Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



DR. MATEJA GABER: OPIS DOBRE PRAKSE PRI PREDMETU NEMŠČINA ZA ŠTUDENTE UMETNOSTNE ZGODOVINE II

natisni E-pošta

Kraj izvajanja: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Ciljna skupina: študenti 2. letnika podiplomskega študija umetnostne zgodovine (MA)
Število študentov: 12
Ime dejavnosti: projektno učenje/raziskovanje

Namen dejavnosti
S pričujočim načinom izvajanja učenja želimo študente vzpodbuditi k samostojnemu raziskovanju v okviru (umetnostnozgodovinske) stroke, ki temelji zlasti na odkrivanju novega besedišča v tujem jeziku ter povezovanja med tradicionalno, kanonizirano in sodobno likovno umetnostjo. Novo strokovno besedišče uporabimo v praksi. Študenti so sposobni, da v tujem jeziku (nemščina) sami označijo likovno umetnino ter jo ob uporabi stalnih sintaktičnih zvez in običajnih jezikovnih paradigmah stroke znajo tudi opisati.
Raziskovalni del je vezan na izbor ustreznih likovnih umetnin, projektni na njihovo refleksijo v sodobnosti.

Predstavitev dejavnosti:
Projekt, ki se je izkazal kot zelo uspešen, je opisan v uvodniku kataloga (Priloga). Študenti so v okviru obveznih vaj iz nemščine izbrali dvanajst primerov iz slovenske umetniške produkcije ter jih postavili v nov, sporočilni kontekst, tako da so izhajajoč iz originalnih del skušali prikazati vzporedne refleksije, ki so jih zamejili s študijskimi razmerami in dogajanjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Osnovnemu sporočilu umetnine-originala je torej dodano novo sporočilo, ki v svojem bistvu sicer zadrži prvotno sporočilo, vendar ga tudi oplemeniti. Kofetarica Ivane Kobilice tako ni več stara gospa s skodelico kave v roki, temveč je to študentka, katere vsakdanjost je »coffee to go« iz kavnega avtomata. Cecilija grofica Auersperg Jožefa Tominca se na filozofski fakulteti preobrazi v dekanjo, delovno in aktivno žensko 21. stoletja, ki skrbi za dobrobit študentov in zaposlenih, a kljub temu ohranja svoj nasmeh in svojo ženskost. Groharjev Sejalec je sejalka modrosti in znanja – to je namreč dandanašnji dolžnost predavatelja v visokem šolstvu, … Vsako delo ima svojo »FF-realnost«, svojo novo vpetost v sedanji čas, ki je razvidna ne le iz slikovne podobe, temveč tudi in mestom zlasti iz pripadajočega naslova. Serijo dvanajstih primerov zaključuje fotografija Filozofske fakultete z zgovornim sporočilom: these are the things we are fighting for. Slednje povzema vse ostale fotografije – za fakulteto se bomo borili kot (FF) grada študentov in študentk, borimo se z elektronsko pošto, s kulturno širino, ki jo bogatijo izmenjave erazmovcev, s študijem (čeprav nemalokrat v nemogočih razmerah lastne knjižnice), z uspešno opravljenimi izpiti in s krepitvijo lastne podobe.

Poleg raziskovanja po slovenski umetniški zakladnici so študenti usvojili novo tuje besedišče, ki ga bodo kot bodoči kritiki, kustosi ipd. primorani uporabljati pri svojem nadaljnjem delu v stroki. Prav tako so bili študenti zelo ustvarjalni pri iskanju ustreznih refleksij na izbrano delo. Za to so se morali usklajevati, sprejemati ideje in argumente drugega ter se navajati na konstruktivno timsko delo. Predlogi, debate, usklajevanja so potekali v tujem jeziku, podkrepljeni so bili z ustrezno argumentacijo in nastopom (prav tako v tujem jeziku). V zaključni fazi so študenti usvajali prevodne veščine: naslove in oznake umetnin so iz slovenščine prevajali v nemščino ter na novo nastale refleksije-fotografije iz slovenščine v nemščino.
Vseh 24 del so izdelali v obliki plakatov in jih razstavili v avli Filozofske fakultete.

Opis učnega procesa:
•    Študenti v treh skupinah izberejo najbolj prepoznavna dela iz slovenske umetniške produkcije.
•    Skupaj s predavateljem se uskladijo in izmed predlaganih del izberejo 12 takšnih del, ki so najbolj primerna za sodobno refleksijo na matično ustanovo – Filozofsko fakulteto.
•    Na spletu skupaj s predavateljem poiščejo podatke o umetniških delih ter podatke za prvih šest prevedejo skupinsko s pomočjo predavatelja (npr. velikost slike, tehnika, nahajališče, lastnik ipd.). Za naslednjih šest del predavatelj podatke projicira, študenti jih na osnovi usvojenega besedišča individualno prevedejo ter jih uskladijo s kolegi. Predavatelj preveri ustreznost prevoda in pravilen zapis.
•    Študenti v tujem jeziku predlagajo refleksije k izbranim delom: motiv, lokacija, akterji.
•    Predavatelj za vsakega posameznega študenta določi nalogo: kdo bo na izbrani fotografiji-refleksiji in kaj bo počel.
•    Študenti s sodobno tehnologijo (iPhone, Nokia Lumia ipd.) posnamejo nova dela, fotografije-refleksije in izberejo najboljše primerke. Pri tem vadijo nemške načine za izražanje mnenja: pritrjevanje drugemu/vljudno zanikanje/manj vljudno zanikanje/nasprotovanje.
•    Študenti za domačo nalogo izberejo naslove za nova dela, torej za izbrane fotografije-refleksije ter jih zapišejo v slovenščini in v nemščini. Prav tako v obeh jezikih zapišejo podatke o delu.
•    Študenti s pomočjo predavatelja uskladijo naslove in prevodne ustreznice.
•    Študenti oblikujejo ustrezne pare: novo nastalo fotografijo-refleksijo postavijo ob bok izbranemu slovenskemu umetniškemu delu.
•    Študenti posamezne pare (12) z ustreznimi dvojezičnimi besedili oblikujejo v računalniškem programu InDesign.
•     Predavatelj poskrbi za tisk plakatov in ustreznih katalogov.
•    Študenti v sodelovanju s predavateljem organizirajo razstavo plakatov.
•    Študentom se udeležba pri projektu šteje kot pozitivno ocenjena seminarska naloga.

Izvedba takšnega projekta je mogoča tudi z večjim številom študentov. Projekt vključuje vsakega posameznika: študenti vadijo argumentiran govor v tujem jeziku, učijo se in aktivno uporabljajo strokovni jezik. Svoje raziskovalno delo (v obravnavanem primeru iskanje primernih del, kar zahteva poznavanje pretekle in sodobne slovenske umetnostne zgodovine) nadgradijo s prevodnimi aktivnostmi in končnim rezultatom: razstavo.

Prav tako lahko študentom ponudimo vsebinsko zamejitev drugačne vrste: npr. izberite 10 umetniških del, ki tematizirajo vojno in jim dodajte dvojezična besedila in opise, ali 10 umetniških del evropskih avtorjev, 10 renesančnih del, 10 viteških miniatur ipd. Pomembno je, da v okviru tematske zamejitve sami odločajo o končnem izboru in da lahko vsak vključi svoj izbor.

Za izvedbo projekta potrebujemo: računalniško učilnico, slovarje, strokovno predznanje študentov, računalniški program InDesign, ustrezne pripomočke za fotografiranje.