Predmet Statistika �tudenti na dru�boslovnih smereh sprejemajo s slabo motivacijo, pogosto celo z odporom. Ker je statistika povezana z ra?unanjem, mno�ico formul, se predavatelj znajde v dilemi. Ali dosledno izpeljati vse formule in �tudentom dokazati, zakaj veljajo taki statisti?ni zakoni, ki jih uporabljamo, ali pa preprosto statistiko spremeniti v skupek receptov in formul, ki jih �tudenti bolj ali manj pravilno uporabijo  pri delu. Statistika je v zadnjih desetletjih postala mo?no orodje za raziskovanje, posebej �e na podro?ju dru�boslovja, kjer imamo obi?ajno velike koli?ine podatkov, zato je pomembno, da u?itelj pritegne pozornost �tudentov, jih pritegne k delu in jim omogo?i, da s pridobljenim znanjem samostojno opravijo preproste statisti?ne raziskave. Minimalni cilj predmeta pa je, da �tudenti vsaj razumejo vrednost rezultatov posameznih statisti?nih raziskav.

?eprav sem �e leta predaval statistiko na tehni?ni fakulteti, kjer je pri?akovano solidno predznanje matematike, sem se na IBS zna�el pred velikim izzivom. Kako predavati statistiko slu�ateljem, ki �e dolga leta niso imeli nobenega stika z matematiko, kako pritegniti zanimanje �tudentov, da bi sodelovali in jim predmet ne bi predstavljal more?ih sanj.
Za samo predavanje sem izbral dovolj klasi?no metodo predstavitve snovi s prezentacijo (projekcijo), ki je podpirala moje predavanje. Podprl sem jo s pisanjem na tablo, posebej �e ob predstavitvi preprostih ra?unskih primerov. S primeri sem se posku�al pribli�ati vsakdanji uporabi statistike, razumevanje in komentiranje rezultatov  anket v dnevnih ?asopisih, statistika kot orodje za argumentiranje trditev gospodarstvenikov, politikov itd.

Za nalogo sem slu�ateljem nalo�il preprosto statisti?no raziskavo, ki je vsebovala vse elemente tehnik, ki so jih sli�ali na predavanjih. S pomo?jo raziskave od anketiranja pa vse do posredovanja in interpretiranja statisti?no obdelanih podatkov so se  slu�atelji morali prebiti skozi vse faze statisti?ne raziskave. Pri tem so morali uporabiti gradiva, ki so jih dobili za predavanja. Izognili smo se klasi?nemu ra?unanju, uporabili smo Excel. To smo storili s posebnim namenom. Lahko bi uporabili posebne statisti?ne programe kot so SPSS, Matlab, Statistics ali podobne, vendar sem �elel, da slu�atelji s preprostimi, dostopnimi orodji pridejo do rezultatov. Menim, da je prav ta dostopnost ra?unskih orodij  dvignila motivacijo pri slu�ateljih. ��e dolgo dela v slu�bi z Excelom, vendar se mi ni niti sanjalo, da ga je mogo?e uporabiti za statisti?ne obdelave podatkov�, �Ta orodja bi ve?krat rabil v slu�bi, pa jih nisem poznal� in podobne izjave so potrjevale moje prepri?anje o pravi izbiri ra?unalni�kih orodij. Ker je pri seminarskih nalogah �lo pred vsem za preizku�anje znanja in aplikacije tega znanja v prakti?ne primere, so slu�atelji uporabljali majhne vzorce, ki so jih pridobili s svojim anketiranjem.  Zato so bili rezultati njihovih raziskav pogosto popa?eni ali celo povsem napa?ni.  �lo je pred vsem za pravilno uporabo tehnike in interpretiranja dobljenih rezultatov.

Da bi pokazal smiselnost zbiranja podatkov, sem vse njihove podatke uporabil za globljo statisti?no analizo in rezultate, ki pa so seveda zaradi dovolj velikega vzorca in uporabljenih metod imeli te�o.
Raziskavo sem predstavil na simpoziju in objavil v IBS Poro?evalcu, na kar sem opozoril slu�atelje. S tem so lahko za?utili svoj prispevek v znanstvenem raziskovanju.
?eprav je seminarska naloga videti zelo rutinska, se vendarle izka�e, da slu�atelje prisili v globlje razmi�ljanje o problemu. O tem pri?a izjava �tudenta: �Dobil sem nesmiselno povezavo med dvema lastnostma v populaciji. Ali je zato kriv majhen in ne reprezentativen vzorec?� Ve?ina �tudentov ob izpitu prizna, da sem jih uspel motivirati in so izgubili odpor do statistike.