim, ki dosežejo še zmanjšanje obdav?itev in s tem svoje hitrejše bogatenje. Ti procesi so vodili do finan?nega zloma 2008 in gospodarske krize, ki je sledila. Ta je tudi v ZDA najbolj prizadela prav nižje sloje prebivalstva. Porasla je brezposelnost, zmanjšale so se pokojnine, banke pa so zasedle ogromno število stanovanj in zasebnih hiš, ki so bile kupljene s krediti. Povpre?no gospodinjstvo belih Ameri?anov je od leta 2005 do 2009 izgubilo 53% premoženja, povpre?no gospodinjstvo južnoameriških priseljencev 66% (Stiglitz, 2013, str. 17). Vendar pa so iz kriz mnogi bankirji izšli z velikim dobi?kom, tisti, ki so jih njihove napake prizadele, pa so izgubili zaposlitev. Tako so bili bankirji dejansko nagrajeni za narejeno škodo drugim (Stiglitz, 2013, str. XLIV). Tako se je zgodilo tudi drugje po svetu, razen na Islandiji, kjer so bankirji šli v zapor. ZDA s svojimi 303 milijoni prebivalstva štejejo za eno najbogatejših držav na svetu. Obenem pa je to dežela z velikansko neenakostjo, ki vklju?uje na eni strani najbolj bogate Zemljane, na drugi strani pa tudi veliko revš?ine. Snyder (2010) je zbral 50 statisti?nih podatkov o ZDA, za katere pravi »da so skoraj preve? nori, da bi jim verjeli«. Povzemam nekatere: Iz drugega vira (Gongloff, 2014) povzemam, da je leta 2012 15% vseh Ameri?anov živelo pod pragom revš?ine (za posameznika je bil leta 2013 prag revš?ine 11.720$ letnega dohodka, za štiri?lansko družino pa 23.492$). ZDA v tem pogledu niso kakšna izjema (le podatkov o ZDA je na voljo ve? kot za druge države). Utemeljena pa je ocena, do katere je na podlagi mednarodnih primerjav prišel Stiglitz, da je neenakost najve?ja prav v ZDA (Stiglitz, 2013, str. 27). Jones (2014) npr. navaja, da je najbogatejših 1000 Britancev podvojilo svoje bogastvo v zadnjih petih letih krize. Isti avtor navaja tudi, da 805 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane za zdravo življenje in da 67 milijarderjev poseduje toliko kot 3,5 milijard najrevnejših. To ozna?uje kot groteskno neenakost. V zvezi s pohlepom in posledi?no bogastvom kaže za ZDA omeniti tudi to, da so dežela, kjer so prebivalci obsedeni bogastvom in pridobitništvom, da se kopi?enja materialnih dobrin ne sramujejo, kot drugje po svetu in ga tudi ne skrivajo (Du Bose, 2008). Televizija, filmi in druga sredstva množi?nega obveš?anja glorificirajo življenje elit. Ameriška pot do sre?e je »imeti ve?« (Nikelly, 2006, str.67). Zato ni presenetljiv rezultat ankete, da ve?ina Ameri?anov srednjega in nižjega razreda (po samoopredelitvi) ob?uduje bogate: 94% iz srednjega in 84% iz nižjega razreda. Bogate ocenjujejo kot bolj inteligentne in bolj delovne od drugih, vendar tudi kot bolj pohlepne in ve?ina (58%) je mnenja, da pla?ujejo premalo davkov. 42% jih meni, da so obogateli s trdim delom, kar je vredno ob?udovanja (Pahman, 2012). Dejansko to drži le v manjši meri, najbogatejši so bogastvo podedovali in ga niso pridobili sami. Za ameriške elite je zna?ilna »sumljiva potrošnja«, kot to ozna?uje Lerman (2005, str. 616) in kot primer navaja porast velikosti povpre?nih stanovanj, ki je od leta 1970, ko je bila 129m˛ na 199m˛ leta 2004. Ali po drugem viru: od 160m˛ leta 1983 na 241m˛ leta 2013 (America's homes are biggerthanever, 2014). Za bogate obstoji tudi posebna ponudba