2021 > Letnik 11, št. 3




MAG. BOŽENA KRAMAR: OD POSLOVNE IDEJE DO FINANČNIH SREDSTEV

natisni

POVZETEK

Zagotavljanje finančnih virov za uspešno realizacijo neke nove poslovne ideje je ena težjih nalog podjetnika za nemoteno poslovanje in rast podjetja. Podjetja se soočajo s tremi različnimi področji financiranja: financiranje nastanka oz. zagona novega  podjetja, financiranje tekočega poslovanja (za potrebna obratna sredstva) in  financiranje razširitve (rasti) poslovanja (nove investicije, nove poslovne ideje). Kako izbrati oziroma najti najustreznejši način financiranja, je vprašanje, s katerim se podjetja srečujejo v vseh fazah razvoja podjetja, od ustanovitve naprej. Predvsem se morajo odločiti med financiranjem z lastnimi viri ali pa z denarjem, pridobljenim iz raznih zunanjih virov. Najpogosteje se odločajo za pridobitev dodatnih finančnih virov v bankah, ki so tradicionalni vir zunanjih virov in predstavljajo najpomembnejši vir financiranja podjetij. Gre seveda za vprašanje kdaj, kje in od koga pridobiti ustrezna finančna sredstva. Najustreznejši način prikaza nove poslovne dejavnosti podjetja ali nove poslovne ideje za pridobitev finančnih sredstev iz zunanjih virov je za podjetje s pomočjo izdelave poslovnega načrta. V tem članku navajamo bistvene sestavine in značilnosti priprave dobrega poslovnega načrta.
    
Ključne besede: poslovna ideja, finančni viri, poslovni načrt
    
ABSTRACT
    
Providing financial resources for the successful realization of a new business idea is one of the most difficult tasks of an entrepreneur for the operation and growth of the company. Companies face three different areas of financing: financing the creation or start-up of a new company, financing of current operations (for necessary working capital) and financing of expansion (growth) of operations (new investments, new business ideas). How to choose or find the most appropriate method of financing is a question that companies face at all stages of company development, from the establishment onwards. Above all, they have to decide between financing with their own resources or with money obtained from various external sources. Most often, they decide to obtain additional financial resources from banks, which are a traditional source of external resources and represent the most important source of corporate financing. It is, of course, a question of when, where and from whom to obtain adequate funding. The most appropriate way to show a new business activity of a company or a new business idea to obtain financial resources from external sources is for the company by creating a business plan. In this article, we list the essential ingredients and characteristics of preparing a good business plan.

Key words: business idea, sources of funding, Business Plan

UVOD
Poslovni načrt je vodnik, je proces razmišljanja, ki ga izvede podjetje za podjetje. Vsako novo podjetje in vsaka nova poslovna ideja morata iti skozi temeljiti proces razmišljanja. Podjetja se vsakodnevno soočajo z različnimi problemi in izzivi. Pomembno je razmišljati o svojem poslu logično in strukturirano. Dober proces razmišljanja nas pripelje do dobrega poslovnega načrtovanja, ki ga ubesedimo v poslovnem načrtu. Sam poslovni načrt ne jamči vedno za uspeh, vendar je proces njegovega oblikovanja koristen za poslovni projekt. V tem procesu se namreč vse kalkulacije in predpostavke, ki temeljijo na "dobrem občutku" podvržejo temeljiti formalni presoji, s katero je moč dovolj zgodaj odkriti vse šibke točke in jih tudi ustrezno popraviti. Pogosto je razlog za neuspeh ta, da podjetniki ne predvidijo vseh dejavnikov. Zato si je potrebno vzeti čas in se potruditi iti skozi proces ustvarjanja poslovnega načrta oziroma projekta preko logičnega razmišljanja.
"Projekt je časovno omejen proces, za njegovo izvajanje potrebujemo vrsto virov in s tem tudi management, ki "skrbi" za ta proces, ter načrt angažiranja teh virov. Govorimo o projektnem managementu" (Hauc, 2007, str. 223).

