2020 > Letnik 10, št. 3




DARIJA VIDRANJSKI, MAG. MEDN. POSL. IN TRAJ. RAZ.: ONESNAŽENOST ZRAKA V LJUBLJANI, MÜNCHNU IN LONDONU MED PANDEMIJO COVID-19

natisni

POVZETEK

Onesnaženost zraka predstavlja težavo in obenem izziv, s katerim se soočamo na svetovni ravni. Zaradi negativnega vpliva na zdravje ljudi je onesnaženost zraka tematika, ki vztrajno pridobiva na pomembnosti. Za razumevanje tematike in izvedbo aktivnosti, ki bi pripomogle k zmanjševanju onesnaženosti zraka, je treba nasloviti glavne vire onesnaževanja, kot so npr. industrija, promet, ogrevanje. Ne glede na dejstvo, da se onesnaženost zraka na letni ravni znižuje, je treba poskrbeti, da tako ostane tudi v prihodnje. Obdobje pandemije COVID-19 predstavlja časovno obdobje začasne ustavitve oziroma večjega zmanjšanja aktivnosti številnih gospodarstev in obenem priložnost za opazovanje sprememb v onesnaženosti zraka.

Analizirana so tri onesnaževala, in sicer dušikov dioksid (NO2), delci PM10 in delci PM2,5, v obdobju od januarja do maja 2020, s poudarkom na obdobju pandemije COVID-19, ki so primerjana z istim obdobjem leta 2019. Izbrana opazovana mesta so: Ljubljana, München in London. V prvem delu so predstavljena omenjena onesnaževala in glavni viri onesnaževanja, skupaj z njihovo povezanostjo z zdravjem ljudi. Poleg tega so omenjene študije na temo onesnaževanja zraka ter načrti in cilji v zvezi s tem na ravni Slovenije in EU. V empiričnem delu so preko tabel in grafikonov predstavljene analize podatkov, ki so bili pridobljeni iz Evropske agencije za okolje ter Agencije Republike Slovenije za okolje, ter podane opisne ugotovitve. Pri teh so uporabljeni tudi vremenski podatki za obrazložitev gibanja števila delcev PM10 in PM2,5.

Preko analize podatkov je bilo ugotovljeno, da v izbranih mestih med obdobjem pandemije COVID-19 ni prihajalo do visoke onesnaženosti zraka. Koeficient dušikovega dioksida se je v Ljubljani in Londonu znižal za okoli 50 %, v Münchnu se ta ni bistveno spremenil. V Münchnu se število delcev PM10 ni opazneje znižalo, nasprotno so bile spremembe opaznejše v Londonu. Na podatke za Ljubljano je vplival tudi pojav saharskega prahu, zaradi katerega se je število delcev PM10 v določenem obdobju povečalo za okoli 205 %. V Münchnu se število delcev PM2,5 ni opazneje znižalo. V Londonu se je onesnaženost zraka zmanjšala, saj se je število delcev PM2,5 znižalo. V Ljubljani se je v začetku leta 2020 število delcev PM2,5 zvišalo za okoli 45 %, nato je sledilo zvišanje za okoli 217 %.

Med obdobjem pandemije COVID-19 se je onesnaženost zraka v vseh opazovanih mestih zmanjšala, kar izhaja tudi iz analize podatkov, povezanih z zmanjšanjem industrijske proizvodnje in letalskega prometa. Na podlagi omenjenih rezultatov lahko zaključimo, da človeška aktivnost močno vpliva na onesnaženost zraka, zaradi česar je ključnega pomena razumevanje pomembnosti tematike in izvedba nadaljnjih aktivnosti, ki bodo pripomogle k zmanjševanju onesnaženosti zraka na svetovni ravni.

Ključne besede: dušikov dioksid, NO2, delci PM10, delci PM2,5, pandemija COVID-19, onesnaževala, onesnaženost zraka, kakovost zraka

ABSTRACT

Air pollution represents an issue but at the same time a challenge we are facing with on a global scale. Due to its negative impact on human health, the topic of air pollution is becoming more and more important. In order to understand the topic and perform activities that would help reduce air pollution, it is necessary to address the main sources of pollution, such as industry, transport, heating. Regardless of the fact that air pollution is decreasing on an annual basis, it is necessary to ensure that it remains so in the future. The COVID-19 pandemic represents a time period during which activities of many economies stopped or were reduced significantly, but at the same time an opportunity to observe the changes in air pollution.

