Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



MAG. IRIS FINK GRUBAČEVIĆ, DR. ANNMARIE GORENC ZORAN: IZVEDBA UČENJA S POMOČJO RAZISKOVANJA – GLOBALNO PARTNERSTVO V IZOBRAŽEVANJU

natisni E-pošta

Ime dejavnosti
Izvedba učenja s pomočjo raziskovanja - globalno partnerstvo v izobraževanju

Neposredni namen
Povečati motivacijo študentov za aktivno uporabo tujih jezikov, razviti veščino sodelovanja in komuniciranja s tujimi partnerji, razvijati medkulturno kompetenco in mednarodno dejavnost s pomočjo inovativne uporabe sodobne IK tehnologije.

Posredni namen
Namen globalnega partnerstva v izobraževanju je interakcija v realnem času s tujimi globalnimi partnerskimi institucijami. Gre za spodbujanje zavesti kulture, razbijanja predsodkov in stereotipov, razvijanje kulture sodelovanja ter komunikacijskih spretnosti in veščin, potrebnih za uspeh v sedanji globalni družbi. Študenti so obenem usmerjeni v samostojno aktivnost pri pridobivanju novega znanja, iskanje virov ter v odgovornost za vseživljenjsko učenje. Učitelj je v vlogi moderatorja.

Predstavitev dejavnosti
Najprej šola v Sloveniji pridobi uradno partnerstvo s tujo izobraževalno institucijo, ki izvaja projekt globalnega povezovanja izobraževalnih institucij in ima bazo šol iz številnih držav in različnih kontinentov.
Nekaj tednov pred začetkom semestra se določi partnerje med različnimi visokošolskimi institucijami, razdrobljenimi med večjim številom držav na različnih kontinentih. Določi se tudi urnik za povezovanje (datumi in ura – pozorni smo na časovne razlike, in če je potrebno, prilagodimo urnik). Šola se s partnersko institucijo poveže šestkrat in med vsako povezavo se izvaja diskusija na različne izbrane teme. Srečanja so dvakrat tedensko, po 2 pedagoški uri. Najprej se s potekom in zahtevami učenja z raziskovanjem s tujo partnersko šolo seznani učitelj, nato le-ta seznani s projektom še študente in jih motivira za aktivno sodelovanje. Vsekakor jim je potrebno predstaviti dodano vrednost sodelovanja. Pred vsakim srečanjem skupaj s študenti pregleda priprave, naredijo se morebitni popravki, dopolnitve; po srečanju sledi diskusija z refleksijo. Študenti so pri izbiri virov na določeno temo samostojni, z učiteljem pred srečanjem skupaj pregledajo pripravo.
Študenti slovenske in tuje šole v parih pripravijo skupni projekt, ki se predstavi na zadnjem srečanju oz. zaključnem povezovalnem dnevu.
Med prvo povezavo študenti iz partnerskih institucij predstavijo svojo državo, kraj in institucijo. Nato učiteljica iz tuje partnerske šole pošlje seznam študentov, druga določi partnerje – vsak študent iz tuje fakultete dobi enega študenta iz Slovenije. Med prvim in naslednjim srečanjem študenti med sabo komunicirajo preko socialnih omrežij oz. e-pošte in že začnejo z uvodnimi pripravami na zaključni projekt. Pripravijo tudi vprašanja, ki jih bodo postavili na naslednjem srečanju ter odgovore za Slovenijo. Na primer, če naši študenti vprašajo »Kakšna je povprečna plača učitelja?« in nato dobijo nazaj isto vprašanje, morajo študenti poznati odgovor tudi za Slovenijo. Zato je pomembno, da študenti za naslednje srečanje ne pripravijo le npr. 10 vprašanj, temveč tudi odgovore.
Na drugem srečanju študenti diskutirajo na temi, za katero so se predhodno dogovorili v parih in se pripravili z vprašanji in odgovori. Diskusija poteka istočasno na dva različna načina. Polovica študentov sodeluje pri skupinski diskusiji (videokonferenca) in druga polovica študentov je v t.i. »chat« sobah na računalnikih in komunicira s svojimi partnerji v tujini.  Namen je, da se obenem, ko poslušajo skupinsko diskusijo tudi pogovarjajo s svojim partnerjem. Na koncu vsakega srečanja študenti naredijo refleksijo diskusije. Do naslednjega srečanja se pripravijo na novo temo in s svojim partnerjem v tujini delajo na končnem projektu.
Na tretjem srečanju je postopek podoben kot je opisano zgoraj, vendar je druga tema in študenti zamenjajo način komuniciranja. Tisti, ki so bili na prejšnjem srečanju v skupinski diskusiji (videokonferenca), se zamenjajo in so v »chat« sobah in tisti, ki so bili v »chat« sobah sodelujejo v skupinski videokonferenčni diskusiji. Na koncu ure in pol diskusije, napišejo refleksijo, se pripravijo za naslednje srečanje ter komunicirajo s svojim partnerjem o idejah za zaključni projekt.
Četrto in peto srečanje se izvede podobno, kot prejšnja srečanja. Na vsakem srečanju študenti izmenjujejo način komuniciranja, imajo novo temo za diskusijo, napišejo refleksijo in se na koncu pripravijo za naslednje srečanje.
Na zadnjem srečanju (6. povezovalni dan) študenti predstavijo svoje končne projekte. Vsak par skupaj predstavi delo, ki sta ga skupaj opravila med semestrom. Na koncu skupaj prediskutiramo celotno izkušnjo.
Pisni del projektnega dela (po vzorcu, ki ga pripravi učitelj) študent odda teden dni kasneje, kot tudi vsa vprašanja, odgovore, refleksije na povezovalne dneve. Učitelj jih nato oceni.

Opomba
Pomembne so naslednje zahteve:

-    Partnerska institucija v tujini
-    Priporočeno število študentov v eni skupini je 8-16
-    Stabilna internetna povezava za vse povezovalne dneve
-    Tehnična pomoč za vse povezovalne dneve
-    Kamera, mikrofon in projektor med skupinskimi povezovalnimi dnevi (videokonferenca)
-    Računalnik za vsakega študenta med »chat« povezovalnimi dnevi
-    Videokonferenčna tehnologija H.323
-    IRC
-    Obvezna priprava študentov na tematiko pogovora pred povezovalnim dnevom
-    Ocenjevanje diskusije, refleksije, sodelovanje z namenom, da izmerimo učni izid
-    Projektne teme so lahko različne, vendar se morajo pari dogovoriti za skupno temo

Viri in literatura
Global Understanding Core (2013). Global Partners in Education. East Carolina University. ZDA.