1. Sestavine poslovnega načrta
Poslovni načrti se razlikujejo po obsegu in vsebini, glede na naravo in obseg poslovne ideje. Poslovni načrt naj bo oblikovan in napisan tako, da tudi podjetju samemu pomaga pojasniti ideje ter jih predstavi drugim, predvsem bodočim financerjem.  "Podjetje mora imeti jasno usmeritev; v nasprotnem primeru postane nemogoče sprejemati odločitve, ki vodijo podjetje k doseganju ciljev" (Gerber, 2020).
Kakovostna in učinkovita vizija podjetja navdihuje zaposlene in jim omogoča, da se identificirajo s poslanstvom in z zastavljenimi cilji podjetja. Podjetje potrebuje tako "ustanovitveno kot razvojno vizijo" (Duh, 2015, str. 97). "Poslovni načrt se vedno dela v kontekstu strateškega načrtovanja. To pa je osnova za uspešno in učinkovito doseganje postavljenih ciljev. Cilji naj bodo zahtevni, pomembno pa je, da so dosegljivi" (Brus, 2011, str. 157).
Vsak poslovni načrt  mora obravnavati ključna vprašanja, sicer ni popoln. Štiri glavna področja so:
- trženje
- proizvodnja
- človeški viri
- finance.
Pripravi ga podjetnik sam ali s pomočjo strokovnjakov s področij, ki jih sam ne obvlada. Vključi lahko profesionalne svetovalce.  Podjetja imajo za pomoč pri pripravi poslovnega načrta na razpolago številne priročnike v tiskani obliki ali na spletnih straneh različnih podpornih inštitucij podjetništva.  Če je izdelava povezana s pridobivanjem finančnih sredstev, se mora podjetje držati predpisane metodologije in navodil pri ustrezni instituciji (banki, skladu, inkubator) (Sendelbah, 2009).
Bistvene sestavine poslovnega načrta lahko strnemo v naslednja poglavja (Cassar, 2003):
1. 1. Povzetek načrta
Obsega zgoščen pregled celotnega poslovnega načrta. Poudarek naj bo na privlačnosti poslovne ideje ali novega posla, podprt s številkami ter argumenti.
1. 2. Opis podjetja
V tem poglavju podjetje opiše pregled poslovne ideje, predvsem pa, zakaj verjame v uspešnost le te.
1.3. Opis proizvoda ali storitve
Podjetje v tem poglavju opiše vse svoje proizvode ali storitve, tudi nove, v primeru realizacije poslovne ideje. Razmišljanje na temelji na izdelku ali storitvi.
1.4. Analiza panoge
Tu podjetje navede, v kateri panogi deluje, kakšen je tržni delež v tej panogi, identificira vse prednosti ter slabosti panoge. Navede svoje konkurente, jih preuči.
1.5. SWOT analiza
Podrobno mora preučiti vse prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti podjetniške ideje oziroma posla, kot podjetja samega.
1.6. Načrt trženja in prodaje
Izdelke ali storitve je treba tudi prodati, zato naj se v tem poglavju podjetje osredotoči na potencialne kupce in dobavitelje, na cenovno politiko, politiko distribucije in sam trg, tržno strategijo, reklamo.
1.7. Načrt proizvodnje
V tem poglavju mora podjetje opredeliti sedanje in bodoče proizvodne operacije, njihovo učinkovitost,  nabavo nove ali rabljene opreme, izkoriščenost kapacitet in razmisliti o certifikatih kakovosti.
1.8. Načrt človeških virov
Tu se pozornost nameni opredelitvi novih zaposlitev, izobraževanju, nagrajevanju, motiviranju ipd. ter vodstveni strukturi.
1.9. Finančni načrt
Opredelijo se potencialni viri financiranja za poslovno idejo, izdela se denarni tok, plan bilance stanja in izkaza poslovnega izida podjetja oziroma projekta.
1.10. Izbrane možnosti in kritični ukrepi
Na osnovi rezultatov analiz, izvedenih v predhodnih poglavjih, se naredi seznam kritičnih ukrepov, ki bi jih moralo podjetje izvesti npr.: investirati v izobraževanje zaposlenih, izvesti tržno raziskavo, poiskati nove partnerje, investirati v sistem informacijske tehnologije, zaposliti novo osebje in drugo.
1.11. Terminski načrt
To je seznam vseh kritičnih ukrepov, omenjenih v poslovnem načrtu.