Three pollutants were analysed, namely nitrogen dioxide (NO2), PM10 particles and PM2.5 particles, in the period from January to May 2020, focusing on the period of COVID-19 pandemic, compared with the same period in 2019. Selected cities for observation are: Ljubljana, Munich and London. The theoretical part explains the previously mentioned pollutants and the main sources of pollution, together with their link to human health. In addition, studies on the topic of air pollution are mentioned, as well as plans and goals with this regard in Slovenia and in the EU. In the empirical part, data obtained from the European Environment Agency and the Environmental Agency of the Republic of Slovenia, together with analysis results are presented in tables and graphs, in combination with respective descriptive findings. Weather data were also used to explain the changes in the number of PM10 and PM2.5 particles.

By analysing the data, it was recognised that the air pollution was not high in the mentioned cities during the COVID-19 pandemic. The nitrogen dioxide ratio decreased by around 50 % in Ljubljana and London, but did not change significantly in Munich. In Munich, the number of PM10 particles did not decrease significantly, on the contrary, the changes were more noticeable in London. The data for Ljubljana were also affected by the presence of Saharan dust, due to which the number of PM10 particles increased by around 205 % in a certain period. In Munich, the number of PM2.5 particles did not decrease significantly, while in London air pollution decreased together with the decrease of number of PM2.5 particles. In Ljubljana, at the beginning of 2020, the number of PM2.5 particles increased by about 45 %, followed by an increase of about 217 %.
During the COVID-19 pandemic, the air pollution in observed cities decreased, which is also supported by the data analysis related to the reduction of industrial production and aviation traffic. Based on these results, we can conclude that the human activity has a strong impact on air pollution, which is why it is crucial to understand the importance of this topic and perform further activities that would help reduce air pollution worldwide.

Keywords: nitrogen dioxide, NO2, PM10 particles, PM2.5 particles, COVID-19 pandemic, pollutants, air pollution, air quality

1 UVOD

Onesnaženost zraka ima velik vpliv na ljudi po vsem svetu. Podatki WHO kažejo, da je devet izmed desetih ljudi izpostavljenih zraku, ki vsebuje večje količine onesnaževal. WHO pri spremljanju onesnaženosti zraka in ukrepih za izboljšanje kakovosti zraka sodeluje z več državami. Onesnaženost zraka namreč predstavlja grožnjo zdravju ljudi in ima negativen vpliv na podnebje. Kombinirani učinki onesnaženosti zraka na letni ravni povzročijo približno sedem milijonov prezgodnjih smrti, v veliki meri zaradi kapi, bolezni srca, kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni, pljučnega raka in akutnih okužb dihal. Več kot 80 % ljudi, ki živijo v mestnih območjih, je izpostavljenih ravnem onesnaženosti zraka, ki presegajo smernice WHO, pri čemer so države z nizkim in srednjim dohodkom tem izpostavljene tako v zaprtih prostorih kot tudi na prostem (WHO, 2020).


1.1 Raziskovalne metode

Uporabljene so bile naslednje raziskovalne metode:
- v teoretičnem delu sem uporabila sekundare kvalitativne podatke; literaturo in spletne vire – o onesnaženosti zraka, glavnih onesnaževalih, novih ciljih oziroma ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti zraka;
- v empiričnem delu sem uporabila sekundare kvanititativne podatke iz Statističnega urada Republike Slovenije in Eurostata. Zajela in analizirala sem podatke o koeficientu oziroma številu delcev izbranih onesnaževal v več mestih, ki so zajemali časovno obdobje od januarja do maja v letih 2019 in 2020. Analizirani podatki so poleg opisnih ugotovitev prikazani tudi preko tabel in grafikonov.
V empiričnem delu raziskave sem analizirala koeficient onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom ter število delcev PM10 in PM2,5 v Ljubljani, Münchnu in Londonu. Raziskava zajema obdobje od januarja do maja v letih 2019 in 2020, s poudarkom na obdobju pandemije COVID-19, oziroma od začetka samoizolacije, ki je bila izdana od marca do maja 2020.


2 ONESNAŽEVALCI ZRAKA

Glavni viri onesnaževanja zraka izhajajo iz neučinkovite porabe energije v gospodinjstvih, industriji, kmetijstvu in prometu ter elektrarnah na premog. V nekaterih regijah so pesek in puščavski prah, kurjenje odpadkov in krčenje gozdov dodatni viri onesnaževanja zraka. Na kakovost zraka lahko vplivajo tudi naravni elementi, kot so geografski, meteorološki in sezonski dejavniki (CCAC secretariat, 2018).

