DR. BOGDAN KAV?I?: POHLEP

Povzetek

Tema prispevka je pohlep. Najprej so predstavljene sestavine definicije pohlepa po razli?nih virih.

Potem so analizirane pozitivne in negativne posledice pohlepa na posameznika in dru�bo. Ugotovljeno je, da prete�na ve?ina avtorjev pohlep vrednoti negativno. Pohlep ima �tevilne negativne posledice na posameznika, zato ga nekateri razumejo kot bolezen. Negativni so u?inki pohlepa na dru�ino, poslovne odnose in dru�bo kot celoto.

So pa tudi nekatera pozitivna vrednotenja pohlepa. Nekateri poudarjajo njegovo motivacijsko vlogo in posledi?no vrednotijo pohlep kot temelj svobodnega tr�nega gospodarstva in njegove pozivne vplive na ekonomski razvoj sodobnih dru�b. Drugi vidijo pohlep kot prirojen ?love�tvu, rezultat naravne selekcije v zgodovini. Nasprotno temu je stali�?e, da je pohlep nemoralen in so ga obsodile vse religije v zgodovini. Na koncu pa je razprava o tem, kolik�no bogastvo zadostuje za dobro �ivljenje.

Klju?ne besede: pohlep, u?inki pohlepa, bolezen, tr�na ekonomija, kapitalizem, vrlina, dobro �ivljenje

Abstract

The topic discussed in the article is greed. First the components of the definition of the greed are presented from different sources. Then the positive and negative consequences of greed on individuum and on society are analysed. It is stated that the vast majority of authors evaluate greed as negative. Greed causes numerous negative effects on individuals (pleonexic personality), therefore is by some authors treated as decease. Negative are effects of greed also on family, business relations and society as a whole. Greed causes social inequality with all its disastrous effects.

But there are also some positive evaluations of greed. Some emphasize its motivational role and consequently evaluate greed as the basis of the free market economy with all its positive effects on economic development of the modern societies. The others see greed as innate to the humans, result of the natural selection in the history. Opposite is the attitude that greed is immoral, condemned by all religions in the history. Finally the question how much wealth is enough for the good life is discussed.

Key words: greed, effects of greed, decease, market economy, capitalism, virtue, good life

1. Uvod

V Sloveniji je obravnavanje pohlepa z vidika njegovega vpliva na dru�bo in posameznika v pisnih prispevkih sorazmerno redko, medtem ko je v mednarodnem prostoru teoreti?nih prispevkov na to temo kar nekaj. Kaj je razlog za odsotnost tovrstnih teoreti?nih razprav v Sloveniji, bi te�ko rekli. Z gotovostjo lahko trdimo, da nato, da v Sloveniji skoraj ni teoreti?nih razprav, ne vpliva dejstvo, da med Slovenci ne bi bilo pohlepa. Menimo, da je "tajkunizacija" in s tem povezan propad mnogih nekdaj uspe�nih podjetij tudi posledica pohlepa. Namen tega prispevka je ugotoviti, kako je v strokovni literaturi opredeljen pohlep in kak�ne posledice ima za dru�bo kot celoto in za posameznika. Nadalje je namen prispevka tudi ugotoviti,ali je potrebno pohlep zakonsko opredeliti in sankcionirati njegove posledice takrat, ko ima negativen vpliv na blagostanje dru�be. Temeljna teza tega prispevka je, da v literaturi glede njegovih pozitivnih in negativnih posledic ni enotnega mnenja, da pa ve?ina raziskovalcev meni, da pohlep negativno vpliva na dru�bo in posameznika. Da bi lahko dosegli namen prispevka in potrdili ali zavrnili temeljno tezo, smo analizirali relevantno predvsem tujo in (malo�tevilno) slovensko literaturo in vire. Prispevek najprej opredeljuje pojem pohlepa, nato pa njegove pozitivne in negativne vzroke in posledice.Prispevek zaklju?ujemo s povzetkom temeljnihugotovitev, da katerih smo pri�li s �tudijem literature in analize razmer v slovenskem prostoru.

2. Kaj je pohlep

Pohlep se ka�e kot oblika ?love�kega vedenja, s katero se preu?evalci ukvarjajo �e od antike dalje. Zato je tudi opredelitev pomembnih znakov (sestavin) tega pojava veliko. Slovar slovenskega knji�nega jezika ga dokaj enostavno opredeljuje kot �strastna �elja prisvajati si dobrine� (SSKJ,2014, druga knjiga str. 83). Ta vir opredeljuje tudi en sam pomen pohlepa. ?e povzamem po nekaj dostopnih virih (Eppig, 2014; Fox, 2010; Greed, 2009; Greed, 2015; Taflinger, 1996), so glavne sestavine vsebine pojma (pojava, lastnosti) pohlepa naslednje:
- pohlep je pretirana in neukrotljiva �elja po pridobivanjudenarja, predmetov (tudi hrane), statusa in mo?i,
- ki dale? presega potrebe pre�ivetja in udobja posameznika,
- in je sebi?na, torej gre za upo�tevanje le lastnih interesov in posebej neupo�tevanja interesov drugih, za odvzemanje potencialnih sredstev drugim ali prilo�nosti za njihovo pridobivanje ali odrivanje drugih s svojim premo�enjem oziroma konkuren?no prednostjo.

Kot pohlep ozna?ujemo vedenje, ki se izra�a v pridobivanju kot cilju in ne kot sredstvu (za pre�ivetje ali udobno �ivljenje). Sredstvo se spremeni v cilj sam po sebi. Zato je za pohlep zna?ilna neskon?na, nepremagljiva in nenasitna �elja po pridobivanju ve? ne?esa, kar imajo drugi in kar slu�i za udobno �ivljenje. Druga?e re?eno, gre za �eljo po pridobivanju vedno ve? ne?esa, ki je ni nikdar mogo?e zadovoljiti, niti ob �e tako velikih koli?inah �elenega.

SSKJ 2014, kot navedeno, ne opredeljuje sopomenk ta pohlep. Iz literature pa je mogo?e povzeti �tevilne pojme, ki izra�ajo isto ali podobno vsebino, kot je pohlep. To so: (�e omenjena) sebi?nost, lakomnost, hrepenenje, kopi?enje zalog, skopost, po�elenje, smrtni greh, posesivnost, grabe�ljivost, nenasitnost itd. Seveda so med temi pojmi nekatere vsebinske razlike, ki odsevajo razli?ne izrazne oblike pohlepa.

Nasprotje pohlepa je vrlina, krepost. SSKJ (2015, druga knjiga, str. 936) definira vrlino kot pozitivno zna?ajsko lastnost. Krepost pa enako in kot po�tenost, neopore?nost. Bolj povedna je opredelitev, da je vrlina �ivljenje in delovanje po moralnih in eti?nih na?elih (Virtue, 2015). Temeljne vsebinske opredelitve so podali �e starogr�ki filozofi.

3. Je pohlep dober ali slab

?eprav iz �e navedenih opredelitev vsebine pohlepa sledi, da gre za prete�no negativne opredelitve, se v literaturi in dru�beni praksi sre?ujemo tudi z zagovorniki pohlepa, oziroma pozitivnim vrednotenjem tega pojava. Poglejmo utemeljitve za oboje, pozitivno in negativno vrednotenje pohlepa.

Kratek povzetek odnosa do pohlepa v preteklosti je npr. v Nikelly (2006, str. 66-67). Iz zapisa sledi, da je celotna stara judovska in kr�?anska eti?na literatura pohlep obsojala in prepovedovala, ker ga je razumela kot korenino dru�bene nepravi?nosti. Pape� Gregor Veliki ga je v 6. stoletju opredelil kot enega od sedmih smrtnih grehov, torej kot tisto, kar povzro?i pogubo ?loveka, ?e se mu ne odpove (Sedem smrtnih grehov, 2014). Glede na posledice, je pohlep verjetno najvplivnej�a pregreha ?love�tva. Katoli�ka cerkev je bila vse do prevlade protestantske etike nasprotnica posvetnega materialnega bogastva, pridigala je svetost siroma�tva. �ele protestantska etika je ocenila delo kot sveto in kopi?enje bogastva kot versko obveznost, ki bo zagotovila re�itev sveta (Nikelly, 2006, str. 66). Ob dana�njem bogastvu katoli�ke cerkve v Sloveniji ni treba posebej omenjati, kako je �pozabila� na svoje prvotne nauke.

Stari Atenci so verjeli, da pohlep spodjeda ?lovekov zna?aj, povzro?a krivice in zatiranje. Kot za�?itnih pohlepa je bil bog Hermes, ki si je agresivno prizadeval za bogastvo, status in lastni interes. Tako Aristotel kot Platon sta verjela, da pohlep ne prina�a zadovoljstva, da spodbuja destruktivne ambicije in uni?uje dru�bene vrednote ter kolektivno �ivljenje. Podobne negativne nazore o pohlepu so prevzeli tudi Rimljani (Nikelly, 2006, str. 66).

3.1 Negativni vplivi pohlepa na posameznika
Ve?ina avtorjev, ki se ukvarjajo s pohlepom, zavzema stali�?e (je prepri?anih), da je vpliv pohlepa na posameznika negativen. To je zlasti prevladujo?e spoznanje v preteklosti. Ciganovi? (2015) npr. navaja, da pohlep, ki ga spremljajo tudi sebi?nost, egoizem in sovra�tvo do drugih, �e po stari jogijski znanosti pu�?a na ?loveku �kodljive posledice: vznemirja celoten �iv?ni sistem, hudo po�koduje �iv?na vlakna, zo�uje krvne �ile, oslabi prekrvavitev zmanj�uje vitalnost in oslabi telesno odpornost. Peterson (leto ni navedeno) dodaja, da pohlep postane nemoralen, kadar gre za kopi?enje denarja na ra?un drugih. Ko postane nemoralen, pa pohlep spodbuja razli?ne oblike antisocialnega vedenja (bogati so bolj nevljudni �oferji, si vzamejo proporcionalno ve?, kadar je kaj zastonj, bolj goljufajo pri igri, bolj la�ejo pri pogajanjih).