avtomobilov, najdražji Porsche 918 Spyder za ceno 845.000$; sledi Ferrari 458 speciale, ki ima ceno 294.350$; šele potem RollsRoyce s ceno 284.000$, itd. (Bestcars for super rich, 2014). Predvsem na podlagi Stiglitzove analize (Stiglitz, 2013) bi povzel naslednji potek dogajanj: Rezultat pohlepa je, da si velika manjšina (posebej zgornjih 1%) nabere veliko bogastvo. Bogati svoj denar porabijo tudi za pridobitev politi?nega vpliva. V deželi kot so ZDA zmaga na volitvah tisti, ki v volilni proces vloži ve? denarja. Pri tem so zlasti pomembne predsedniške volitve, zaradi velikega vpliva na državno odlo?anje, ki ga ima ameriški predsednik. Kandidatom na volitvah uspe prepri?ati volivce z uporabo marketinga, razvila pa se je tudi posebna znanost vedenjska ekonomija. Ve? marketinga zahteva seveda ve? denarja. Stiglitz ta proces ozna?uje s frazo »one dollar, one vote« (en dolar – en glas) namesto en volivec en glas (Stiglitz, 2013, str. L). Bogati prispevajo za volilno kampanjo tistim kandidatom, katerih program jim ustreza. Po volitvah izvoljeni seveda vra?ajo bogatim vloženi denar v obliki bogatim prijaznih politi?nih in gospodarskih odlo?itev. Tako si pohlep pridobi tudi politi?no oblast. Politika je bojiš?e, na katerem poteka boj za razdelitev nacionalnega dohodka. Boj, ki ga je v ZDA dobil zgornji 1% (Stiglitz, 2013, str. 168). Pohlep je v preteklosti vodil do propada mnogih držav. 4. Pozitivno vrednotenje in vzroki pohlepa 4.1. Pohlep je koristen Delavec mora biti za delo motiviran, da bo trdo delal. ?e ima ob?utek, da ga na obravnavajo pošteno, ga je težko motivirati. Ekonomist Marshal je že leta 1895 zapisal, da je dobro pla?ano delo u?inkovito in zato ni drago delo (Marshal, 1920, 555). Vprašanje je, kolikšne razlike v pla?ilu imajo spodbudno vlogo. Kot smo že navedli, so razlike v pla?ilu med povpre?nim delavcem in direktorjem v sodobnem ?asu 1 : 300 in še ve?. Stiglitz navaja, da je ta razlika na Japonskem 1 : 16 (Stiglitz, 2013, str. 26). Pa je Japonska prav tako gospodarsko uspešna država. Gre torej tudi za družbene norme, kaj je primerno in kaj ne. Spomnim se, da je Zveza komunistov Slovenije leta 1971 na Konferenci o socialnem razlikovanju kot primerno razliko med najnižjim osebnim dohodkom (navadno snažilke) in najvišjim osebnim dohodkom, opredelila razmerje 1 : 5. V razli?nih deželah torej obstoje razli?ne norme, kaj je primerno in spodbudno razmerje v pla?evanju dela posameznikov. Stiglitz zagovarja tezo (teorijo marginalne produktivnosti), da bi osebno povra?ilo posamezniku moralo ustrezati velikosti družbenega prispevka od njegovega dela (Stiglitz, 2013. str. 136). Na osnovi obsežne analize zaklju?uje, da vsaj v ZDA bogati dobijo mnogo ve?, kot je družbeni prispevek njihovega dela. Splošneje pa je prisotno prepri?anje, da je prav pohlep spodbudil razvoj tržnega gospodarstva in s tem velik gospodarski in družbeni razvoj v zadnjih nekaj stoletjih. Vendar se nekateri sprašujejo, ali je danes življenje res boljše, kot v preteklosti. Tako Hrovatin (2013) navaja, da je pohlep zakrivil razvoj civilizacij, zaradi katerih mnogi živijo slabše, kot ?e civilizacije ne bi bilo. Zaklju?uje, da je pohlep tudi uni?il vse dosedanje civilizacije in bo tudi sedanjo (Hrovatin, 2013). Kluger (2014) navaja v podporotezi, da je pohlep