Približno tri milijarde ljudi za kuho uporablja trda goriva (les, odpadki iz pridelkov, oglje, premog) ter kerozin v odprtih ognjiščih in neučinkovitih pečeh. Večina teh ljudi je revnih in živi v državah z nizkim in srednjim dohodkom.

Črni ogljik (sajasti delci) in metan, ki se sprošča z neučinkovitim izgorevanjem v pečeh, sta močni onesnaževali in imata vpliv na podnebne spremembe. Številna goriva in tehnologije, ki jih gospodinjstva uporabljajo za kuhanje, ogrevanje in razsvetljavo, predstavljajo varnostna tveganja. Zaužitje kerozina je glavni vzrok zastrupitev v otroštvu, velik del hudih opeklin in poškodb, ki se pojavijo v državah z nizkim in srednjim dohodkom, pa je povezan s porabo energije v gospodinjstvu za kuhanje, ogrevanje in razsvetljavo.

Pomanjkanje dostopa do električne energije za milijardo ljudi (številni od njih uporabljajo kerozinske sijalke za razsvetljavo) te izpostavlja zelo visokim deležem drobnih delcev. Uporaba svetlobnih goriv, ki onesnažujejo okolje, prinaša druga zdravstvena tveganja, kot so opekline, poškodbe, zastrupitve in omejuje druge priložnosti za zdravje in razvoj, kot je študij ali ukvarjanje z majhnimi obrtmi in obrtmi, ki zahtevajo ustrezno osvetlitev (WHO, 2020).

izboljsanje kakovosti zraka v evropi  

 Slika 2: Izboljšanje kakovosti zraka v Evropi

(Vir: Evropska agencija za okolje, 2019)

2.1 Dušikov dioksid

Dušikov dioksid je dražilni plin, ki v visokih koncentracijah povzroča vnetje dihalnih poti. Ko se dušik sprosti med izgorevanjem goriva, se združi z atomi kisika in ustvari dušikov oksid (NO). Ta se dodatno kombinira s kisikom, da nastane dušikov dioksid (NO2). Dušikov oksid v običajnih koncentracijah v okolju ne velja za nevarnega za zdravje, lahko pa je nevaren dušikov dioksid. Dušikov dioksid in dušikov oksid se skupaj označujeta kot dušikovi oksidi (NOx).

2.2 Delci PM10 in PM2.5

National Pollutant Inventory, 2019, opisuje, da PM10 predstavljajo delce s premerom 10 mikrometrov ali manj, ter PM2.5 predstavljajo delce s premerom 2,5 mikrometra ali manj. PM2.5 je na splošno opisan kot drobni delec. Za primerjavo, premer človeškega lasu znaša približno 100 mikrometrov, zato bi na njegovo širino lahko postavili približno 40 drobnih delcev. Vplivi na zdravje vključujejo:
• toksične učinke z absorpcijo strupenih snovi v kri (npr. svinec, kadmij, cink);
• alergijske ali preobčutljive učinke (npr. nekaj lesa, moka, zrna, kemikalije);
• bakterijske in glivične okužbe (iz živih organizmov);
• fibrozo (npr. azbest, kremen);
• rak (npr. azbest, kromati);
• draženje sluznice (npr. kisline in alkalije);
• povečane respiratorne simptome, poslabšanje astme in prezgodnjo smrt.
Tveganja so najvišja za občutljive skupine, kot so starejši in otroci. Delci v območju velikosti PM10 so običajno prisotni v zraku in jih lahko z vsakim vdihom zajamemo v telo. V pljučih imajo delci neposreden fizični učinek in/ali se absorbirajo v kri. Delci v zraku, ne le frakcija PM10, se lahko odlagajo tudi v ustih, grlu ali nosu in se zaužijejo.