Seltzer (2012) ugotavlja, da tisti, ki se vdajajo pohlepu, navadno ne delujejo v svoji profesiji ali v umetnosti. So podjetniki, investitorji, �pekulanti, posojilodajalci (oderuhi) in pogosto tudi direktorji (?eprav ne vedno). Najpogosteje zelo malo od svojega uspeha prispevajo dru�bi. Nasprotno njihova dejavnost je usmerjena v to, kako denar iz drugih �epov preusmeriti v svoj �ep. Zato brezobzirno izkoristijo vsako prilo�nost in ne oklevajo, kadar se je treba usmeriti proti drugim. Milijonarjem ni milijonov nikdar dovolj. Sredstva, s katerimi pridobivajo bogastvo, so postala cilj sama sebi. Pohlepnim ni cilj imeti, ampak pridobivati in vzdr�evati pridobljeno. Pridobiti ?im ve? in potem to uporabiti za pridobitev �e ve? bogastva. ?e se zgodi, da pri tem izgubijo, pa to do�ivljajo kot izgubo lastne vrednosti, kar pove?uje njihovo nagnjenost k samomoru.

Zaradi tak�nih u?inkov pohlepa na posameznika se od leta 1992 dalje pojavlja oznaka, da je pohlep bolezen in pleoneksi?na osebnostna motnja (Lerman, 2005, str. 617). Nikelly (2006, str. 71) postavlja opredelitev stroke, da gre pri pohlepu za bolezen, to je socialno neprilagojeno vedenje, ki je nevarno za fizi?no in mentalno zdravje. Nikelly tudi navaja naslednje kriterije za prepoznavanje pleoneksi?ne osebnosti (Nikelly, 2006, str. 72):
� sredstva, s katerimi je bilo pridobljeno bogastvo, niso pomembna, pomembno ga je posedovati za lastne koristi.
� Ne zanimajo jo posledice neomejenega kopi?enja kot iz?rpavanje naravnih virov ali spodbujanja socialnih konfliktov, ropanje in trpljenje.
� Pridobivanje jemlje kot vrednoto samo po sebi in za zasebno razko�je, rev�?ina in javno dobro jo ne zanima.
� Lakota po rasto?em bogastvu nima logi?nega smisla, imeti vse ni dovolj, hotenje imeti ve?, je tekma brez konca.
� �iveti za tukaj in zdaj, saj je �ivljenje kratko, spodbuja prigrabiti in obdr�ati ?im ve? je mogo?e.
� Zamenjava sredstev in ciljev in poru�enje �ivljenjskih prioritet, zapostavljanje pomembnih ?love�kih vrednot.
� Neuspeh prepoznavanja eti?nih obveznosti in njihovega vpliva na dru�bo, neob?utljivost za nezadovoljene temeljne potrebe drugih.
� Posedovati postane sinonim za vrednotenje samega sebe, svobodo in privilegiranost, skupaj z ob?utkom ve? vrednosti in hinav�?ino.
� Socialne interakcije postanejo neosebne in povr�ne, mehani?ne, manjka jim topline; drugim ne pustijo blizu; osebna sre?anja so omejena na tiste, ki prispevajo k njihovemu pridobitni�tvu.
� Prezir in zani?evanje tistih, ki niso izkoristili prilo�nosti, da bi v bogastvu prehiteli druge.

Pohlep naj bi bil povezan tudi s kemi?nimi procesi v mo�ganih. Ko oseba pridobi vire, se v mo�ganih sprostijo kemikalije, ki povzro?ijo ob?utek veselja. To pa ima za posledico, da ho?e pridobiti �e ve? (Fox, 2010). V tem smislu je razumeti opredelitev, da je pohlep kot mamilo, s katerim tekmujeta samo heroin in alkohol (Hrovatin, 2013). Njeno bistvo je, da prepre?uje ?loveku biti zadovoljen s tem, kar ima. Zato ho?e ve? in ve? in mu nikdar ni dovolj.

Z zdravljenjem pleoneksije (kot bolezni, ki pribli�no ustreza pohlepu), se ukvarja psihiatrija, posebej psihoanaliza. Zdravljenje je te�avno. Prvi? zato, ker je bolezen zelo raz�irjena in bi moral velik del poslovne�ev (ve?ina?) na zdravljenje v bolni�nice. Drugi? zato, ker je za tovrstne bolezni nujno, da oboleli najprej sebi prizna, da je bolan in se ho?e zdraviti. Pohlepne�i pa sebe ne vidijo kot bolnike, tako tudi ne bogati. Nasprotno, sami o sebi imajo dobro mnenje. Napa?no povezujejo denar z ob?utkom samo vrednosti. Svoje premo�enje ena?ijo z vrlinami, kot so prijateljstvo, ljubezen, lojalnost (Whatcausesgreed? brez letnice)Tretji? pa tudi zato, ker je samo zdravljenje te�avno. Kot opredeljuje Nikelly (2006, str. 74) je pri bolniku treba dose?i motivacijsko preusmeritev in kognitivno prestrukturiranje, spremembo vrednotenja bogastva in prepri?anja, da samo mo? in uspe�nost zadovoljujeta potrebe. Zato so nekateri mnenja (npr. Hrovatin, 2013), da se je smiselno boriti proti pohlepu, ker ga nikakor ne moremo lo?iti od sebe. Lahko pa ga preusmerimo na tisto, kar nam je pisano na ko�o in ni nujno, da je to denar, mo? ali status � pa smo vseeno zadovoljni.

3.2. Negativni vplivi pohlepa na dru�bo
Negativni u?inki pohlepa na dru�bo se pojavijo kot posledica pohlepnega, grabe�ljivega obna�anja. Skopost ima �kodljive posledice za �ivljenje v dru�ini. Pohlep vodi v sleparsko vedenje in s tem v konflikt z zakonom zaradi goljufij. Ker se pohlepni posameznik za svojo korist obrne tudi proti prijateljem, sledi izguba medosebnega zaupanja. Ve?je bogastvo spodbudi zavist prej�njih kolegov in prijateljev, ima za posledico stigmatizacijo posameznika in socialno izolacijo. Zato je pohlep �kodljiv tudi skupnost in dru�bo v celoti (Nikelly, 2006, str.71).

Denar sam po sebi ni nekaj slabega. Nenazadnje vsak potrebuje za �ivljenje v sodobnem svetu nekaj denarja. Z denarjem lahko naredimo tudi marsikaj dobrega. Vzemimo na primer prizadevanja karitativnih organizacij kot je Rde?i kri�, Karitas, Unicef ipd., ki si zelo prizadevajo pridobiti denarna sredstva, da bi re�evali probleme pre�ivetja prebivalstva na �tevilnih delih sveta. Problem nastane, kadar pride do nesorazmerja med �tevilom in �eljami tistih, ki hlepijo po sredstvih in razpolo�ljivim bogastvom, ki je omejeno (Taflinger, 1996). V takem okolju mora posameznik, ?e ho?e imeti ve?, vzeti drugim. Tako pride do delitve dru�be na tiste, ki imajo in one, ki nimajo. Med tema dvema skupinama pride do konfliktov, ki imajo ru�ilno vlogo v dru�bi. Bogati pozabijo na revne in njihove potrebe. Pride do brez?utnosti, arogance in megalomanije na eni strani ter do te�kega dela, nezdravih delovnih pogojev, rev�?ine in pomanjkanja ter uni?evanja �ivljenjskih mo�nosti na drugi strani. Pohlep postane nemoralen, ko gre za akumulacijo denarja na ra?un drugih ljudi.

Ker je ?lovek socialno in kulturno bitje, ljudje od dr�ave pri?akujejo regulativo, ki bi zmanj�ala, ?e �e ne odpravila �kodljive posledice neenakosti v dru�bi. Temu je namenjena zakonodaja, pravila, dru�bene norme. ?e dr�ava uspe obvladati ta konflikt do zadovoljive mere znotraj sebe, se lahko obrne navzven. Tako pohlep lahko vodi do globalnih nesre? v svetu, kot jih predstavljajo vojne (Gallozzi, 2009), tudi svetovne. Prva svetovna vojna je izrazit primer svetovne katastrofe, ki jo je povzro?il pohlep nekaterih dr�av. Torej pohlep ni le lastnost posameznikov, ampak lahko tudi skupin in organizacij, do vklju?no velikih, kot so dr�ave.

Ve?insko mnenje med prebivalci, pa tudi v strokovnih krogih je, da je pohlep dru�beno �kodljiv. (O koristnosti pohlepa bo govora v naslednjem razdelku). Vendar pohlep v svetu raste. Raste tako pri posameznikih, kot pri dru�benih skupinah in dr�avah. Du Bose (2008) npr. ocenjuje, da pri posamezniku pohlep eksponencialno raste, ko mu enkrat popusti: presoja odpove, etika postane kompromisna, stil vodenja zaslepljen z ambicijami. Rast pohlepa v svetu je razvidna iz podatka, ki se je pojavil januarja 2015 tudi pri nas: �e leta 2016 naj bi najbogatej�ih 1% bilo lastnik 99% vsega svetovnega bogastva (K. T., 2015).

