Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



2016 > Letnik 6, št. 1




DR. KSENIJA VODEB: UČENJE S POMOČJO RAZISKOVANJA

natisni E-pošta

Ime in priimek: Ksenija Vodeb

Ime dejavnosti: Učenje s pomočjo raziskovanja

Namen: Študent absolvira vsebine pri predmetu Turizem in prosti čas

Predstavitev dejavnosti: Na uvodnem predavanju učitelj predstavi način dela pri predmetu, osnovno in dopolnilno literaturo, predstavi osnovne cilje predmeta in tematske sklope.

Prvi tematski sklop učitelj predstavi bolj podrobno, s ključnimi izhodišči, temami in vprašanji, ki jih v nadaljevanju, kot oblikovane naslove krajših pisnih poročil, po lastni presoji študenti sami izberejo - se prijavijo k temi. Učitelj poda tehnična in vsebinska navodila za pripravo pisnega poročila - naloge, ki jo študent samostojno pripravi ob uporabi strokovne in znanstvene literature, spletnih virov in drugih gradiv.

Pisna naloga obsega 3 do 5 tipkanih strani z uporabo namanj 5 enot virov in literature na izbrano temo. Viri so znanstvena in strokovna literautra s področja, ne starejši od 10 let, z izjemo kapitalnih del. Naloga ima obliko referata. Upoštevati je treba APA stil navajanja virov.

Na naslednjem srečanju študenti samostojno predstavijo naloge izbranih tem ob uporabi power point presentation orodja, ob čemer se spodbuja uporaba le ključnih besed in ne stavkov ali povedi, slikovni material, avdio in video material, s katerim se temo še dodatno osvetli in ponazori.

Študent, po 10 do 15 minutni, predstavitvi svoje teme mora vzpodbuditi skupinsko razpravo v razredu tako, da zastavlja vprašanja, izpostavi svoja kritična stališča in se s tem reflektira na obdelano tematiko iz teoretičnega in/ali epistemološkega vidika. Učitelj moderira diskusijo in drži rdečo nit teme pogovora ter jo navezuje na učne cilje s področja obravnave. Povzema ugotovitve, izpostavlja poudarke, odpira nova vprašanja ter spodbuja zastavljanje vprašanj pri študentih. Na tak način nastanejo tudi predlogi za morebitne nove teme nadaljnjih nalog, sicer pa so te pripravljene že od strani učitelja. Teme sledijo učnim ciljem pri predmetu iz naslova učnega načrta in tematskih sklopov ter kompetenc, ki jih ta določa.

Dejansko teme pisnih nalog predstavljajo izpitna vprašanja pri predmetu, s tem, da odgovore poglobljeno iščejo študenti sami z izhodiščno literaturo, ki je pri predmetu predpisana po učnem načrtu, se pa dodatno tudi sami odločajo pri izbiri med vsemi drugimi dostopnimi viri in literaturo s področja teme.

Več kot je tem predstavljenih, več je možnosti za povezovanje med ugotovitvami, teorijami, pogledi in praktičnimi primeri, ki jih teme nalog odkrivajo. Posamezni študent na izbrano temo lahko uporabi vse razpoložljivo gradivo, a se zanj mora sam odločiti. Ves čas mu je pri tem na voljo tudi učitelj, ki ga po potrebi oziroma želji študenta, usmeri glede literature ali pa pregleda nastajajočo nalogo in ga opozori na morebitne dopolnitve, sugerira katera področja bi moral še bolj osvetliti, bolj jasno napisati, glede tehničnih in oblikovnih vprašanj ustreznosti naloge in podobno. Študenta se spodbuja, da je pri predstavitvi naloge čim bolj nazoren in se pri tem izraža na način, ki mu je najbližji. Uporablja lahko različne tehnike od diagramov, grafičnih ponazoritev, glasbenih vložkov, slikovnega gradiva, risb in podobno.
Po zaključku vsakega tematskega sklopa (s predstavitvami tem nalog študentov) učitelj poda nova izhodišča za obravnavo, novega tematskega sklopa. Prične s ključnimi vprašanji, ki jih je treba obdelati in jih na kratko predstavi, da zainteresira študente za izbiro pripravljenih tem. Pri tem pušča možnost izbire (oblikovanja teme) tudi študentom, v kolikor predlagana tema ne odstopa od predvidenih obravnavanih vsebin po učnem načrtu. Ob tretji in vsaki naslednji temi študenti pri delu praviloma ne rabijo več vodenje učitelja, pač pa suvereno obdelajo temo po navodilih in jo korektno predstavljajo sošolcem.

Opomba: Pri dejavnosti je potrebno zagotoviti redno delo in ocenjevanje dela študentov (posameznih pisnih nalog) s popolno povratno informacijo in razlago, pri čemer je poudarek na pohvali za odlično oddelane elemente naloge in konstruktivni kritiki za nekaj slabše oddelane elemente naloge ali predstavitve. Nalogo in predstavitev oceni tudi študent sam, prav tako tudi slušatelji in sodelujoči v razpravi ob predstavitvi. Na tak način dobi učitelj celovito oceno naloge, ki jo zapiše na pisni izdelek in vstavi v mapo študenta. Za mapo nalog skrbi študent sam, saj ob koncu semestra mora imeti v mapi 7 ustreznih pisnih nalog. Na tak način je delo in ocenjevanje pri predmetu zaključeno, študenti pa so poglobljeno raziskovali teme, ki na nek zaokrožen način predstavljajo izpitna vprašanja pri predmetu. Pridobljeno znanje je tako bolj temeljito in celovito, saj so z lastnimi napori in aktivnostjo prišli do informacij, ugotovitev in sklepov.

Ob primernem vremenu, zaradi narave predmeta, predstavitve tem izvedemo v »učilnici na prostem« (pred fakulteto na travniku), kjer je dovolj miru za resno delo, a okolje izven predavalnice vpliva spodbudno in sproščujoče na vse sodelujoče.

Viri in literatura: lastni.