Ekološka kriminaliteta in zakonodaja

Pred desetletji je bilo onesnaževanje okolja nekaj povsem normalnega, vendar se je odnos in pogled ljudi na okolje v zadnjih letih občutno spremenil. Opazen je napredek, ki je posledica sprejetja ustrezne zakonodaje (Eman, 2011). Herbig in Joubert (2009) menita, da so se kriminologi področja ekologije na začetku izogibali ter so se po mnenju Eman in Meško (2012) šele v zadnjih dveh desetletjih s tem začeli ukvarjati bolj intenzivno.
Okoljski zločini povzročajo znatno škodo okolju po svetu. Hkrati zagotavljajo zelo visok dobiček storilcem in relativno nizka tveganja odkritja. Zelo pogosto imajo okoljski zločini čezmejni vidik. Okoljski kriminal je resen in vse večji problem, ki ga je treba reševati na svetovni ravni. O problemu okoljskega kriminala se že vrsto let razpravlja v številnih mednarodnih in evropskih forumih. Na podlagi tega dela je Evropska komisija sprejela predlog direktive, katere cilj je kazenskopravno zagotoviti varstvo okolja. Po dolgotrajnih institucionalnih razpravah in dveh sodbah Evropskega sodišča o obsegu pristojnosti Skupnosti na področju kazenskega prava sta se Svet in Evropski parlament dogovorila o Direktivi o varstvu okolja s kazenskim pravom (Evropska komisija, 2020).


3 VPLIV NA ZDRAVJE IN UMRLJIVOST

Ravni onesnaženosti zraka ostajajo v številnih delih sveta nevarno visoke. Podatki WHO kažejo, da je devet od desetih ljudi izpostavljenih zraku, ki vsebuje visoke količine onesnaževal. Posodobljene ocene razkrivajo zaskrbljujoče število mrtvih, in sicer 7 milijonov ljudi letno zaradi onesnaženosti okolja.

»Onesnaževanje zraka nas ogroža, vendar najrevnejši in najbolj obrobni ljudje nosijo največ bremena,« pravi dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO. »Nesprejemljivo je, da več kot 3 milijarde ljudi – večina žensk in otrok – še vedno vsak dan diha smrtonosni dim iz onesnaževanja peči in goriva v svojih domovih. Če ne bomo takoj ukrepali glede onesnaževanja zraka, nikoli ne bomo prišli blizu doseganju trajnostnega razvoja.«

WHO priznava, da je onesnaženost zraka kritičen dejavnik tveganja za nenalezljive bolezni (NCD), kar povzroči približno četrtino (24 %) vseh smrti odraslih zaradi bolezni srca, 25 % zaradi možganske kapi, 43 % zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni in 29 % zaradi pljučnega raka (CCAC secretariat, 2018).

3,8 milijona ljudi na leto umre prezgodaj zaradi bolezni, ki so posledica onesnaženosti zraka v gospodinjstvih, ki ga povzroča neučinkovita uporaba trdnih goriv in kerozina za kuhanje. Izmed teh jih je:
• 27 % posledica pljučnice;
• 18 % možganska kap;
• 27 % ishemična bolezen srca;
• 20 % kronična obstruktivna pljučna bolezen (COPB);
• 8 % pljučni rak.

3.1 Pandemija COVID-19

Marca 2020 so iz Evropske zveze za javno zdravje (EPHA) poročali o strahu zaradi onesnaženosti zraka in vpliva koronavirusne bolezni COVID-19. Umrljivost bolnikov s hipertenzijo, diabetesom in boleznimi dihal je bila zaradi COVID-19 povečana, saj se težje borijo proti pljučnim okužbam. Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja EPHA Sascha Marschang meni, da se bodo pandemije, kot je COVID-19, pojavljale vse pogosteje (Šalamun, 2020).

Raziskovalci Statista menijo, da, so se zaradi novega koronavirusa (COVID-19) v Evropi opazno zmanjšale emisije dušikovega dioksida in trdnih delcev. Aprila 2020 naj bi zmanjšanje emisij pripomoglo k izogibanju na tisoče smrtnih žrtev po Evropi, Nemčija pa se je zaradi manjše onesnaženosti zraka izognila več kot 2000 smrtnim žrtvam (Tiseo, 2020).