Dostopnih je kar nekaj analiz o rasti pohlepa v ZDA in posledicah te rasti. Ena odmevnej�ih tak�nih analiz je v knjigi Stiglitz J. E.: Theprice of inequality, 2013 (Cena neenakosti). Stiglitz je leta 2001 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo (skupaj s �e dvema drugima ekonomistoma), torej gre za uglednega avtorja. Stiglitz neposredno ne govori o pohlepu, pa? pa o neenakosti v ameri�ki dru�bi. Povezavo me pohlepom in neenakostjo so, kot je bilo �e navedeno, dokazali drugi avtorji. Zato je Stiglitzove ugotovitve glede poraznih posledic neenakosti mogo?e neposredno povezati s pohlepom. Ugotavlja, da se je v ZDA neenakost v obdobju od 1950 do 1970 zmanj�evala (str. 3).Za?ela pa se je hitro pove?evati z izvolitvijo R. Reagana za predsednika. Ta je zni�al progresivno obdav?itev bogatih z najvi�jih 70% na 28%. Sledil mu je �e Clinton, ki je leta 1997 najvi�jo stopnjo davka zni�al na 20% in potem �e Bush na 15% (Stiglitz, 2013, str. XXXI). Tako se je mediana bogastva srednjega sloja od 2007 do 2010 zni�ala za 40% (Stiglitz, 2013, str. XI). Zgornjih 1% je v letih 2007 � 2008 pobralo 65% prirastka v bruto doma?em proizvodu, medtem ko so srednji sloji stagnirali. Bogati po dobijo vedno ve?. Zadaj je bila ideologija, da je treba denar dati bogatim, ki bodo ustvarili nova delovna mesta (teza o �kapljanju navzdol�, angl.: �trickledowneconomy�). To se ni potrdilo. Zgodilo se je ravno obratno.Bogati so nebogatim �e bolj spraznili �epe.

Te ocene ka�e vrednotiti v kontekstu Stiglitzove ugotovitve, da imajo de�ele z manj progresivno obdav?itvijo bogastva vi�jo stopnjo dru�bene neenakosti. De�ele z ve? ekonomske neenakosti pa tudi ve?jo politi?no neenakost (Stiglitz, 2013, str. XIII). Politi?na mo? se seveda seli k bogatim, ki dose�ejo �e zmanj�anje obdav?itev in s tem svoje hitrej�e bogatenje. Ti procesi so vodili do finan?nega zloma 2008 in gospodarske krize, ki je sledila. Ta je tudi v ZDA najbolj prizadela prav ni�je sloje prebivalstva. Porasla je brezposelnost, zmanj�ale so se pokojnine, banke pa so zasedle ogromno �tevilo stanovanj in zasebnih hi�, ki so bile kupljene s krediti. Povpre?no gospodinjstvo belih Ameri?anov je od leta 2005 do 2009 izgubilo 53% premo�enja, povpre?no gospodinjstvo ju�noameri�kih priseljencev 66% (Stiglitz, 2013, str. 17). Vendar pa so iz kriz mnogi bankirji iz�li z velikim dobi?kom, tisti, ki so jih njihove napake prizadele, pa so izgubili zaposlitev. Tako so bili bankirji dejansko nagrajeni za narejeno �kodo drugim (Stiglitz, 2013, str. XLIV). Tako se je zgodilo tudi drugje po svetu, razen na Islandiji, kjer so bankirji �li v zapor.

ZDA s svojimi 303 milijoni prebivalstva �tejejo za eno najbogatej�ih dr�av na svetu. Obenem pa je to de�ela z velikansko neenakostjo, ki vklju?uje na eni strani najbolj bogate Zemljane, na drugi strani pa tudi veliko rev�?ine. Snyder (2010) je zbral 50 statisti?nih podatkov o ZDA, za katere pravi �da so skoraj preve? nori, da bi jim verjeli�. Povzemam nekatere:
- celoten dolg vlade, podjetij in posameznikov v ZDA zna�a 360% bruto doma?ega proizvoda;
- v Kaliforniji je osem okro�ij, kjer je nezaposlenost preko 20%;
- leta 2009 je �lo 1,4 milijona Ameri?anov v osebni ste?aj, kar je 32% ve? kot v letu 2008;
- v osrednji Kaliforniji je zaradi dolgov naprodaj vsaka 16. hi�a;
- v prvem ?etrtletju 2010 so banke v ZDA zarubile 258 tiso? domov, kar je 35% ve? kot v letu 2009;
- prvi? v zgodovini so v ZDA banke lastnice ve? stanovanj, kot vsi posamezni Ameri?ani skupaj;
- v recesiji po 2008 je bilo izgubljenih 18 milijonov delovnih mest v zasebnem sektorju,
- skoraj 40 milijonov (skoraj 13%) prejema podporo za hrano;
- polovica Ameri?anov ima v lasti le 2,5% bogastva;
- leta 1950 je bilo razmerje pla?e med povpre?nim delavcem in direktorjem 1:30, od leta 2000 dalje pa je 1: 300-500;
- itd.
Avtor zaklju?uje, da ne gre samo za recesijo, ampak za za?etek konca najve?jega gospodarstva na svetu.

Iz drugega vira (Gongloff, 2014) povzemam, da je leta 2012 15% vseh Ameri?anov �ivelo pod pragom rev�?ine (za posameznika je bil leta 2013 prag rev�?ine 11.720$ letnega dohodka, za �tiri?lansko dru�ino pa 23.492$).

ZDA v tem pogledu niso kak�na izjema (le podatkov o ZDA je na voljo ve? kot za druge dr�ave). Utemeljena pa je ocena, do katere je na podlagi mednarodnih primerjav pri�el Stiglitz, da je neenakost najve?ja prav v ZDA (Stiglitz, 2013, str. 27). Jones (2014) npr. navaja, da je najbogatej�ih 1000 Britancev podvojilo svoje bogastvo v zadnjih petih letih krize. Isti avtor navaja tudi, da 805 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane za zdravo �ivljenje in da 67 milijarderjev poseduje toliko kot 3,5 milijard najrevnej�ih. To ozna?uje kot groteskno neenakost.

V zvezi s pohlepom in posledi?no bogastvom ka�e za ZDA omeniti tudi to, da so de�ela, kjer so prebivalci obsedeni bogastvom in pridobitni�tvom, da se kopi?enja materialnih dobrin ne sramujejo, kot drugje po svetu in ga tudi ne skrivajo (Du Bose, 2008). Televizija, filmi in druga sredstva mno�i?nega obve�?anja glorificirajo �ivljenje elit. Ameri�ka pot do sre?e je �imeti ve?� (Nikelly, 2006, str.67). Zato ni presenetljiv rezultat ankete, da ve?ina Ameri?anov srednjega in ni�jega razreda (po samoopredelitvi) ob?uduje bogate: 94% iz srednjega in 84% iz ni�jega razreda. Bogate ocenjujejo kot bolj inteligentne in bolj delovne od drugih, vendar tudi kot bolj pohlepne in ve?ina (58%) je mnenja, da pla?ujejo premalo davkov. 42% jih meni, da so obogateli s trdim delom, kar je vredno ob?udovanja (Pahman, 2012). Dejansko to dr�i le v manj�i meri, najbogatej�i so bogastvo podedovali in ga niso pridobili sami.

Za ameri�ke elite je zna?ilna �sumljiva potro�nja�, kot to ozna?uje Lerman (2005, str. 616) in kot primer navaja porast velikosti povpre?nih stanovanj, ki je od leta 1970, ko je bila 129m� na 199m� leta 2004. Ali po drugem viru: od 160m� leta 1983 na 241m� leta 2013 (America's homes are biggerthanever, 2014). Za bogate obstoji tudi posebna ponudba avtomobilov, najdra�ji Porsche 918 Spyder za ceno 845.000$; sledi Ferrari 458 speciale, ki ima ceno 294.350$; �ele potem RollsRoyce s ceno 284.000$, itd. (Bestcars for super rich, 2014).

Predvsem na podlagi Stiglitzove analize (Stiglitz, 2013) bi povzel naslednji potek dogajanj: Rezultat pohlepa je, da si velika manj�ina (posebej zgornjih 1%) nabere veliko bogastvo. Bogati svoj denar porabijo tudi za pridobitev politi?nega vpliva. V de�eli kot so ZDA zmaga na volitvah tisti, ki v volilni proces vlo�i ve? denarja. Pri tem so zlasti pomembne predsedni�ke volitve, zaradi velikega vpliva na dr�avno odlo?anje, ki ga ima ameri�ki predsednik. Kandidatom na volitvah uspe prepri?ati volivce z uporabo marketinga, razvila pa se je tudi posebna znanost vedenjska ekonomija. Ve? marketinga zahteva seveda ve? denarja. Stiglitz ta proces ozna?uje s frazo �one dollar, one vote� (en dolar � en glas) namesto en volivec en glas (Stiglitz, 2013, str. L). Bogati prispevajo za volilno kampanjo tistim kandidatom, katerih program jim ustreza. Po volitvah izvoljeni seveda vra?ajo bogatim vlo�eni denar v obliki bogatim prijaznih politi?nih in gospodarskih odlo?itev. Tako si pohlep pridobi tudi politi?no oblast. Politika je boji�?e, na katerem poteka boj za razdelitev nacionalnega dohodka. Boj, ki ga je v ZDA dobil zgornji 1% (Stiglitz, 2013, str. 168).

Pohlep je v preteklosti vodil do propada mnogih dr�av.