koristen,izsledke neke novejše raziskave University of Oxford (ne navaja natan?neje, katere raziskave in kdaj). Raziskovalci so z uporabo matri?nih modelov družbenih skupin ugotovili, da kadar so skupine hierarhi?no strukturirane – torej, da gre za veliko neenakost med ?lani – se posamezniki na vrhu bolj prizadevajo za interese skupine v celoti, kot ?lani, ki so na dnu hierarhije. Vklju?no v tekmovanju z zunanjimi skupinami. Avtorji so odkrili, da se vedenje skoraj v vseh kulturah in na vseh lokacijah sklada z ugotovitvami raziskav na opicah (šimpanzih, bluemonkeys in lemurjih). V skupinah teh opic se v boju z zunanjimi skupinami za meje ozemlja borijo predvsem samci na višjih položajih, ki se jim pridružijo tudi samice na višjih položajih. ?lanom skupine na nižjih rangih pa je dovoljeno, da se skrijejo za višje in malo prispevajo k obrambi ozemlja skupine. Cena te zaš?ite pa je, da se nižji ne smejo upirati višjim, sicer višji uporabijo svojo mo? tudi za pokoravanje nižjih. Tako naj bi bilo tudi v ?loveških skupinah v zgodovini. Mo?ni ljudje, ki služijo skupini, so nagrajeni s še ve?jo mo?jo. Mo?ni generali (kot npr. Washington, Grant in Eisenhower v ZDA)postanejo predsedniki držav, ne samo, ker jih ljudje bolj poznajo, ampak tudi ker so se izkazali v boju za cilje, ki jih ljudje sprejemajo. V javnosti najbolj odmevna pozitivna ocena pohlepa je nedvomno izjava I. Boesky-ja na otvoritvi Berkeley's School of BusinessAdministration na Kalifornijski univerzi leta 1985 (James, 2015, str.2) ali 1986 (Greed, 2015), ki je dejal: »Mimogrede, pohlep je v redu. Želim, da se tega zavedate. Mislim, da je pohlep zdrav. Lahko ste pohlepni, pa se še vedno dobro po?utite.« (citirano po James: 2015, str.2).Ta govor so uporabili naslednje leto v filmu WallStreet, v katerem igra glavno vlogo G. Gekka z Oskarjem nagrajeni M. Douglas. Ta izjava in film sta doživela obsežne komentarje v ZDA in sta verjetno najpogosteje navedena primera podpore pohlepu. Ne bo odve? dodati informacijo, da je bil ta Ivan Boesky borzni špekulant, Žid, ki je bil leta 1987 obsojen zaradi goljufij in podkupovanja na 3,5 let zapora, pla?ilo 100 milijonov $ kazni in trajno prepoved dela z vrednostnimi papirji (Ivan Boesky, 2015). Kljub medijski razvpitosti, pa Boesky ni posnemanja vreden zgled, ki bi utemeljeval koristnost pohlepa. Med zagovornike pohlepa lahko štejemo tudi tiste, ki pohlep razumejo kot prirojeno ?lovekovo lastnost, npr. Jones (2014). To je razumevanje pohlepa kot nujne lastnosti za preživetje posameznika in vrste. Kot utemeljuje Eppig (2014), je ?loveški pohlep rezultat evolucije. ?lovek je rezultat evolucije in naravna selekcija je temelj tudi ?loveškega vedenja. V naravi preživi ve? tistih, ki imajo dolo?eno lastnost, kot onih, ki je nimajo ali jo imajo v manjši meri. ?im ve?ja je razlika, ve?ja je pomembnost te lastnosti. Za vse organizme so viri pomembni za razmnoževanje. Preživi toliko mladi?ev, kolikor je virov za njihov obstoj. Torej viri odlo?ajo, koliko mladi?ev bodo imele živali. Tako selekcija daje prednost osebku, ki lahko zagotovi ve? virov in prehrani ve? mladi?ev. To je veljalo tudi za razvoj ?loveka. Sodobni ljudje niso bistveno druga?ni. Spremenilo pa se je to, da tekom evolucije virov dolgo ni bilo mogo?e uskladiš?iti. Danes je to mogo?e za