Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



2021 > Letnik 11, št. 3




JOŽICA CEROVŠEK, PROF. NEM. IN FRAN. JEZIKA: UPORABA METODE UČNEGA SCENARIJA PRI NEMŠČINI KOT DRUGEM TUJEM JEZIKU STROKE

natisni E-pošta

IZVLEČEK
Metoda učnega scenarija se je najprej uporabljala v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA v povezavi s strateškimi simulacijskimi igrami. V nadaljevanju so se je posluževale mednarodne firme s podružnicami v tujini, da bi usposobile svoje zaposlene za uspešno poslovno komunikacijo v tujih jezikih. Danes se uporablja na številnih področjih nadaljnjega izobraževanja. Uporabljamo jo tudi pri tujem jeziku stroke v nalogah, ki omogočajo urjenje ustnih in pisnih sporazumevalnih zmožnosti, ki jih zahteva delovno mesto. Učni scenarij je vedno sestavljen iz verige komunikacijskih situacij, ki temeljijo druga na drugi in so med seboj tesno povezane. Kot je v gledališču dogajanje povezano z realnimi situacijami iz vsakdanjega življenja, tako so naloge oziroma vloge v učnem scenariju pri tujem jeziku stroke povezane z zaporedjem situacij poklicnega življenja, kot so na primer telefonsko povpraševanje, pisna rezervacija hotelskega gosta, potrditev rezervacije ter sprejem gosta v hotelu kot tudi reševanje morebitne ustne ali pisne reklamacije v primeru nezadovoljstva. Učni scenarij je torej sestavljen iz zaporedja izmišljenih nalog, ki vodijo do določenega učnega cilja, ki smo si ga zastavili in ga želimo doseči. Na poti do cilja pa seveda naletimo na morebitne prepreke ali probleme, ki jih tako v resničnem življenju kot tudi v učni situaciji lahko s pogovorom oziroma pogajanji prebrodimo oziroma rešimo. Na koncu vsakega učnega scenarija pa sledijo evalvacija in povratne informacije.

Ključne besede: tuji jezik stroke, študijsko gradivo, učna metoda scenarija, komunikacija, veriga komunikacijskih situacij.

ABSTRACT
The learning scenario method was first used in the 1950s in the United States in conjunction with strategic simulation games. Subsequently, international companies with branches abroad used it to train their employees for successful business communication in foreign languages. Today it is used in many areas of further education. It is also used in the foreign language for professional purposes in the tasks that enable the training of oral and written communication skills required by the working place. A learning scenario always consists of a chain of communication situations that are based on each other and are closely interconnected. Just as events in the theatre are related to real-life situations, tasks or roles in a foreign language learning scenario are related to a sequence of professional life situations, such as telephone inquiry, written reservation of a hotel guest, confirmation of reservation and reception of a guest in the hotel as well as resolving any oral or written complaint in case of dissatisfaction.

The learning scenario therefore consists of a sequence of fictional tasks that lead to a specific learning goal that we have set for ourselves and want to achieve. On the way to the goal, of course, we encounter possible obstacles or problems that can be overcome or solved through conversation or negotiations, both in real life and in the learning situation. Evaluation and feedback follow at the end of each learning scenario.

Key words: foreign language for professional purposes, study material, teaching method of a script, communication, chain of communication situations

1 UVOD
Nemščina kot drugi tuji jezik stroke se na višješolskem strokovnem programu smeri gostinstvo in turizem poučuje na Grmu Novo mesto – center biotehnike in turizma v drugem letniku, in sicer kot obvezni predmet v obsegu 120 kontaktnih ur, ki se izvedejo v obliki predavanj in vaj v predavalnici ali na daljavo tako kot v času epidemije covid-19. Prav tako pa je po katalogu znanj predvidenih še 120 ur samostojnega dela študenta. Študent zaključi obveznosti pri predmetu s pisnim in ustnim izpitom.

Katalog znanj sicer predvideva, da imajo študenti tega višješolskega programa ob vpisu  predznanje splošnega nemškega jezika na stopnji 2. tujega jezika srednjih šol. Žal pa temu ni tako. Anketa, ki sem jo izvedla v letu 2016 v populaciji štirih generacij študentov različnih višješolskih študijskih programov našega izobraževalnega centra, namreč kaže na upad števila študentov, ki bi se učili nemščine ali v osnovni ali/in srednji strokovni šoli. Torej so le redki, ki se lahko pohvalijo s predznanjem nemškega jezika ob vpisu na naš višješolski program gostinstva in turizma. To potrjujeta tudi vsakoletna kratka anketa, ki jo izvedem ob predstavitvi predmeta, kot tudi test predznanja nemščine, ki ji sledi. V zadnjih generacijah vpisanih študentov je v celotni skupini gostinstva in turizma v povprečju do dvajset odstotkov študentov, ki se lahko pohvalijo s predznanjem nemščine, in sicer na jezikovnem nivoju A1.