4. Pozitivno vrednotenje in vzroki pohlepa

4.1. Pohlep je koristen
Sode? po dostopnih objavah na internetu, je malo zagovornikov stali�?a, da je pohlep koristen. Najprepri?ljivej�i je argument, da pohlep deluje kot motivacija (Peterson, brez letnice). Ker ljudje �elijo ve? denarja, so ta njegovo pridobitev pripravljeni narediti marsikaj. Ta ?lovekova lastnost je racionalna podlaga vseh sistemov pla?evanja delavcev po u?inku (opravljenem delu). Delavci, pla?ani po opravljenem delu, navadno naredijo veliko ve?, kot ?e so pla?ani po ?asu dela. V tem smislu je mogo?e pritrditi Petersonu (prav tam), da je pohlep vsaj delno odgovoren za izgradnjo vse industrije, za spodbujanje inovacij � torej za izdelavo novih proizvodov, zaradi katerih je na�e �ivljenje la�je.

Delavec mora biti za delo motiviran, da bo trdo delal. ?e ima ob?utek, da ga na obravnavajo po�teno, ga je te�ko motivirati. Ekonomist Marshal je �e leta 1895 zapisal, da je dobro pla?ano delo u?inkovito in zato ni drago delo (Marshal, 1920, 555).

Vpra�anje je, kolik�ne razlike v pla?ilu imajo spodbudno vlogo. Kot smo �e navedli, so razlike v pla?ilu med povpre?nim delavcem in direktorjem v sodobnem ?asu 1 : 300 in �e ve?. Stiglitz navaja, da je ta razlika na Japonskem 1 : 16 (Stiglitz, 2013, str. 26). Pa je Japonska prav tako gospodarsko uspe�na dr�ava. Gre torej tudi za dru�bene norme, kaj je primerno in kaj ne. Spomnim se, da je Zveza komunistov Slovenije leta 1971 na Konferenci o socialnem razlikovanju kot primerno razliko med najni�jim osebnim dohodkom (navadno sna�ilke) in najvi�jim osebnim dohodkom, opredelila razmerje 1 : 5. V razli?nih de�elah torej obstoje razli?ne norme, kaj je primerno in spodbudno razmerje v pla?evanju dela posameznikov. Stiglitz zagovarja tezo (teorijo marginalne produktivnosti), da bi osebno povra?ilo posamezniku moralo ustrezati velikosti dru�benega prispevka od njegovega dela (Stiglitz, 2013. str. 136). Na osnovi obse�ne analize zaklju?uje, da vsaj v ZDA bogati dobijo mnogo ve?, kot je dru�beni prispevek njihovega dela.

Splo�neje pa je prisotno prepri?anje, da je prav pohlep spodbudil razvoj tr�nega gospodarstva in s tem velik gospodarski in dru�beni razvoj v zadnjih nekaj stoletjih. Vendar se nekateri spra�ujejo, ali je danes �ivljenje res bolj�e, kot v preteklosti. Tako Hrovatin (2013) navaja, da je pohlep zakrivil razvoj civilizacij, zaradi katerih mnogi �ivijo slab�e, kot ?e civilizacije ne bi bilo. Zaklju?uje, da je pohlep tudi uni?il vse dosedanje civilizacije in bo tudi sedanjo (Hrovatin, 2013).

Kluger (2014) navaja v podporotezi, da je pohlep koristen,izsledke neke novej�e raziskave University of Oxford (ne navaja natan?neje, katere raziskave in kdaj). Raziskovalci so z uporabo matri?nih modelov dru�benih skupin ugotovili, da kadar so skupine hierarhi?no strukturirane � torej, da gre za veliko neenakost med ?lani � se posamezniki na vrhu bolj prizadevajo za interese skupine v celoti, kot ?lani, ki so na dnu hierarhije. Vklju?no v tekmovanju z zunanjimi skupinami. Avtorji so odkrili, da se vedenje skoraj v vseh kulturah in na vseh lokacijah sklada z ugotovitvami raziskav na opicah (�impanzih, bluemonkeys in lemurjih). V skupinah teh opic se v boju z zunanjimi skupinami za meje ozemlja borijo predvsem samci na vi�jih polo�ajih, ki se jim pridru�ijo tudi samice na vi�jih polo�ajih. ?lanom skupine na ni�jih rangih pa je dovoljeno, da se skrijejo za vi�je in malo prispevajo k obrambi ozemlja skupine. Cena te za�?ite pa je, da se ni�ji ne smejo upirati vi�jim, sicer vi�ji uporabijo svojo mo? tudi za pokoravanje ni�jih. Tako naj bi bilo tudi v ?love�kih skupinah v zgodovini. Mo?ni ljudje, ki slu�ijo skupini, so nagrajeni s �e ve?jo mo?jo. Mo?ni generali (kot npr. Washington, Grant in Eisenhower v ZDA)postanejo predsedniki dr�av, ne samo, ker jih ljudje bolj poznajo, ampak tudi ker so se izkazali v boju za cilje, ki jih ljudje sprejemajo.

V javnosti najbolj odmevna pozitivna ocena pohlepa je nedvomno izjava I. Boesky-ja na otvoritvi Berkeley's School of BusinessAdministration na Kalifornijski univerzi leta 1985 (James, 2015, str.2) ali 1986 (Greed, 2015), ki je dejal: �Mimogrede, pohlep je v redu. �elim, da se tega zavedate. Mislim, da je pohlep zdrav. Lahko ste pohlepni, pa se �e vedno dobro po?utite.� (citirano po James: 2015, str.2).Ta govor so uporabili naslednje leto v filmu WallStreet, v katerem igra glavno vlogo G. Gekka z Oskarjem nagrajeni M. Douglas. Ta izjava in film sta do�ivela obse�ne komentarje v ZDA in sta verjetno najpogosteje navedena primera podpore pohlepu. Ne bo odve? dodati informacijo, da je bil ta Ivan Boesky borzni �pekulant, �id, ki je bil leta 1987 obsojen zaradi goljufij in podkupovanja na 3,5 let zapora, pla?ilo 100 milijonov $ kazni in trajno prepoved dela z vrednostnimi papirji (Ivan Boesky, 2015). Kljub medijski razvpitosti, pa Boesky ni posnemanja vreden zgled, ki bi utemeljeval koristnost pohlepa.

Med zagovornike pohlepa lahko �tejemo tudi tiste, ki pohlep razumejo kot prirojeno ?lovekovo lastnost, npr. Jones (2014). To je razumevanje pohlepa kot nujne lastnosti za pre�ivetje posameznika in vrste. Kot utemeljuje Eppig (2014), je ?love�ki pohlep rezultat evolucije. ?lovek je rezultat evolucije in naravna selekcija je temelj tudi ?love�kega vedenja. V naravi pre�ivi ve? tistih, ki imajo dolo?eno lastnost, kot onih, ki je nimajo ali jo imajo v manj�i meri. ?im ve?ja je razlika, ve?ja je pomembnost te lastnosti. Za vse organizme so viri pomembni za razmno�evanje. Pre�ivi toliko mladi?ev, kolikor je virov za njihov obstoj. Torej viri odlo?ajo, koliko mladi?ev bodo imele �ivali. Tako selekcija daje prednost osebku, ki lahko zagotovi ve? virov in prehrani ve? mladi?ev. To je veljalo tudi za razvoj ?loveka. Sodobni ljudje niso bistveno druga?ni. Spremenilo pa se je to, da tekom evolucije virov dolgo ni bilo mogo?e uskladi�?iti. Danes je to mogo?e za poljuben ?as v obliki denarja. Ljudje imamo torej prirojen nagon uspeti bolj kot drugi. To �e vedno vpliva na na�e ravnanje: imeti ve? bogastva kot drugi. Druga?e re?eno, naravna selekcija nas sili po pridobivanju ve? virov (ve? bogastva), kot jih imajo drugi.

Temu stali�?u nasprotuje npr. Jones (2014), ki navaja, da so raziskave na univerzah Harvard in Yale leta 2012 (podrobnej�ih podatkov o teh raziskavah ne navaja) vodile do ugotovitve, da ljudje po naravi nismo sebi?ni. Podobno naj bi na Princeton University ugotovili, da je ?lovekovi naravi prirojeno so?utje. Vzrok naj bi bil v tem, da se po?utimo dobro, kadar pomagamo drugim, ker se v kri spro�?a hormon oxytocin, ki spodbuja prijateljstvo.

Splo�neje formulirano, gre za vpra�anje, ali je pohlep posledica genetskih dejavnikov (prirojen) ali lastnosti dru�benega okolja, v katerem posameznik �ivi. Ta dilema je prisotna v vsej zgodovini, kot iz razli?nih virov povzema Nikelly (2006, str. 66-67). Zagovorniki pohlepa ga razumejo kot prirojene pozitivne lastnosti ?love�ke narave, ki so gonilna sila ustvarjanja bogastva. Tako kot rast otrokovega telesa znak njegovega zdravja, tako je pove?anje bogastva znak mo?nega gospodarstva.