poljuben ?as v obliki denarja. Ljudje imamo torej prirojen nagon uspeti bolj kot drugi. To še vedno vpliva na naše ravnanje: imeti ve? bogastva kot drugi. Druga?e re?eno, naravna selekcija nas sili po pridobivanju ve? virov (ve? bogastva), kot jih imajo drugi. Temu stališ?u nasprotuje npr. Jones (2014), ki navaja, da so raziskave na univerzah Harvard in Yale leta 2012 (podrobnejših podatkov o teh raziskavah ne navaja) vodile do ugotovitve, da ljudje po naravi nismo sebi?ni. Podobno naj bi na Princeton University ugotovili, da je ?lovekovi naravi prirojeno so?utje. Vzrok naj bi bil v tem, da se po?utimo dobro, kadar pomagamo drugim, ker se v kri sproš?a hormon oxytocin, ki spodbuja prijateljstvo. Splošneje formulirano, gre za vprašanje, ali je pohlep posledica genetskih dejavnikov (prirojen) ali lastnosti družbenega okolja, v katerem posameznik živi. Ta dilema je prisotna v vsej zgodovini, kot iz razli?nih virov povzema Nikelly (2006, str. 66-67). Zagovorniki pohlepa ga razumejo kot prirojene pozitivne lastnosti ?loveške narave, ki so gonilna sila ustvarjanja bogastva. Tako kot rast otrokovega telesa znak njegovega zdravja, tako je pove?anje bogastva znak mo?nega gospodarstva. V to vrsto nazorov lahko prištejemo tudi prepri?anje, da je pohlep posledica osnovnega strahu za življenje. Pohlep izvira iz ob?utka pomanjkanja, prikrajšanja, potrebe po ne?em, kar ni na voljo. ?e je ta ob?utek posebej mo?an, se oseba osredoto?i na pridobivanje tistega, kar »potrebuje«. Poskuša dobiti tisto, kar bi odpravilo ob?utek, da tega nima dovolj. To je lahko denar, mo?, seks, hrana, pozornost, znanje ali karkoli drugega. Lahko je to nekaj konkretnega, oprijemljivega ali abstraktnega, realnega ali simbolnega. ?e se pohlep fiksira na nekaj specifi?nega, potem je celo življenje posameznika namenjeno pridobitvi ?im ve? tega (Greed, 2009; Whatcausesgreed /brez letnice/). V skladu s tem nazorom so sestavine pohlepa naslednje: Za pojasnjevanje pohlepa je koristno razlikovanje med potrebami in željami (Nikelly, 2006, str. 67). Potrebe definira kot tisto, kar je potrebno za vzdrževanje osnovnih pogojev življenja in preseganje trpljenja; želje, bistvo pohlepa pa ustvari socialno in ekonomsko okolje. Želje nimajo kvantitativnih omejitev in zato oseba ne more biti nikdar povsem zadovoljena. 4.2 Tržnost in pohlep Mo? lastne koristi dolo?a aktivnost posameznika. Zasebni pohlep kapitalista pa trg spremeni v javno dobro, zatrjuje Doti (1996). V podporo tej svoji tezi navaja izkušnje z dvema trgovinama v ?ikagu v zimi, ko je zapadlo toliko snega, da redna preskrba nekaj ?asa ni bila mogo?a. Ena trgovina je še naprej prodajala hrano po enakih cenah kot prej in je bila kmalu izpraznjena, lastnik jo je moral zapreti. Drug trgovec pa je podvojil cene, njegova trgovina je ostala dobro založena in odprta. Tako je trg zasebno korist trgovca spremenil v javno dobro (trgovina je bila založena in odprta). Doti nadaljuje, da je osebna korist edini uspešni na?in proizvodnje in distribucije blaga v modernem ekonomskem sistemu (pravtam). V skladu s temi prepri?anji je pohlep gibalo gospodarskega razvoja, od katerega imajo korist vsi. Trg ne kanalizira samo pohlepa posameznika po denarju ampak tudi po odli?nosti. Kapitalist izkoristi vsako priložnost za dobi?ek. ?eprav je bogastvo