2. Pridobitev finančnih sredstev
Poleg dobrega poslovnega načrta podjetja o novi podjetniški ideji mora podjetnik dostaviti banki še ostalo dokumentacijo za pridobitev finančnih sredstev. Dokumentacija, ki jo predloži pravna oseba je naslednja: pogodba o ustanovitvi podjetja, kopija vpisa v register, pooblastilo za zastopanje, kopija razvrstitve po dejavnosti, dokazilo o odprtju poslovnega računa, obrazec BON 2 (po presoji), računovodsko poročilo za zadnji dve leti, letno poročilo, medletni rezultati poslovanja in dokumentacija, potrebna za zavarovanje naložbe.
Banka na osnovi dokumentacije in razgovora s podjetjem izdela razne analize, kot so na primer naslednje: analize o preteklem poslovanju podjetja, panogi, tržnega položaja podjetja, finančnih tokovih podjetja, kadrih, organiziranosti podjetja, lastništvu podjetja, velikosti ter starosti podjetja ipd., predvsem pa banka oceni realnost vsebine oziroma vseh navedenih parametrov v poslovnem načrtu podjetja.
Pomembna je tudi poslovna odličnost podjetja. „V poslovnem svetu lahko presojamo odličnost podjetja  samo kot proces, torej v daljšem obdobju in tudi glede na perspektivo v prihodnosti. A zavedati se je treba tudi, da ne moremo ocenjevati po enakih ponderjih vsa podjetja.“ (Turk, 2013).
Najpogostejši razlogi za zavrnitev financiranja ali pomisleki glede financiranja poslovne ideje pri banki so različni, navajam pogostejše:
- neverodostojne informacije v poslovnem načrtu in projekcijah
- pomanjkljive informacije o poslovanju podjetja in strategiji
- napihnjeni finančni izkazi
- poslovna ideja je neusklajena z realnostjo na trgu
- pomanjkljiva strokovnost, nekooperativnost
- nezadostni viri za poplačilo kredita
- neustrezni ostali viri financiranja ideje ali nepopolna finančna konstrukcija
- neustrezna lastniška struktura podjetja
- nezadostno ali neustrezno ponujeno zavarovanje naložbe.
Drugačno je ozadje problemov financiranja razvoja novih izdelkov ali storitev, kjer gre za tržne negotovosti o doseženih rezultatih, za dolgotrajna vlaganja, poleg finančnih imajo podjetja lahko težave tudi v razvojno - raziskovalnih dejavnosti.
Vendar poslovna ideja ni 100-odstotno financirana s strani banke, tega zelo verjetno nikoli ne bo deležna. Vedno bo moralo podjetje prispevati še nekaj lastnih sredstev. S tem bo namreč banki dokazalo, da misli resno. Dejansko je lastni finančni prispevek na vseh razpisih tudi zahtevan.
Izključno samo finančno podporo (subvencije, kredite, garancije, tvegani kapital ipd.) ponujajo nekateri drugi finančni viri, med katerimi velja omeniti naslednje: Slovenski podjetniški sklad, Regionalne garancijske sheme, Skladi tveganega kapitala, Klub poslovnih angelov, javni razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev EU. Poznamo lokalne razpise (Občine), nacionalne razpise (Ministrstva), razpisi Evropske unije (kohezijski sklad, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski regionalni sklad za razvoj) in mednarodne razpise (od Združenih narodov, Sveta Evrope ipd.). Tudi pri vseh navedenih institucijah mora podjetje predložiti ustrezen poslovni načrt za pridobitev finančnih sredstev, tako v primeru nove podjetniške ideje, kot pri ustanovitvi (zagonu) podjetja.

Banka Slovenije od 2011 izvaja raziskavo o dostopnosti finančnih virov za podjetja, od 2016 pa, predvsem zaradi zmanjševanja poročevalskega bremena podjetij in drugih sinergij, v sodelovanju s SID banko. Namen raziskave je pridobiti mnenje podjetij o financiranju v Sloveniji.  V 2020 je bilo v vzorcu 3.157 podjetij. Odgovorilo je  38 % podjetij.