V to vrsto nazorov lahko pri�tejemo tudi prepri?anje, da je pohlep posledica osnovnega strahu za �ivljenje. Pohlep izvira iz ob?utka pomanjkanja, prikraj�anja, potrebe po ne?em, kar ni na voljo. ?e je ta ob?utek posebej mo?an, se oseba osredoto?i na pridobivanje tistega, kar �potrebuje�. Posku�a dobiti tisto, kar bi odpravilo ob?utek, da tega nima dovolj. To je lahko denar, mo?, seks, hrana, pozornost, znanje ali karkoli drugega. Lahko je to nekaj konkretnega, oprijemljivega ali abstraktnega, realnega ali simbolnega. ?e se pohlep fiksira na nekaj specifi?nega, potem je celo �ivljenje posameznika namenjeno pridobitvi ?im ve? tega (Greed, 2009; Whatcausesgreed /brez letnice/). V skladu s tem nazorom so sestavine pohlepa naslednje:
1. Negativna zgodnja izku�nja iz otro�tva, ko gre za pomanjkanje tistega, kar otrok potrebuje: hrane, ljubezni, skrbi, pozornosti, stikov itd. Lahko je ta izku�nja kratkotrajna, toliko dolga, da se oblikuje izku�nja pomanjkanja. In se oblikuje strah, da ne bo dobil tega, kar potrebuje. Tudi, ?e so na voljo substituti (kot denar namesto pozornosti, igra?e namesto ljubezni itd.)
2. Napa?no razumevanje oziroma vrednotenje teh negativnih izku�enj. Otrok pride do sklepa, da je �ivljenje omejujo?e, da nima sestavin za njegovo sre?o. Odtod sklep, do je njegov uspeh odvisen od tega, da dobi, kar ho?e.
3. Strah zaradi prej navedenih razlogov. Otrok postane ujetnik strahu, da bo moral �iveti s pomanjkanjem ne?esa bistvenega, kar si �eli. Pri razli?nih osebah je to lahko nekaj specifi?nega, kot ljubezen, pozornost, denar, mo?, slava ipd. Zato obsesivno hrepeni, da bi to imel.
4. Strategija za spopad s tem strahom. Obsesivno iskanje nadomestila za izvorno pomanjkanje, prisilno iskanje tega, kopi?enje na zalogo, prepre?evanje drugim, da bi to pridobili, kritiziranje razpolo�ljivega, obto�evanje drugih, da ne dobi dovolj.
5. Tako se oblikuje osebnost, ko odrasli zavijejo pohlep v dru�beno sprejemljivo masko. Nih?e okolju ne re?e, da je pohlepen. Nasprotno trdijo, da niso sebi?ni, da s tem, ker imajo mnogo, osre?ujejo druge, itd. Dejansko pohlepne� ni nikdar sre?en, dokler obstaja mo�nost, da ima kdo ve? od njega ali da bi izgubil svoje bogastvo.
Na razlagi pohlepa kot posledice dogajanj v zgodnjem otro�tvu temeljijo tudi psihoanaliti?ne teorije (Nikelly, 2006, str. 70-71). Freud je zagovarjal stali�?e, da izku�nje iz otro�tva vplivajo na �ivljenje odraslih (Du Bose, 2008).

Za pojasnjevanje pohlepa je koristno razlikovanje med potrebami in �eljami (Nikelly, 2006, str. 67). Potrebe definira kot tisto, kar je potrebno za vzdr�evanje osnovnih pogojev �ivljenja in preseganje trpljenja; �elje, bistvo pohlepa pa ustvari socialno in ekonomsko okolje. �elje nimajo kvantitativnih omejitev in zato oseba ne more biti nikdar povsem zadovoljena.

4.2 Tr�nost in pohlep
Precej razprave, povezane s pohlepom, je namenjene tudi odnosu med pohlepom in delovanjem trga. Razprava se pogosto za?enja z navedbo opredelitev ekonomista A. Smitha, ki je �e leta 1776 zapisal: �To, da dobimo kosilo, ni odvisno od dobre volje mesarja, pivovarja ali peka, ampak od njihove sebi?nosti.� (Smith, 1981, str. 26-27). Sebi?nosti v tem smislu, da svoje izdelke oziroma storitve proizvajalci prodajo na trgu z namenom, da bi pridobili korist. Sebi?nost posameznika povzro?i, da trguje. Trgovina pa poganja razvoj gospodarstva, kar ustvarja bolj�e �ivljenjske pogoje za posameznika in gospodarstvo. Sebi?nost je v tem kontekstu opredeljena kot uveljavljanje lastnih interesov ali prednosti. Pohlep je orodje, ki spodbuja gospodarstvo z ambicijami, ki jih spro�a v ljudeh. Ambicija je resna �elja po nekem dose�ku, kot je bogastvo ali slava in pripravljenost, boriti se za to. Pohlep je bistven za svobodno tr�no gospodarstvo. Ljudje morajo drugim pokazati, da imajo ve?. In morajo �eleti, da bi imeli �e ve? tega, kar �e imajo. Sebi?nost je tisto, kar nas spodbuja k trgovanju. Problem je v tem, kak�en u?inek ima pohlep posameznika na druge. Druga?e re?eno, koliko je pri uresni?evanju lastnega pohlepa treba upo�tevati druge. (The role of greed in a capitalistsociety, 2014).

Mo? lastne koristi dolo?a aktivnost posameznika. Zasebni pohlep kapitalista pa trg spremeni v javno dobro, zatrjuje Doti (1996). V podporo tej svoji tezi navaja izku�nje z dvema trgovinama v ?ikagu v zimi, ko je zapadlo toliko snega, da redna preskrba nekaj ?asa ni bila mogo?a. Ena trgovina je �e naprej prodajala hrano po enakih cenah kot prej in je bila kmalu izpraznjena, lastnik jo je moral zapreti. Drug trgovec pa je podvojil cene, njegova trgovina je ostala dobro zalo�ena in odprta. Tako je trg zasebno korist trgovca spremenil v javno dobro (trgovina je bila zalo�ena in odprta). Doti nadaljuje, da je osebna korist edini uspe�ni na?in proizvodnje in distribucije blaga v modernem ekonomskem sistemu (pravtam). V skladu s temi prepri?anji je pohlep gibalo gospodarskega razvoja, od katerega imajo korist vsi. Trg ne kanalizira samo pohlepa posameznika po denarju ampak tudi po odli?nosti. Kapitalist izkoristi vsako prilo�nost za dobi?ek.

?eprav je bogastvo pot do slave posameznika, pa je �e A. Smith opozoril, da je �elja po bogastvu in slavi najbolj splo�en vzrok razvrednotenja (korupcije) na�ih moralnih ?ustev. Zaradi tega je (bil) pohlep obsojanja vredno vedenje v vseh religijah. Posebej v kr�?anstvu in judovstvu. Pohlep je �e Toma� Akvinski obsodil kot smrtni greh (Greed, 2015). Ker je de�ela kot so ZDA, ki so na eni strani najbolj bogata (posledica pohlepa), na drugim strani prete�no kr�?anska de�ela, je pri?akovati, da so se pojavile utemeljitve, da pohlep ni v nasprotju s kr�?anstvom. To je temeljna teza knjige J.W. Richardsa: Money, Greedandthe God (2009) � navedeno po: Is capitalismbased on greed (2014). Kajti, ?e bi bil kapitalizem utemeljen na pohlepu, bi bil nemoralen. Odtod sklep, da kapitalizem ni v nasprotju s kr�?anstvom (prav tam).

Pojasnilo teh dvojnih ugotovitev glede kr�?anstva in kapitalizma so na�li v razlikovanju med samoljubjem /angl.: self-interest/ in sebi?nostjo /angl: sefishness/. Med tem dvema pojmoma naj bi bila bistvena razlika. Samoljubje je skrb za sebe, je pogoj za ohranitev samega sebe: umivanje zob, zdrava prehrana, pogled na levo in desno pred pre?kanjem ceste, itd.. Kapitalizem je zgrajen na samoljubju (Is capitalismbased on greed, 2014). Pohlep pa je sprevr�eno samoljubje (Richards, 2009). Sebi?nost se od samoljubja bistveno razlikuje po tem, da je sebi?nost upo�tevanje le sebe, uresni?evanje le lastnega interesa, tudi proti in na ra?un interesa drugih. Pohlep na prostem trgu pomeni menjavo npr. blaga za denar, ki prostovoljna in od katere imata korist oba udele�enca. Tu bi lahko potegnili vzporednico z Rousseau-jevim razlikovanjem med �amourpropre� in �amour de soi�. Amour de soi je bolj prvinska, upo�teva to, kako nanjo gledajo drugi in zdru�ljiva z moralnostjo. Torej bi jo lahko ozna?ili kot samoljubje. Amourpropre je tudi samoljubje, vendar brez ozira na to, kako nanjo gledajo drugi. Je predmet korupcije in pohlepa (Amour-propre, 2014). To ustreza na�i opredelitvi sebi?nosti.Taflinger (1996) zaklju?uje, da je neomejen pohlep �kodljiv tudi za dru�bo. Kapitalizem ni sposoben pre�iveti v radikalni sebi?nosti (The role of greed in a capitalistsociety, 2015).

4.3 Krepost in gospodarstvo
Kaj pa krepost in njen vpliv na gospodarstvo? Po Colsonu (1993, str. 123-124, povzeto po: The role of greed in a capitalistsociety, 2015) so �tirje dejavniki, ki temeljijo na sistemu moralnih vrednot in ki omogo?ajo cveto?e gospodarstvo:
1. Ljudje morajo biti pripravljeni trdo delati (samomotivacija in samo�rtvovanje).
2. Pogodbe morajo biti spo�tovane. Oba pogodbenika morata ravnati ?astno.
3. Ljudje morajo investirati ?as in napor, da bi nekaj dosegli v prihodnosti (samodisciplina in odlo�ena nagrada).
4. Nujno je, da sodelavci dejansko sodelujejo, kar vklju?uje medsebojno spo�tovanje in naklonjenost.
Tretji od navedenih �tirih dejavnikov je pohlep. Gospodarstvo pa ne more pre�iveti samo na sebi?nosti. Potrebno je, da se ljudje odrekajo u�iva�tvu (potro�nji) sedaj, da bi investirali v svojo prihodnost in prihodnost drugih. Ko investirajo, morajo zaupati v tistega in tisto, v kar investirajo; zaupati posojilojemalcu, da bo vrnil posojilo. Ta odnos vsebuje prvine ?asti, resnicoljubnosti, zaupanja in samokontrole. Pa tudi dobrosr?nosti in dobrohotnosti.