pot do slave posameznika, pa je že A. Smith opozoril, da je želja po bogastvu in slavi najbolj splošen vzrok razvrednotenja (korupcije) naših moralnih ?ustev. Zaradi tega je (bil) pohlep obsojanja vredno vedenje v vseh religijah. Posebej v krš?anstvu in judovstvu. Pohlep je že Tomaž Akvinski obsodil kot smrtni greh (Greed, 2015). Ker je dežela kot so ZDA, ki so na eni strani najbolj bogata (posledica pohlepa), na drugim strani pretežno krš?anska dežela, je pri?akovati, da so se pojavile utemeljitve, da pohlep ni v nasprotju s krš?anstvom. To je temeljna teza knjige J.W. Richardsa: Money, Greedandthe God (2009) – navedeno po: Is capitalismbased on greed (2014). Kajti, ?e bi bil kapitalizem utemeljen na pohlepu, bi bil nemoralen. Odtod sklep, da kapitalizem ni v nasprotju s krš?anstvom (prav tam). Pojasnilo teh dvojnih ugotovitev glede krš?anstva in kapitalizma so našli v razlikovanju med samoljubjem /angl.: self-interest/ in sebi?nostjo /angl: sefishness/. Med tem dvema pojmoma naj bi bila bistvena razlika. Samoljubje je skrb za sebe, je pogoj za ohranitev samega sebe: umivanje zob, zdrava prehrana, pogled na levo in desno pred pre?kanjem ceste, itd.. Kapitalizem je zgrajen na samoljubju (Is capitalismbased on greed, 2014). Pohlep pa je sprevrženo samoljubje (Richards, 2009). Sebi?nost se od samoljubja bistveno razlikuje po tem, da je sebi?nost upoštevanje le sebe, uresni?evanje le lastnega interesa, tudi proti in na ra?un interesa drugih. Pohlep na prostem trgu pomeni menjavo npr. blaga za denar, ki prostovoljna in od katere imata korist oba udeleženca. Tu bi lahko potegnili vzporednico z Rousseau-jevim razlikovanjem med »amourpropre« in »amour de soi«. Amour de soi je bolj prvinska, upošteva to, kako nanjo gledajo drugi in združljiva z moralnostjo. Torej bi jo lahko ozna?ili kot samoljubje. Amourpropre je tudi samoljubje, vendar brez ozira na to, kako nanjo gledajo drugi. Je predmet korupcije in pohlepa (Amour-propre, 2014). To ustreza naši opredelitvi sebi?nosti.Taflinger (1996) zaklju?uje, da je neomejen pohlep škodljiv tudi za družbo. Kapitalizem ni sposoben preživeti v radikalni sebi?nosti (The role of greed in a capitalistsociety, 2015). 4.3 Krepost in gospodarstvo Kapitalizem torej nedvoumno temelji na samoljubju, ne pa na sebi?nosti. V pogojih radikalne sebi?nosti ne more preživeti. Samoljubje je dobro za posameznika, saj spodbuja trdo delo. Ko pa se samoljubje sprevrže v sebi?nost, postane nevarno za posameznika in za družbo. Ima uni?ujo? vpliv na svoje okolje. Kdaj se to zgodi, kje je meja med sprejemljivim samoljubjem in sebi?nostjo, pa je vprašanje, na katerega ni enostavnega odgovora. Prav gotovo je pri tem bistveno, ali posameznik pridobiva bogastvo samo za svojo korist, ali pa imajo od njegovega bogastva korist tudi drugi, okolje ali družba v celoti. Ljudje smo pripravljeni sprejeti veliko bogastvo tistih, od katerih imajo koristi tudi drugi (recimo velikih izumiteljev). Pri tem ne kaže pozabiti na še en dejavnik. To je kulturni vpliv primarne in sekundarne socializacije. ?e se ljudje od zibelke dalje sre?ujejo z naukom, da morajo stremeti za bogastvom, se ?lovek spremeni v homoeconomicusa (Nikelly, 2006, str. 68). Torej je pri?akovati, da se vrednote staršev in kulturnega okolja preko razli?nih vzvodov