Študija iz leta 2003 ugotavlja, da je po podatkih o onesnaženosti zraka med junijem 2000 in oktobrom 2002 zaradi SARS-a umrlo 67 od 1.572 bolnikov iz regij z nizkim koeficientom onesnaženosti zraka. Medtem ko je od SARS-a umrlo 35 od 363 ljudi iz regij z zmernim koeficientom onesnaženosti zraka in 247 od 3.392 iz regij z visokim koeficientom onesnaženosti zraka. Rezultati so pokazali, da je bila dolgoročna izpostavljenost onesnaženosti zraka povezana s smrtnostjo SARS. Prav tako je po podatkih o onesnaženosti zraka v aprilu in maju 2003 v regijah z nizkim koeficientom onesnaženosti zraka prebivalo skupno 1.546 bolnikov, od tega jih je 63 umrlo zaradi SARS-a. Med 3.590 bolniki iz regij z zmernim koeficientom onesnaženosti zraka jih je zaradi bolezni umrlo 269. Umrlo je 17 od 191 bolnikov iz regij z visokim koeficientom onesnaženosti zraka. Bolniki okuženi s SARS-om iz regij z zmernim koeficientom onesnaženosti zraka so imeli za 84 % povečano tveganje za smrt zaradi SARS-a v primerjavi z bolniki iz regij z nizkim koeficientom onesnaženosti zraka. Podobno je bilo pri bolnikih s SARS-om iz regij z visokim koeficientom onesnaženosti zraka, kjer je bila smrtnost zaradi SARS-a dvakrat večja v primerjavi s tistimi iz regij z nizkim koeficientom onesnaženosti zraka. Smrtnost primerov SARS se je povečala s povečanjem ravni onesnaženosti zraka (Biomedcentral, 2003).


4 DRŽAVE SPREJEMAJO UKREPE

Več kot 4300 mest v 108 državah je vključenih v bazo podatkov WHO o kakovosti zunanjega zraka, zaradi česar je to najobsežnejša baza podatkov o onesnaženosti zunanjega zraka na svetu. Od leta 2016 je bilo v bazo podatkov WHO dodanih več kot 1000 dodatnih mest, iz katerih je razvidno, da več držav meri in sprejema ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka kot kadar koli prej.
Baza podatkov zbira letne povprečne koncentracije drobnih delcev (PM10 in PM2.5). Delci PM2.5 vključujejo onesnaževala, kot so sulfat, nitrati in črni ogljik, ki predstavljajo največja tveganja za zdravje ljudi. Priporočila WHO za kakovost zraka pozivajo države, naj zmanjšajo onesnaženost zraka na letne povprečne vrednosti 20 μg/m3 (za PM10) in 10 μg/m3 (za PM2,5). »Številne svetovne prestolnice presegajo smernice WHO glede kakovosti zraka za več kot 5-krat, kar predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi,« pravi dr. Maria Neira, direktorica oddelka za zdravje, socialne in okoljske dejavnike zdravja pri WHO. »Opažamo pospešitev političnega zanimanja za ta svetovni izziv za javno zdravje. Povečanje števila mest, ki beležijo podatke o onesnaževanju zraka, odraža zavezo k oceni in spremljanju kakovosti zraka. Večji del tega povečanja se je zgodil v državah z visokimi dohodki, vendar upamo, da bomo podobno povečali prizadevanja za spremljanje po vsem svetu.« Medtem ko zadnji podatki kažejo, da je raven onesnaženosti zraka v večjem delu sveta še vedno nevarno visoka, pa kažejo tudi pozitivni napredek. Države sprejemajo ukrepe za reševanje in zmanjšanje onesnaženosti zraka. Na primer, v samo dveh letih je indijska shema Pradhan Mantri Ujjwala Yojana zagotovila približno 37 milijonom žensk, ki živijo pod pragom revščine, z brezplačnimi priključki za utekočinjen naftni plin, podporo pri prehodu na čisto energijo v gospodinjstvu. Mexico City se je zavezal k čistejšim standardom za vozila, vključno s prehodom na avtobuse brez saj in prepovedjo zasebnih dizelskih avtomobilov do leta 2025 (CCAC secretariat, 2018).

4.1 Trajnostni razvoj Slovenije

Ljubljana je leta 2016 prejela naziv za Evropsko zeleno mesto. Triindvajset odstotkov zbranih odpadkov govori o aglomeraciji, kar jo uvršča med najčistejšo v vsej EU in prvo, ki je bila vključena v program »zerowaste«. Ljubljanski regionalni center za ravnanje z odpadki je največji kohezijski in okoljski projekt v državi, ki predela odpadke iz tretjine Slovenije, pri čemer daje prednost ločevanju glede sežiganja in ohranjanju stroškov, ki so med najnižjimi v Evropi.
Mestno središče, nekoč strnjeno naselje avtomobilov in prometa, je zdaj večinoma dostopno le pešcem in kolesarjem. Za čistejšo, bolj trajnostno Ljubljano so uporabnikom na voljo mestni avtobusi, ki so ekonomsko dostopni za gospodinjstva in vozijo na zemeljski plin. 74 % odstotkov stanovanj v Ljubljani je že ogrevano s centralnim ogrevanjem in preko distribucije zemeljskega plina. Na prebivalca je bilo izmerjenih 542 kvadratnih metrov javne zelene površine, 80 hektarjev na novo vzdrževanih zelenih površin, medtem ko se iz degradiranih zemljišč ustvarjajo nadaljnje zelene parcele za zdravo širitev ozemlja. Tehnološke inovacije in učinkoviti ukrepi vlade in nevladnih organizacij so Slovenijo postavili kot vodilno tudi v trajnostnem razvoju, ki se uporablja za kmetijstvo in turistično industrijo.
 