2 ŠTUDIJSKO GRADIVO TUJEGA JEZIKA STROKE
Ker ni zagotovljenih potrebnih finančnih sredstev, ki bi omogočala oblikovanje ločenih skupin študentov začetnikov in študentov s predznanjem nemščine, je potrebno začeti predmet strokovna terminologija v nemščini, ki se poučuje kot drugi tuji jezik stroke, v heterogeno oblikovani skupini, in sicer od osnovnih jezikovnih prvin dalje s pomočjo študijskega gradiva oziroma učbenikov, zasnovanih na ravni A1 in A2 skupnega evropskega jezikovnega okvirja. Študenti vzporedno z usvajanjem jezika stroke ponavljajo oziroma pridobivajo tudi splošne jezikovne kompetence s pomočjo dodatnih študijskih gradiv. Ob tem razvijajo vse štiri osnovne jezikovne spretnosti, kot so govor, poslušanje, pisanje in branje, pragmatično uporabljajo novo usvojeno strokovno terminologijo v tujem jeziku in razvijajo pozitiven odnos do drugačnosti in sprejemanja ljudi iz različnih družbenih, narodnostnih in kulturnih okolij.

Študijsko gradivo, ki ga uporabljamo, na verodostojen in akcijsko usmerjen način podaja konkretne komunikacijske situacije in scenarije iz poklicnega vsakdanjika s področja gostinstva in turizma. Velik poudarek daje komunikacijski kompetenci. Implicitno pa so v enostavni zaokroženi zgodbi študentom podane tudi pomembne vsebine deželoznanstva, ki se nanašajo na ravnanje z nemško govorečimi gosti. S pomočjo zvočnih posnetkov na CD-jih študenti vadijo izgovorjavo ter slušno razumevanje s področja povpraševanja ter ponudbe, želja ter pritožb gostov in načinov reševanja le-teh. V vsakem poglavju so jasno podani učni cilji ter sklopi nalog za usvajanje in utrjevanje strokovnega besedišča ter strokovnih izrazov. Vsako poglavje podaja jasne komunikacijske učne cilje, aktivira predhodno znanje študentov ter uvaja nova jezikovna sredstva. Študenti jih vadijo tako, da sprva vodeno, nato pa prosto oblikujejo povedi in aktivno prevzamejo vloge pri praktičnih nalogah, povezanih s poklicnim vsakdanjikom. Istočasno pa morajo razumeti tudi goste, zato se perspektiva gosta podaja pretežno receptivno.
Vse štiri jezikovne spretnosti študenti vadijo v kontekstu. Poudarek je na komunikaciji in slovnične strukture so razložene le kot pomoč za uspešno vodenje poslovne komunikacije.
Na koncu vsakega učnega poglavja sta tudi povzetek novega strokovnega besedišča in pomembnih pogovornih izrazov ter sklop vaj za utrjevanje usvojenih struktur.

3 UPORABA UČNE METODE SCENARIJA OB POMOČI ŠTUDIJSKEGA GRADIVA

Študijsko gradivo, ki ga uporabljamo, nam s svojo strukturo in vsebino kar samo ponuja uporabo učne metode scenarija, saj v obravnavanih temah sistematično podaja verige med seboj povezanih delovnih situacij določenih poklicev v gostinstvu in turizmu. Seveda je komunikacija na začetni stopnji omejena na uporabo enostavnih tipičnih jezikovnih ter stavčnih struktur, ki so karakteristične za določeno poklicno področje. Študenti na nižji jezikovni ravni obvladujejo komunikacijske situacije z enostavnimi naučenimi pogovornimi vzorci in v medsebojni interakciji je pogosto uporabljen tudi materni jezik. Zato sta pri načrtovanju študijskega procesa zelo pomembni učna diferenciacija in individualizacija pri načrtovanju dela v homogenih ali heterogenih parih oziroma skupinah.

Ko je določena učna enota v študijskem gradivu predelana, usvojena in utrjena, sledi povzetek celotnega poglavja oziroma samoocenjevanje. Dobro je, da je vsak posameznik v teku kontaktnih ur ves čas seznanjen s svojimi prednostmi in šibkimi točkami in da zna kritično presoditi, kako dobro je usvojil cilje posameznega poglavja. Vsak zase presodi, kaj zna dobro, slabo, delno. Hkrati vsak zase razmisli, kako bi lahko svoje znanje dopolnil in izboljšal, v čem so njegove prednosti in kako bi jih izkoristil, kje pa čuti pomanjkljivosti in ovire ter kako bi jih odpravil. 