prenašajo na naslednike. Posameznik seveda v veliki meri lahko sam ustvari svoj svet vrednot. ?e ima na prvem mestu denar, je pohlepen (The role of greed in a capitalistsociety, 2015). To se pokaže tudi pri izbiri poklica. Lahko se usmeri v poklice, kjer prevladuje krepost (npr. duhovnik). ?e se zaljubi v denar, pa se bo verjetneje odlo?il za poslovneža. Vendar tudi tu je vpliv okolja lahko odlo?ilen. Tako npr. Fox (2010) ugotavlja, da so podjetja v zadnjih desetletjih razvila kulturo, ki sili direktorje v pridobivanje ve? in ve? denarja za sebe in za podjetje. Kot sošolci v šoli pritiskajo na konzumacijo drog ali alkohola, tako kolegi in delni?arji spodbujajo pohlep v podjetju. Vodilni vidijo svoje milijone kot merilo uspeha glede na svoje kolege. S tem posamezniki zapadejo v odklon, da sami sebe vrednotijo glede na koli?ini denarja, ki ga imajo v lasti. Zato so pripravljeni prestopiti tudi eti?ne in zakonite meje. Slovensko družbeno dogajanje v zadnjem desetletju nedvomno potrjuje te ugotovitve (»tajkunizacija« in kraja denarja, kjer je le mogo?e). 4.4 Pohlepa je vedno ve?? Za zgodovino zadnjih desetletij in stoletij je zna?ilna ocena, da pohlep vsaj v gospodarsko razvitih družbah raste. Kaj so vzroki? Po Lermanu (2005, str. 621-624) so naslednji skupni vzroki: Feinmann (2004), ki se pridružuje oceni, da je bilo v?asih pohlepa manj, pa vzrok pohlepa vidi v razvoju znanosti in upadanju mo?i religije. V vseh verstvih je bil pohlep, ki je vedno obstajal, obsojen kot greh. Sedaj imajo vere na ljudi manjši vpliv. Na drugi strani pa znanost dokazuje, da gre za eno samo življenje. Zato se ljudje osredoto?ajo na sedaj in tukaj. Imeti in užiti ?im ve? tukaj, je pomembnejše, kot posmrtno življenje. Obenem pa se pove?uje stresnost življenja, negotovost, bojazen za obstoj. Stresnost življenja pa vodi do osredoto?enja na sebe. Zaš?ita sebe nadomeš?a sodelovanje v skupnosti v davnih ?asih. Ljudje izgubljajo ob?utek za skupne cilje. Obenem pa pozabljajo na to, da noben obseg bogastva ne more zagotoviti varnosti. Širšo in temeljitejšo kritiko razmer je razvil npr. Sandel (2013). Predstavil jo je v knjigi z zna?ilnim naslovom: Whatmoneycan't buy (?esa denar ne more kupiti). Njegovo izhodiš?e je, da so v zadnjih desetletjih trg in tržne vrednote za?eli obvladovati celotno naše življenje bolj kot kdajkoli doslej. Po njegovem mnenju do tega ni prišlo namenoma, ampak se je kar zgodilo.Nekako po koncu hladne vojne. Triumf trga se je za?el v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kot mejnika omenja Reagana v ZDA in Thatcherjevo v Veliki Britaniji ter njune naslednike. Kupiti – prodati, sedaj obvladuje celotno življenje. Trg se je lo?il od morale in se osamosvojil. Tržni odnosi so se uveljavili tudi na podro?jih, kjer se ne bi smeli (Sandel, 2013, str. 5-7). V knjigi navaja številne primere, predvsem iz ZDA, ki potrjujejo to njegovo tezo. In kaj je narobe z družbo v kateri je mogo?e vse kupiti?Sandel opredeljuje naslednji dve skupini posledic: 1. neenakost in 2. razvrednotenje (degradacija) mnogih dobrin (Sandel, 2013, str. 8). Neenakost je skokovito narasla ne samo na podro?ju materialnih dobrin, ampak tudi na podro?ju politi?ne mo?i, šolstva, zdravstva itd. Razvrednotenje pa je spremenilo pomen mnogih prejšnjih družbenih vrednot (recimo, šola