Najpomembnejše ugotovitve:
Podjetja stanje na področju financiranja večinoma ocenjujejo slabše kot v preteklih letih. V času epidemije je to pričakovano. V zadnjih letih podjetja poročajo o povečanju potreb za vse vire financiranja, najbolj za bančna vira in lizing. V letu 2020 je finančna vrzel pozitivna za vsa podjetja, kar pomeni, da so potrebe po zunanjih virih večje od dostopnosti zunanjih virov. V 2020, glede na 2019, so MSP zmanjšali število vlog za večino virov zunanjega financiranja, medtem ko so velika podjetja zmanjšala število vlog le za bančna posojila in odkup kratkoročnih terjatev oziroma faktoring. Navkljub temu, da so MSP ocenjevali, da se je dostopnost do financiranja v 2020 poslabšala, pa so bili v 2020 bolj ali enako uspešni v pridobivanju želenih sredstev za vse vire financiranja, razen za komercialne kredite in drugo zunanje financiranje, obenem pa se je za vse vire tudi zmanjšal delež zavrnjenih vlog.  Podjetja v 2020 pogoje bančnega financiranja ocenjujejo slabše kot v 2019, predvsem cenovne pogoje financiranja (obrestna mera in ostali stroški financiranja). Podjetja v naslednjem letu pričakujejo poslabšanje dostopnosti za vse vire financiranja, najbolj za privarčevani zaslužek oziroma prodajo sredstev (notranji vir financiranja) in za oba bančna vira. Tudi v 2020 je velika večina podjetij odgovorila, da namerava investirati v naslednjih treh letih. Podjetja bodo investicije financirala predvsem z lastnimi viri in bančnimi posojili (Banka Slovenije, 2021, str. 1).

ZAKLJUČEK
Na podlagi  navedenega ugotavljamo, da je poslovni načrt instrument, ki podjetniku ali podjetniški skupini omogoča načrtovanje poslovnih aktivnosti od ideje do njene uresničitve. Je načrt poti od zamisli do realizacije poslovne ideje.  Zato menimo, da je podjetje smiselno ustanoviti le, če je ideja dovolj izvirna ter poslovni načrt dovolj natančno dodelan. Z njim preverimo poslovno zamisel in ocenimo tveganje. Je  tudi dokument za pridobitev finančnih sredstev.  Uspešna izpeljava zastavljenega poslovnega načrta je tako zelo pomemben faktor. Na preživetje podjetja pa dolgoročno vplivajo tudi gospodarske, politične, tehnološke razmere v okolju, katerih pa ni mogoče vnaprej v celoti predvideti. Poslovni načrt je orodje, ki ni samo sebi namen, ampak služi svojemu namenu.

LITERATURA
1. Banka Slovenije. 2021. Predstavitev raziskave o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2020. Dostopno na: https://bsi.si/publikacije/rezultati-anket/raziskava-o-dostopnosti-financnih-virov-za-podjetja  (2. 11. 2021).
2. Bergant, Ž. 2011. Osnove analize poslovanja. Ljubljana: Inštitut za poslovno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo.
3. Bertoncelj, A. 2008. Prevzemi in združitve. Koper: Fakulteta za management.
4. Brus, A. K. 2011. Strateški razvoj podjetja. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede: 157.
5. Bukovec, B. 2009. Nova paradigma obvladovanja sprememb. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije.
6. Cassar, R.M. 2003. Priročnik Priprava poslovnega načrta. Ljubljana: Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG).
7. Dermol, V. 2014. Sinergija vrednot, poslanstev in vizij v podjetjih. Celje: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije.
8. Duh, M. 2015. Upravljanje podjetja in strateški management. Ljubljana: GV Založba: 97.
9. Duh, M. 2010. Applying agency theory and the resource - based view in explaining performance differences between family and non - family businesses. Maribor: Ekonomsko - poslovna fakulteta.
10. Finch, B. 2016. How to write a business plan. London: Kogan Page.
11. Gerber, S. 2020. 19 Essential Tools for Building a Successful Business Plan. Dostopno na: http://www.business.com/articles/essential-tools-for-succesful-business-plan. (30.8.2021).
12. Hauc, A. 2007. Projektni management. Ljubljana: GV Založba.
13. Perko, I. 2011. Poslovni obveščevalni sistemi. Ljubljana: GV Založba.
14. Pompe, A., Vidic, F. 2008. Vodnik po marketinški galaksiji. Ljubljana: GV Založba.
15. Povše, H. 2018. Osnove poslovnih financ - učbenik in vaje. Ljubljana: Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, Višja strokovna šola.
16. Rebernik, M., Tominc, P., Pušnik, K. 2008. Rast podjetniške aktivnosti v Sloveniji GEM Slovenija. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko - poslovna fakulteta.
17. Sendelbah, M. 2009. Učbenik: Podjetništvo. Ljubljana: Zavod IRC Ljubljana.
18. Turk, I. 2013. O osebni in poslovni odličnosti. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije.
19. Vidic, F., Vadnjal, J., Knez, S. 2008. Podjetništvo. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
20. Zupan, N. 2014. Osebna odličnost v podjetju. Ljubljana: Primus.