Sledi še ponovitev učne enote v obliki učnega scenarija, v katerem pa se osredotočimo in vadimo točno tisto, kar potrebujejo študenti na delovnem mestu. Za izvedbo enega primera verige komunikacijskih situacij potrebujemo v povprečju tri kontaktne ure. Da so študenti bolj motivirani za to metodo dela in da ne zgubijo volje do učenja jezika stroke, upoštevamo v učnem scenariju tudi rezultate samoocenjevanja znanja posameznikov ter njihovih prednosti in pomanjkljivosti. V ospredju je ves čas doseganje zastavljenih komunikacijskih ciljev na delovnem mestu, sama težnja po slovnični pravilnosti pa pri tem stopi v ozadje.

Ker je povprečno znanje naših rednih in izrednih študentov na začetni stopnji A1 oziroma A2, so situacije in informacije, ki jih v scenarijih obdelujemo ter igramo, enostavnejše. Običajno izhajamo iz vzorčnih situacij iz učnega gradiva, ki jih študenti na svoj način oblikujejo, dopolnjujejo ali preoblikujejo. Ker so učne vsebine in jezikovne situacije v študijskem gradivu, ki nam služijo za izhodišče v scenariju, zelo pregledne in strukturirane od najenostavnejših do težjih, nimajo študenti posebnih težav pri vživljanju v vsebino scenarija.
Oblikovanje situacij in posameznih vlog je prilagojeno jezikovni ravni znanja študentov, da hitreje dojamejo scenarij. Da bi učni scenariji tudi uspeli, je treba vloge posameznikom, ki nastopajo v med seboj povezanih situacijah, razdeliti glede na jezikovne zahteve, na primer paž, receptor-ka, gost, sobarica, natakar-ica, direktor-ica hotela. Študentom, ki imajo veselje do igranja in so sposobni hitrega vživljanja v vloge, prav tako pa so dobri pri hitri spremembi perspektive ter menjavi jezikovnega registra, dodelimo vloge, kot so direktor hotela ali pa gost, ki se pritožuje. Ti študenti imajo običajno tudi predznanje jezika in so zmožni odigrati vloge, ki zahtevajo določeno jezikovno rutino in so sposobni samostojnega odločanja pri reševanju problemov v kompleksnejših situacijah. Začetnikom pri učenju nemščine kot drugega jezika stroke, ki imajo večje ali manjše jezikovne težave ali pa jim igranje vlog predstavlja velik izziv, pa se dodeli manj zahtevne oziroma enostavnejše vloge, kot so na primer paž, sobarica, tehnično osebje. Skupine študentov, ki se med seboj dobro poznajo in so že dobro »uigrane«, pa si vloge razdelijo same.

Osebe v teh vlogah se urijo v pisni in ustni komunikaciji in nastopajo v različnih komunikacijskih situacijah, od telefonskih klicev do formalnih in neformalnih oblik pogovora in formalnih oblik pisanja. To pomeni, da morajo biti navodila za ravnanje določena, prav tako morajo biti navodila na voljo študentom na primer v obliki vlog in pogovornih kart.

Pogosto uporabljene strokovne besede, formulacije, besedne zveze ali jezikovni vzorci, ki jih študenti v procesu učenja usvajajo korak za korakom in so podani v študijskem gradivu v pregledni obliki na koncu vsake učne enote, si lahko posamezniki ali skupine, ki so vizualni tipi, predočijo tudi v obliki plakatov na steni predavalnice ali pa si sproti izdelujejo svoj jezikovni portfolio. 