pla?uje u?encem denarno nagrado, ?e preberejo kakšno knjigo; pla?evanje narkomankam, ?e se sterilizirajo; pla?evanje dovoljenja za priselitev v državo; podkupovanje zdravnikov, da predpišejo ustreznejše, toda dražje na?ine zdravljenja; spekulacije podjetij z življenjskim zavarovanjem zaposlenih v korist podjetja; stave po internetu, kdo bo prej umrl; opravi?ilo nekomu za storjeno napako; itd). Tržne vrednote na vseh podro?jih izrivajo netržne vrednote. Je sploh še kaj, ?esar ni mogo?e kupiti z denarjem? Sandelomenja le dvoje: pravo prijateljstvo in Nobelovo nagrado (Sandel, 2013, str. 93-94). Ne strinja se s tistimi, ki mislijo, da je problem v pohlepu. Tudi pohlep je problem, vendar pravi, da je treba premisliti problem premisliti širše: Ali bomo imeli tržno gospodarstvo, ali pa bomo postali tržna družba? (Sandel, 2013, str. 10). Tržno gospodarstvo je orodje za organiziranje produktivne dejavnosti. Tržna družba pa je celoten na?in življenja. Zato posebej poudarja, da nekatere dobrine denar sicer lahko kupi, pa bi jih ne smel (npr. zdravico ženinu in nevesti na svatbi, pogrebni govor, krvodajalstvo itd). Zato zahteva ponovno uvedbo morale tudi pri tržnih odnosih. 4.5 Kdaj je/bo bogastva dovolj? Navedena avtorja se sprašujeta, zakaj se je Keynes zmotil (op. cit. str. 27). Po njunem mnenju iz naslednjih razlogov. Najprej zato, ker je mislil, da imajo ljudje kon?ne potrebe po materialnih dobrinah, ki bodo nekega dne povsem zadovoljene (op. cit. str. 25). Ta cilj je Keynes tudi finan?no ovrednotil, dosežen naj bi bil pri 46.000€ letnega dohodka v povpre?ju na prebivalca, v današnjem denarju (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. XI). To napako pripisujeta vzroku, da Keynes ni lo?il med potrebami, ki so kon?ne in jih je mogo?e zadovoljiti ter željami oziroma hotenjem, ki je neskon?no raztegljivo tako kvantitativno kot kvalitativno. Konkretneje pa opredeljujeta tri skupine razlogov za Keynesovo zmoto (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. 27-35): Nazoren primer je tako imenovana statusna potrošnja. Posameznik svoja hotenja vedno oblikuje v družbenem kontekstu: kaj imam jaz – kaj imajo drugi. Zato ni zadovoljen na nobeni ravni materialnega bogastva, dokler ima kdo ve?. Zadovoljen ni tudi, ?e ima najve?, saj se potem boji, da bo kaj izgubil, ali da ga bo kdo prehitel. Kadar gre za družbeni status, je jasno, da ne moremo vsi imeti najvišjega. Zato se tekmovanje za status nikdar ne kon?a in ima zna?aj igre z ni?elno vsoto. So tri vrste izdatkov za statusno potrošnjo: ?e je na eni strani pohlep po materialnih dobrinah nemoralen in vzrok nesre?nosti posameznikov in propada podjetij ter celih civilizacij, na drugi strani pa je denar potreben za življenje in ohranjanje rodu, je utemeljeno vprašanje, koliko materialnih dobrin ali širše, koliko denarja je primerna koli?ina, ki še ni pohlep. Vprašanje ni novo, kot navajata Skidelsky&Skidelsky (2012, str. 72), saj se je z njim ukvarjal že Aristotel. Njegov odgovor je bil, da je bogastvo potrebno uporabiti za dobro življenje (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. 72). Žal pa s tem uporabnemu odgovoru nismo ni? bližje – spremeni se le vprašanje: kaj pa je to »dobro življenje«. Navedena avtorja poskušata odgovoriti prav na to vprašanje (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. 