Kapitalizem torej nedvoumno temelji na samoljubju, ne pa na sebi?nosti. V pogojih radikalne sebi?nosti ne more pre�iveti. Samoljubje je dobro za posameznika, saj spodbuja trdo delo. Ko pa se samoljubje sprevr�e v sebi?nost, postane nevarno za posameznika in za dru�bo. Ima uni?ujo? vpliv na svoje okolje. Kdaj se to zgodi, kje je meja med sprejemljivim samoljubjem in sebi?nostjo, pa je vpra�anje, na katerega ni enostavnega odgovora. Prav gotovo je pri tem bistveno, ali posameznik pridobiva bogastvo samo za svojo korist, ali pa imajo od njegovega bogastva korist tudi drugi, okolje ali dru�ba v celoti. Ljudje smo pripravljeni sprejeti veliko bogastvo tistih, od katerih imajo koristi tudi drugi (recimo velikih izumiteljev).

Pri tem ne ka�e pozabiti na �e en dejavnik. To je kulturni vpliv primarne in sekundarne socializacije. ?e se ljudje od zibelke dalje sre?ujejo z naukom, da morajo stremeti za bogastvom, se ?lovek spremeni v homoeconomicusa (Nikelly, 2006, str. 68). Torej je pri?akovati, da se vrednote star�ev in kulturnega okolja preko razli?nih vzvodov prena�ajo na naslednike. Posameznik seveda v veliki meri lahko sam ustvari svoj svet vrednot. ?e ima na prvem mestu denar, je pohlepen (The role of greed in a capitalistsociety, 2015). To se poka�e tudi pri izbiri poklica. Lahko se usmeri v poklice, kjer prevladuje krepost (npr. duhovnik). ?e se zaljubi v denar, pa se bo verjetneje odlo?il za poslovne�a. Vendar tudi tu je vpliv okolja lahko odlo?ilen. Tako npr. Fox (2010) ugotavlja, da so podjetja v zadnjih desetletjih razvila kulturo, ki sili direktorje v pridobivanje ve? in ve? denarja za sebe in za podjetje. Kot so�olci v �oli pritiskajo na konzumacijo drog ali alkohola, tako kolegi in delni?arji spodbujajo pohlep v podjetju. Vodilni vidijo svoje milijone kot merilo uspeha glede na svoje kolege. S tem posamezniki zapadejo v odklon, da sami sebe vrednotijo glede na koli?ini denarja, ki ga imajo v lasti. Zato so pripravljeni prestopiti tudi eti?ne in zakonite meje. Slovensko dru�beno dogajanje v zadnjem desetletju nedvomno potrjuje te ugotovitve (�tajkunizacija� in kraja denarja, kjer je le mogo?e).

4.4 Pohlepa je vedno ve??
Pohlep je v veliki meri rezultat razvoja kulture, v kateri �ivimo. Nikelly navaja po Salzmanu (2009), da so antropologi pri nekaterih nepismenih dru�bah odkrili, da so lovci razdelili svoj plen med vse ?lane klana, namesto da bi vse zadr�ali za sebe. Ta navada jim je prinesla ugled, da so kasneje, ko niso imeli sre?e, drugi bolj uspe�ni lovci delili plen z njimi. Tako so tudi darovali hrano, ki je najpomembnej�a podlaga za �ivljenje, bogovom, kot dokaz, da jih cenijo. To je bil zanje znak heroizma, priznanja in zmage nad nezmo�nostjo. Ohranjanje prese�kov le za sebe, je pomenilo, da se oseba oddaljuje od narave in ru�i harmonijo v skupnosti (Nikelly, 2006, str. 68).

Za zgodovino zadnjih desetletij in stoletij je zna?ilna ocena, da pohlep vsaj v gospodarsko razvitih dru�bah raste. Kaj so vzroki? Po Lermanu (2005, str. 621-624) so naslednji skupni vzroki:
a. Negotovost. Ljudje, ki se emocionalno in ali finan?no ne ?utijo varne, se lahko vr�ejo v pridobivanje kot re�itev njihove negotovosti. Razvijejo materialno vrednotno usmeritev. Posebej, ?e so trpeli pomanjkanje v otro�tvu, ?e je rev�?ina v okolju, kjer so odra�?ali, ogro�ala �ivljenje.
b. Mentalne motnje. Nekateri ljudje imajo mentalne motnje (depresija, anksioznost, vedenjske motnje, narcizem, te�ave s prijateljstvom itd). Tako se razvoje nagnjenost k tekmovanju in ne sodelovanju. Z bogatenjem se postaviti pred drugimi. Postavljanje pred drugimi je gotovo ena od lastnosti sodobne kulture, v kateri �ivimo.
c. Strah pred smrtjo. Prizadevanje, da bi smrt odlo�ili vsaj dalj kot drugi. Tisti, ki se bolj bojijo smrti, so bolj pohlepni. Z bogastvom je pogosto mogo?e kupiti zdravje in tako odlo�iti smrt.
d. Strah pred izgubo. Bojazen, da bi izgubili karkoli pridobljenega in cenjenega.
Omenja tudi bombardiranje z reklamami, ?eprav tega ne razvr�?a med vzroke. (Ker obravnava pohlep med ameri�kimi pravniki, dodaja �e posebne razloge za rasto?i pohlep med njimi.)

Feinmann (2004), ki se pridru�uje oceni, da je bilo v?asih pohlepa manj, pa vzrok pohlepa vidi v razvoju znanosti in upadanju mo?i religije. V vseh verstvih je bil pohlep, ki je vedno obstajal, obsojen kot greh. Sedaj imajo vere na ljudi manj�i vpliv. Na drugi strani pa znanost dokazuje, da gre za eno samo �ivljenje. Zato se ljudje osredoto?ajo na sedaj in tukaj. Imeti in u�iti ?im ve? tukaj, je pomembnej�e, kot posmrtno �ivljenje. Obenem pa se pove?uje stresnost �ivljenja, negotovost, bojazen za obstoj. Stresnost �ivljenja pa vodi do osredoto?enja na sebe. Za�?ita sebe nadome�?a sodelovanje v skupnosti v davnih ?asih. Ljudje izgubljajo ob?utek za skupne cilje. Obenem pa pozabljajo na to, da noben obseg bogastva ne more zagotoviti varnosti.

�ir�o in temeljitej�o kritiko razmer je razvil npr. Sandel (2013). Predstavil jo je v knjigi z zna?ilnim naslovom: Whatmoneycan't buy (?esa denar ne more kupiti). Njegovo izhodi�?e je, da so v zadnjih desetletjih trg in tr�ne vrednote za?eli obvladovati celotno na�e �ivljenje bolj kot kdajkoli doslej. Po njegovem mnenju do tega ni pri�lo namenoma, ampak se je kar zgodilo.Nekako po koncu hladne vojne. Triumf trga se je za?el v osemdesetih letih prej�njega stoletja, kot mejnika omenja Reagana v ZDA in Thatcherjevo v Veliki Britaniji ter njune naslednike. Kupiti � prodati, sedaj obvladuje celotno �ivljenje. Trg se je lo?il od morale in se osamosvojil. Tr�ni odnosi so se uveljavili tudi na podro?jih, kjer se ne bi smeli (Sandel, 2013, str. 5-7). V knjigi navaja �tevilne primere, predvsem iz ZDA, ki potrjujejo to njegovo tezo.

In kaj je narobe z dru�bo v kateri je mogo?e vse kupiti?Sandel opredeljuje naslednji dve skupini posledic: 1. neenakost in 2. razvrednotenje (degradacija) mnogih dobrin (Sandel, 2013, str. 8). Neenakost je skokovito narasla ne samo na podro?ju materialnih dobrin, ampak tudi na podro?ju politi?ne mo?i, �olstva, zdravstva itd. Razvrednotenje pa je spremenilo pomen mnogih prej�njih dru�benih vrednot (recimo, �ola pla?uje u?encem denarno nagrado, ?e preberejo kak�no knjigo; pla?evanje narkomankam, ?e se sterilizirajo; pla?evanje dovoljenja za priselitev v dr�avo; podkupovanje zdravnikov, da predpi�ejo ustreznej�e, toda dra�je na?ine zdravljenja; spekulacije podjetij z �ivljenjskim zavarovanjem zaposlenih v korist podjetja; stave po internetu, kdo bo prej umrl; opravi?ilo nekomu za storjeno napako; itd). Tr�ne vrednote na vseh podro?jih izrivajo netr�ne vrednote. Je sploh �e kaj, ?esar ni mogo?e kupiti z denarjem? Sandelomenja le dvoje: pravo prijateljstvo in Nobelovo nagrado (Sandel, 2013, str. 93-94). Ne strinja se s tistimi, ki mislijo, da je problem v pohlepu. Tudi pohlep je problem, vendar pravi, da je treba premisliti problem premisliti �ir�e: Ali bomo imeli tr�no gospodarstvo, ali pa bomo postali tr�na dru�ba? (Sandel, 2013, str. 10). Tr�no gospodarstvo je orodje za organiziranje produktivne dejavnosti. Tr�na dru�ba pa je celoten na?in �ivljenja. Zato posebej poudarja, da nekatere dobrine denar sicer lahko kupi, pa bi jih ne smel (npr. zdravico �eninu in nevesti na svatbi, pogrebni govor, krvodajalstvo itd). Zato zahteva ponovno uvedbo morale tudi pri tr�nih odnosih.