Diferenciacija je potrebna tudi pri izpolnjevanju nalog pisnega sporazumevanja, ki segajo vse od izpolnjevanja enostavnejših formularjev (prijavni obrazec v hotelu, cenik, animacijski program, program izletov, program prireditev, vozni red, vprašalnik za goste) do razumevanja in formuliranja kompleksnejših strokovnih besedil (jedilnik, povpraševanje, rezervacija, potrditev rezervacije, račun, pisna pritožba gosta in odgovor nanjo). Pri e-sporočilih je možno olajšati zahtevnost naloge na ta način, da na primer že podamo izhodiščno besedilo (pritožba hotelskega gosta), na katerega morajo po scenariju študenti podati odgovor (odgovor na pritožbo). Tu je še posebej pomembna notranja diferenciacija, da ne preobremenimo šibkejših študentov in hkrati ne pustimo vnemar tistih, ki so v skupini sposobni prispevati več kot ostali. Da bi prihranili dragoceni čas kontaktnih ur, lahko podamo naloge pisnega sporazumevanja za domačo nalogo. Na primer: sodelujoči si prepošljejo po e-pošti pritožbo hotelskega gosta in odgovor odgovornih na pritožbo.
Na začetku kontaktnih ur je pri nalogah igranja vlog opazno, da nekateri študenti ne morejo, včasih pa tudi ne želijo sodelovati v taki zvrsti vaj, ker so bodisi vase zaprti ali pa jih ovira mišljenje, da nimajo zadostnega znanja nemščine za uspešno sporazumevanje. Zato jih najprej povabimo kot opazovalce z jasno opredeljenimi nalogami in jih postopoma z dodeljevanjem manjših in nezahtevnih vlog v skupini, v kateri se dobro počutijo in jih je sposobna pozitivno motivirati, uvajamo v igro vlog in na ta način tudi v sodelovanje v scenariju.

Pri učni metodi scenarija se lahko poslužujemo vseh socialnih učnih oblik, kot so delo v paru (telefonska rezervacije hotelskih sob), individualno delo (e-sporočilo: potrditev rezervacije sob), delo v skupini (pozdrav gostov ter izpolnjevanje prijavnih formularjev). Socialne učne oblike se v scenariju izmenjujejo, zaradi česar je ta način dela bolj dinamičen in bolj zanimiv, kar sodelujoče motivira za delo in hkrati terja od njih večjo fleksibilnost.

Naloga predavatelja med izvajanjem scenarija je opazovati vse skupine, poslušati in pomagati, kadar tok komunikacije zastane. V evalvaciji, ki sledi, pa seznani sodelujoče o zadovoljstvu s potekom same izvedbe, o pravilni rabi specifičnih struktur in pogovornih sredstev ter o napakah v pisnem sporazumevanju.
Ker je zadnji dve študijski leti zaznamovala korona, so študenti dele scenarija tudi posneli, kar omogoča lažjo in natančnejšo evalvacijo, na osnovi katere lahko študenti izboljšajo svoje jezikovno znanje, naj si bo v smislu uporabe pravilnih jezikovnih ali slovničnih struktur ali pa v samem načinu nastopa in obnašanja pri igranju vloge.

4 ZAKLJUČEK

Metoda scenarijev zahteva od predavatelja na jezikovni stopnji A1 in A2 večji vložek časa, ki je potreben za samo pripravo scenarija, kajti študenti še niso dovolj vešči, da bi ga sami samostojno oblikovali. Vendar pa so pri njegovem izvajanju v središču dogajanja in jim je dana možnost, da aktivno, konstruktivno in kreativno podoživijo komunikacijske situacije svojega poklicnega vsakdanjika na dokaj realen način in pri tem razvijajo čut za timsko povezovanje, sodelovanje v skupini in odločanje. Metoda scenarija jim omogoča, da individualno, hkrati pa tudi v medsebojni soodvisnosti zaznavajo osebni in skupni jezikovni napredek, obenem pa na zanimiv in dinamičen način utrjujejo svoje jezikovno znanje nemščine kot drugega jezika, da bodo laže kos izzivom in zahtevam, ki jih prinaša sodobni trg dela.

5 VIRI
Schümann, A., C. Schuring, B.Schaefer in F. van der Werf. 2015. Menschen im Beruf Tourismus. München: Hueber.
Schümann, A., in C. Schuring, Menschen im Beruf–Tourismus A1 Leitfaden für den Unterricht [online]. Dostopno na https://www.hueber.de/media/36/101424_Menschen_im_Beruf_Tourismus_Leitfaden.pdf, [22.7. 2021].
Schümann, A.in  C. Schuring, Menschen im Beruf–Tourismus A2 Leitfaden für den Unterricht [online]. Dostopno na: https://www.hueber.de/media/36/101424_Menschen_im_Beruf_Tourismus_Leitfaden.pdf, [22.7. 2021].
Sass. A., in Eilert-Ebke G. 2014. Szenarien im berufsbezogenen Unterricht Deutsch als Zweitsprache. Hamburg: passage Gmbh. IQ-Fachstelle Berufsbezogenes Deutsch [online]. Dostopno na: https://www.deutsch-am-arbeitsplatz.de/fileadmin/user_upload/PDF/BD_Szenarien_2014_web.pdf [22.7. 2021].