145 – 178). Razpravo za?enjata z opozorilom, da so o tem razli?ni koncepti, ki pa po njunem mnenju niso toliko razli?ni, kot se zdi na prvi pogled. Njun koncept je, da so dobro življenje temeljne dobrine, vendar ne samo kot možnost, ampak jih je treba tudi uporabiti. Kaj pa so temeljne dobrine? Za to sta štirje kriteriji: 1. Da so univerzalne, da pripadajo dobremu življenju kot takemu, ne samo posamezni koncepciji dobrega življenja; in 2. Da so kon?ne, da so dobrine same po sebi, ne samo sredstvo za doseganje kakšnih drugih dobrin. Niso vse kon?ne dobrine tudi temeljne (zbirka znamk je za zbiratelja npr. kon?na dobrina, ne pa tudi temeljna). 3. Da so suigeneris, pomeni, da niso del kakšne druge dobrine; ter 4. Da so nujne, neobhodne, da resno trpi vsak, ki jih nima. Te kriterije približno izpolnjuje naslednjih sedem dobrin: Ob opisanem predlogu se odpirajo številna vprašanja. Predvsem seveda njegova kvantifikacija in kako ga uresni?iti. Zaenkrat so modeli še na ravni ohranjanja temeljev tržnega gospodarstva: ohranitev tržnih odnosov in zasebne lastnine. Okrepljena funkcija države naj bi ukrotila napake trga, ki so številne. Celovitih, bolj radikalnih predlogov pa ni zaslediti. Zato smo od odgovora na vprašanje, kje se kon?a utemeljena raven bogastva in kje se za?ne pohlep, še dale?. 5. Sklepne ugotovitve Iz prikazanih razli?nih stališ? o pohlepu in ocen pohlepa sledi, da je pohlep pojav z zelo razli?nimi u?inki na družbo in na posameznika. Velika ve?ina avtorjev v literaturi ga ocenjuje negativno, ki je zelo škodljiv tako za posameznika kot za družbene skupine in državo ter kulturo kot celoto. Mnogo je primerov, ki dokazujejo, da je pohlep bil glavni vzrok uni?enja posameznikov, družin, držav in celih civilizacij. Verstva ga v celoti odklanjajo kot nemoralen pojav (krš?anstvo kot smrtni greh). Kljub temu pa je pohlepa vedno ve?. Tisti, ki pohlep zagovarjajo, torej ocenjujejo kot nekaj pozitivnega, pa navajajo, predvsem: Tako razli?na stališ?a in ocene so vsaj deloma posledica pomanjkanja kvantifikacij. ?e je na eni strani res, da vsakdo za preživetje potrebuje tudi materialne dobrine, je na drugi strani tudi res, da kopi?enje materialnih dobrin ?loveka ne naredi sre?nega, da ho?e vedno ve? in ni nikoli zadovoljen. Problem je torej, kdaj se koli?ina dobrin spremeni iz potrebne za ohranjanje oziroma vzdrževanje življenja, v koli?ino, ki je znak in posledica pohlepa. Kvantificirati to mejo doslej še ni uspelo, ?eprav so se s tem ukvarjali že v antiki. Meja je o?itno odvisna od stopnje razvitosti posamezne družbe in družbenih norm glede bogastva. O?itno gre za pohlep, kadar koli?ina posedovanega bogastva, mo?i, statusa preseže potrebo in postane sama sebi namen. Znak pohlepa je tudi pridobivanje lastnega bogastva na ra?un drugih. Prav tako je za pohlep zna?ilno tudi pridobivanjesamo za sebe in da od tega nimajo koristi tudi drugi oziroma družba v celoti. Navajajo dokaze, da je v ?loveški naravi hotenje po imeti vedno ve?. Da je potrebe mogo?e zadovoljiti, želje (hotenja) pa nikdar. Tu je bistvena vloga samoomejevanja posameznika, omejitve pa mora jasno opredeliti tudi družba. Uvodoma opredeljeni namen prispevka je bil dosežen, potrdila pa se je tudi temeljna teza. Literatura: |