4.5 Kdaj je/bo bogastva dovolj?
Izjemno zanimivo analizo problema, ali in kdaj bo za ?love�tvo bogastva dovolj, sta naredila Skidelsky&Skidelsky in jo objavila v knjigi Howmuch is enough? (Kdaj je dovolj?), ki je iz�la leta 2012. Razpravo za?enjata s prikazom nekaterih opredelitev enega najeminentnej�ih ekonomistov in zagovornikov kapitalizma preteklega stoletja Johna MaynardaKeynesa (1883 � 1946). Keynes je priznaval pomanjkljivosti kapitalizma za kateregaSkidelsky&Skidelsky (2012, str. 3) pravita, da je me? z dvema ostrinama: na eni strani je omogo?il izjemno izbolj�anje materialnih pogojev �ivljenja, na drugi strani pa okrepil najbolj sramotne ?lovekove lastnosti (pohlep, sovra�tvo, skopost oziroma lakomnost itd) . Keynes je okrog leta 1930 predvideval, da bo ve?je dru�beno bogastvo, ki ga bo omogo?il kapitalizem, pribli�no v sto letih odpravilo napake kapitalizma. S konkretnimi izra?uni je pokazal, da se bo ob realnih predpostavkah rasti ekonomskih kazalcev kapitalizma in tehni?nimi inovacijami to zgodilo ?ez pribli�no sto let, torej okrog leta 2030 (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. 7, 15). To naj bi se izrazilo v obsegu potrebnega dela, ki naj bi takrat bilo le 15 ur na teden (3 ure na dan). Ob predpostavki oziroma prepri?anju, da je kapitalizem le sredstvo, prehodno obdobje, za doseganje cilja, ki sta ga opredelila kot dobro �ivljenje (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. 16-18). ?eprav je do leta 2030 �e kar nekaj ?asa, avtorja ugotavljata, da cilj ne bo dose�en. Skraj�evanje delovnega ?asa je potekalo pribli�no v skladu s Keynesovimi pri?akovanji nekako do osemdesetih let prej�njega stoletja, potem pa se je ustavilo, ?eprav je produktivnost dela �e naprej rasla.

Navedena avtorja se spra�ujeta, zakaj se je Keynes zmotil (op. cit. str. 27). Po njunem mnenju iz naslednjih razlogov. Najprej zato, ker je mislil, da imajo ljudje kon?ne potrebe po materialnih dobrinah, ki bodo nekega dne povsem zadovoljene (op. cit. str. 25). Ta cilj je Keynes tudi finan?no ovrednotil, dose�en naj bi bil pri 46.000� letnega dohodka v povpre?ju na prebivalca, v dana�njem denarju (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. XI). To napako pripisujeta vzroku, da Keynes ni lo?il med potrebami, ki so kon?ne in jih je mogo?e zadovoljiti ter �eljami oziroma hotenjem, ki je neskon?no raztegljivo tako kvantitativno kot kvalitativno. Konkretneje pa opredeljujeta tri skupine razlogov za Keynesovo zmoto (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. 27-35):
1. Zato, ker ljudje radi delajo (vsaj mnogi). Delo je vse manj kazen za greh in vse bolj vir stimulacije, identitete, samo-vrednosti, dru�abnosti, notranjega zadovoljstva itd. Vedno manj je fizi?no naporno in vse bolj privla?no, posebej v stroki.
2. Zato, ker so prisiljeni delati. Sredi 20. stoletja so sindikati dosegli vi�je pla?e in skraj�anje delovnega ?asa. Ta trend se je ustavil leta 1980 in od takrat dalje so prirast produktivnosti prila�?a 1% najbolj bogatih. Zato je bilo treba zmanj�ati mo? sindikatov, kar so takratni politiki tudi dosegli.
3. Zaradi ?love�ke nenasitnosti. Zakaj ljudje, ki imajo vse, ho?ejo vedno ve?? Kot pojasnilo menita, da imeti vse pomeni, da postane �ivljenje dolgo?asno, to povzro?a nemir, ki ga pote�ijo le novosti. Ko izobilje nara�?a tudi dolg?as, ki povzro?a iskanje novih dobrin za pote�itev. Na�a narava je taka, da nismo nikdar zadovoljni s tem, kar imamo. Ljudje ho?emo najbolj�e in vedno bolj�e: ve?ja stanovanja, dopust v najbolj�ih hotelih, lepe, vrtove, redkosti, ki si jih lahko privo�?i le malokdo. Vedno ve?je so zahteve po �oligarhi?nih dobrinah� na primer lepih slikah, ki jih ne morejo imeti vsi. Ali obisk neokrnjene narave, ki s pove?anjem obiska postane vse bolj okrnjena.

Nazoren primer je tako imenovana statusna potro�nja. Posameznik svoja hotenja vedno oblikuje v dru�benem kontekstu: kaj imam jaz � kaj imajo drugi. Zato ni zadovoljen na nobeni ravni materialnega bogastva, dokler ima kdo ve?. Zadovoljen ni tudi, ?e ima najve?, saj se potem boji, da bo kaj izgubil, ali da ga bo kdo prehitel. Kadar gre za dru�beni status, je jasno, da ne moremo vsi imeti najvi�jega. Zato se tekmovanje za status nikdar ne kon?a in ima zna?aj igre z ni?elno vsoto. So tri vrste izdatkov za statusno potro�njo:
1. Nakup zato, ker drugi �e imajo (ve?inske dobrine).
2. Snobovske dobrine: nakup zato, ker jih drugi nimajo.
3. Ve?inske in snobovske dobrine se prekrivajo z �Veblenskimi dobrinami�: to so dobrine, ki so drage in je znano, da so drage. Zato gre v bistvu za razgla�anje bogastva. (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. 37 - 38).

?e je na eni strani pohlep po materialnih dobrinah nemoralen in vzrok nesre?nosti posameznikov in propada podjetij ter celih civilizacij, na drugi strani pa je denar potreben za �ivljenje in ohranjanje rodu, je utemeljeno vpra�anje, koliko materialnih dobrin ali �ir�e, koliko denarja je primerna koli?ina, ki �e ni pohlep. Vpra�anje ni novo, kot navajata Skidelsky&Skidelsky (2012, str. 72), saj se je z njim ukvarjal �e Aristotel. Njegov odgovor je bil, da je bogastvo potrebno uporabiti za dobro �ivljenje (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. 72). �al pa s tem uporabnemu odgovoru nismo ni? bli�je � spremeni se le vpra�anje: kaj pa je to �dobro �ivljenje�.

Navedena avtorja posku�ata odgovoriti prav na to vpra�anje (Skidelsky&Skidelsky, 2012, str. 145 � 178). Razpravo za?enjata z opozorilom, da so o tem razli?ni koncepti, ki pa po njunem mnenju niso toliko razli?ni, kot se zdi na prvi pogled. Njun koncept je, da so dobro �ivljenje temeljne dobrine, vendar ne samo kot mo�nost, ampak jih je treba tudi uporabiti. Kaj pa so temeljne dobrine? Za to sta �tirje kriteriji: 1. Da so univerzalne, da pripadajo dobremu �ivljenju kot takemu, ne samo posamezni koncepciji dobrega �ivljenja; in 2. Da so kon?ne, da so dobrine same po sebi, ne samo sredstvo za doseganje kak�nih drugih dobrin. Niso vse kon?ne dobrine tudi temeljne (zbirka znamk je za zbiratelja npr. kon?na dobrina, ne pa tudi temeljna). 3. Da so suigeneris, pomeni, da niso del kak�ne druge dobrine; ter 4. Da so nujne, neobhodne, da resno trpi vsak, ki jih nima. Te kriterije pribli�no izpolnjuje naslednjih sedem dobrin:
1. Zdravje: polno funkcioniranje telesa. Na�e �ivalske narave. Vklju?uje: dol�ino �ivljenja, vitalnost, energijo, �ivahnost. Pogoj tudi za druge dobrine.
2. Varnost: utemeljeno pri?akovanje posameznika, da bo �ivljenje teklo ustaljeno, brez posebnih socialnih pretresov. Pogoj tudi za druge dobrine.
3. Spo�tovanje: da so nazori vsakega vredni upo�tevanja (kar ne pomeni strinjanja), tudi sovra�nika. Pogoj tudi za druge dobrine.
4. Individualnost: predvsem sposobnost oblikovati in izvajati na?rt �ivljenja, ki odseva posameznikov okus, temperament in pojmovanje dobrega. To, kar je Kant ozna?il kot avtonomijo. Garant individualnosti je zasebna lastnina.
5. Usklajenost z naravo.
6. Prijateljstvo: to je izbirni odnos, za razliko od dru�ine. Odnos med krepostnimi, ki se imajo radi zaradi tega, kakr�ni so. Ne zaradi tega, kar lahko nudijo drugim.
7. Prosti ?as: posebna oblika aktivnosti zaradi samega sebe. Aktivnost zaradi aktivnosti. Odsotnost napornega dela in vsakega trpljenja.
Te dobrine so pluralne in nereduktabilne, ni mogo?e ene nadomestiti z drugo. Te dobrine zagotovi dr�ava vsakemu ?lanu dru�be (op.cit., str. 197). Opredeljene so kvalitativno, ne kvantitativno. Meriti je mogo?e samo nadomestke (npr. zdravje z pri?akovanim trajanjem �ivljenja).

Ob opisanem predlogu se odpirajo �tevilna vpra�anja. Predvsem seveda njegova kvantifikacija in kako ga uresni?iti. Zaenkrat so modeli �e na ravni ohranjanja temeljev tr�nega gospodarstva: ohranitev tr�nih odnosov in zasebne lastnine. Okrepljena funkcija dr�ave naj bi ukrotila napake trga, ki so �tevilne. Celovitih, bolj radikalnih predlogov pa ni zaslediti. Zato smo od odgovora na vpra�anje, kje se kon?a utemeljena raven bogastva in kje se za?ne pohlep, �e dale?.

5. Sklepne ugotovitve

Iz prikazanih razli?nih stali�? o pohlepu in ocen pohlepa sledi, da je pohlep pojav z zelo razli?nimi u?inki na dru�bo in na posameznika. Velika ve?ina avtorjev v literaturi ga ocenjuje negativno, ki je zelo �kodljiv tako za posameznika kot za dru�bene skupine in dr�avo ter kulturo kot celoto. Mnogo je primerov, ki dokazujejo, da je pohlep bil glavni vzrok uni?enja posameznikov, dru�in, dr�av in celih civilizacij. Verstva ga v celoti odklanjajo kot nemoralen pojav (kr�?anstvo kot smrtni greh). Kljub temu pa je pohlepa vedno ve?. Tisti, ki pohlep zagovarjajo, torej ocenjujejo kot nekaj pozitivnega, pa navajajo, predvsem:
- da je pohlep posledica naravne selekcije v preteklosti,
- da ima veliko motivacijsko vlogo in je zato
- odgovoren za razvoj gospodarstva, posebej kapitalisti?nega. Od tega pa imajo korist vsi, ali vsaj ve?ina prebivalstva.

Tako razli?na stali�?a in ocene so vsaj deloma posledica pomanjkanja kvantifikacij. ?e je na eni strani res, da vsakdo za pre�ivetje potrebuje tudi materialne dobrine, je na drugi strani tudi res, da kopi?enje materialnih dobrin ?loveka ne naredi sre?nega, da ho?e vedno ve? in ni nikoli zadovoljen. Problem je torej, kdaj se koli?ina dobrin spremeni iz potrebne za ohranjanje oziroma vzdr�evanje �ivljenja, v koli?ino, ki je znak in posledica pohlepa. Kvantificirati to mejo doslej �e ni uspelo, ?eprav so se s tem ukvarjali �e v antiki. Meja je o?itno odvisna od stopnje razvitosti posamezne dru�be in dru�benih norm glede bogastva. O?itno gre za pohlep, kadar koli?ina posedovanega bogastva, mo?i, statusa prese�e potrebo in postane sama sebi namen. Znak pohlepa je tudi pridobivanje lastnega bogastva na ra?un drugih. Prav tako je za pohlep zna?ilno tudi pridobivanjesamo za sebe in da od tega nimajo koristi tudi drugi oziroma dru�ba v celoti. Navajajo dokaze, da je v ?love�ki naravi hotenje po imeti vedno ve?. Da je potrebe mogo?e zadovoljiti, �elje (hotenja) pa nikdar. Tu je bistvena vloga samoomejevanja posameznika, omejitve pa mora jasno opredeliti tudi dru�ba.

Uvodoma opredeljeni namen prispevka je bil dose�en, potrdila pa se je tudi temeljna teza.

Literatura:
1. America's homes are biggerthanever (2014). http://money.cnn.com/2014/06/04/ real_estate/american-home-size/index.html?iid=HP_River. Pridobljeno 9.5.2015.
2. Amour-propre (2014). http://en.wikipedia.org/wiki/Amour-propre. Pridobljeno 21.4.2015.
3. Angelladywriter (2014): Effectsoggreed in theworldtoday? http://angelladywriter. hubpages.com/hub/How-Does-Greed-Effect-Us-Today. Pridobljeno 7.4.2015.
4. Bestcars for super rich (2014). http://money.cnn.com/gallery/luxury/2014/06/04/robb-report-best-of-the-best/5.html. Pridobljeno 9.5. 2015.
5. Ciganovi? �. (2015): Sedem smrtnih grehov: pohlep. http://www.sensa.si/osebna-rast/sedem-smrtnih-grehov-pohlep/. Pridobljeno 28.4.2015.
6. Dienhart J. (2012): Greed is just a clueaboutthe real problem. http://www.seattletimes.com/opinion/greed-is-just-a-clue-about-the-real-problem/. Pridobljeno 2.4.2015.
7. Doti J. L. (1991): Capitalismandgreed. http://fee.org/freeman/detail/capitalism-and-greed. Pridobljeno 19.9.2015.
8. DuBose M. (208): Power, greed, andthe love of money. http://www.mikedubose.com/posts/power_greed_and_the_love_of_money/. Pridobljeno 12.5.2015.
9. EppigCh. (2014): Whatcausesgreed? https://christophereppig.wordpress.com/2014/05/16/what-causes-greed/ Pridobljeno 31.3.2015.
10. Fenmann R.D. (2004): Greed. http://robertdfeinman.com/society/greed.html. Pridobljeno 31.3.2015.
11. Fox S. (2010): Whatcausescorporategreed. http://www.livescience.com/6373-corporate-greed.html. Pridobljeno 4.4.2015.
12. GallozziCh. (2009): Human greed. http://www.personal-development.com/chuck/greed.htm. Pridobljeno 2.4.2015.
13. Gongloff M. (2014): 45 MillionAmericansStillStuckBelowPoverty Line: Census. http://www.huffingtonpost.com/2014/09/16/poverty-household-income_n_5828974.html. Pridobljeno 21.8.2015.
14. Greed (2015). http://en.wikipedia.org/wiki/Greed. Pridobljeno 30.3.2015.
15. Greed (2009). http://personalityspirituality.net/articles/the-michael-teachings/chief-features/greed/. Pridobljeno 1.5.2015.
16. 'Greed' is badreporting (1998). http://fair.org/extra-online-articles/greed-is-bad-reportinghttp://fair.org/extra-online-articles/greed-is-bad-reporting. Pridobljeno 19.5.2015.
17. GreedyPig. http://nzmaths.co.nz/resource/greedy-pig-0. Pridobljeno 19.5.2015.
18. Greedpoems (2015). http://www.poemhunter.com/poems/greed/page-/16288625/#content. Pridobljeno 21.5.2015.
19. Hilton E. (2014): The 1%: Who are theyreally?(2014):http://blog.acton.org/archives/65935-the1-really.htm. Pridobljeno 6.4.2015.
20. Hrovatin G. (2013): Razli?ni obrazi pohlepa. za-misli.si/kolumne/gregor-hrovatin/813-razlicni-obrazi-pohlepa. Pridobljeno 29.4.2015.
21. Is capitalismbased on greed? http://michaeljkruger.com/is-capitalism-based-on-greed/ Pridobljeno 19.4.2015.
22. Ivan Boesky (2015). https://en.wikipedia.org/wiki/Ivan_Boesky. Pridobljeno 21.8.2015.
23. James M. S. (2015): Is greedevergood. http://abcnews.go.com/Business/print?id=85971. Pridobljeno 31.3.2015.
24. JonesO. (2014):Grotesqueinequality is not a natural part of being human. http://www.theguardian.com/commentisfree/2014/nov/24/grotesque-inequality-greed-human-nature-capitalism. Pridobljeno 21.4.2015.
25. Kluger J. (2014): Scienceprove it: greed id good. http://time.com/41680/greed-is-good-science-proves/. Pridobljeno 9.5.2015.
26. K. T. (2015): Odstotek najbogatej�ih ima ve? pod palcem kot vsi drugi skupaj. http://www.rtvslo.si/ svet/odstotek-najbogatejsih-ima-vec-pod-palcem-kot-vsi-drugi-skupaj/356185. Pridobljeno 24.8.2015.
27. Lerman L.G. (2005): GreedamongAmericanLawyers. http://scholarship.law.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1244&context=scholar. Pridobljeno 8.4.2015.
28. Marshal A. (1920): Principles of economics. McMillan, London, 8th edition.
29. Pahman D. (2012): What Causes Wealth (and Dishonesty and Greed)?http://blog.acton.org/archives/36117-what-causes-weath-and-dishonesty-and-greed.html. Pridobljeno 6.4.2015.
30. Peterson S. (brez letnice): What is theeffect of greed on human living. http://www. ehow. com/info_8168305_effects-greed-human-living.html. Pridobljeno 4.4.2015.
31. Richards J. (2009): Greed is nit good, and it's not capitalism. http://www.aei.org/ publication/greed-is-not-good-and-its-not-capitalism. Pridobljeno 21.4.2015.
32. Sandel M. J. (2013): Whatmoneycan't buy. Penguinbooks, London.
33. Sedem smrtnih grehov (2013). http://sl.wikipedia.org/wiki/Sedem_smrtnih_grehov. Pridobljeno 30.3.2015.
34. Seltzer L.F. (2012): Greed: the ultimate addiction. https://www.psychologytoday.com/blog/evolution-the-self/201210/greed-the-ultimate-addiction. Pridobljeno 5.4.2015.
35. Skidelsky R., Skidelsky L.: Howmuch is enaugh? Otherpress, New York 2012
36. Smith A. (1981): An InquiryIntothe Nature andCauses of theWealth of Nations. Indianapolis, Indiana: Liberty Fund.
37. Snyder M. (2010):50 statistcsabout US economythat are almosttoocrasy to belive. http://www.businessinsider.com/50-statistics-about-the-us-economy-that-are-almost-too-crazy-to-believe-2010-6. Pridobljeno 6.5.2015.
38. Stiglitz J. E. 2013): Theprice of inequality. Penguinbooks, London.
39. Taflinger R.F. (1996): Thesociologicalbasis of greed. http://public.wsu.edu/~taflinge/socgreed.htm. Pridobljeno 4.4.2015.
40. The role of gred in capitalistsociety (2015). http://www.123HelpMe.com/view.asp ?id=29141>. Pridobljeno 10.4.2015.
41. Vrlina (brez letnice). http://dictionary.reference.com/browse/virtuehttp://dictionary. reference.com/browse/virtue. Pridobljeno 24.8.2015.
42. Whatcausesgreed? (?).http://www.ask.com/world-view/causes-greed-fb33eedf366efe34. Pridobljeno 2.4.2015.