razvoj ekolosko vodenih kmetijskih zemljisc

Slika 4: Razvoj ekološko vodenih kmetijskih zemljišč

(Vir: Slabe, 2014)

Raziskava, ki je merila mednarodno konkurenčnost turizma 145 držav, je Slovenijo uvrstila na dvajseto najbolj napredno državo po dejavnikih razvoja okoljske trajnosti. S projektom »Zelena Slovenija« država spodbuja turistično industrijo in destinacije, da poleg spoštovanja okoljevarstvenih predpisov razvijajo in upravljajo tudi okoljske standarde.
Pod blagovno znamko »I feel SLOVEnia« se projekt osredotoča na zmanjšanje negativnih vplivov odpadkov in materialnih tokov na okolje, zmanjšanje obratovalnih stroškov porabe energije, ohranjanje čiste vode, pospeševanje uporabe javnega prevoza in koles, in izobraževanje kupcev in zaposlenih o okolju prijaznem vedenju. Slovenija se prav tako spopada s socialnoekonomskimi vprašanji trajnosti, zlasti na področju odprave revščine in zagotavljanja socialne varnosti, pravičnosti in splošnega izboljšanja kakovosti življenja svojih državljanov (Artiach, 2016).

4.2 Cilji trajnostnega razvoja

Agenda 2030

Voditelji držav so se na zasedanju OZN leta 2015 dogovorili o novih ciljih na svetovni ravni trajnostnega razvoja. Sprejeta odločitev vsebuje nabor ciljev do leta 2030. Agenda obsega ekonomske, družbene ter okoljske vidike. Slovenija se je zavezala, da bo leta 2020 pripravila in predstavila svoj prostovoljni nacionalni pregled doseganja spodaj navedenih ciljev. (Skupnostobcin, 2020)
Slovenija je sprejela izziv za doseganje trajnostnega razvoja z naslednjimi cilji:
Cilj 1. Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu.
Cilj 2. Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo.
Cilj 3. Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih.
Cilj 4. Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar.
Cilj 5. Doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic.
Cilj 6. Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.
Cilj 7. Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije.
Cilj 8. Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse.
Cilj 9. Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije.
Cilj 10. Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi.
Cilj 11. Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja.
Cilj 12. Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe.
Cilj 13. Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.
Cilj 14. Ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj.
Cilj 15. Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti.
Cilj 16. Spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh.
Cilj 17. Okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj.
 (GOV, 2019b)

Agenda tako poziva vse članice, da začnejo izvajati preglede napredka v državi. Tako se bodo lahko vsi deležniki zavzeli za podporo pri ciljih trajnostnega razvoja.

 predstavitev doseganja ciljev do leta 2019

Slika 5: Predstavitev doseganja ciljev do leta 2019
Vir: GOV, 2019

V letu 2018 je Slovenija zasedala osmo mesto od 156 sodelujočih držav, nato pa je bila leta 2019 uvrščena na dvanajsto mesto med 162 sodelujočimi državami. Zaradi pandemije COVID-19 so morali zasedanje v letu 2020 prestaviti.
 

kazalniki uspeha glede na cilj
Slika 6: Kazalniki uspeha glede na cilj
Vir: GOV, 2019


5 PANDEMIJA KORONAVIRUSA (COVID-19)

Koronavirusi (CoV) so družina virusov, ki povzročajo bolezni, ki segajo od navadnega prehlada do hujših bolezni. 7. januarja 2020 je bil določen nov koronavirus in je bil začasno imenovan »2019-nCoV«, kasneje so ga imenovali »virus COVID-19«. WHO je 11. marca 2020 izbruh COVID-19 razglasil kot pandemijo. Hitro povečanje števila primerov zunaj Kitajske je 11. marca 2020 povzročilo, da je generalni direktor WHO dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus naznanil, da lahko izbruh označimo za pandemijo. Do takrat so v 114 državah poročali o več kot 118 tisoč primerih, zabeleženih pa je bilo 4291 smrti.
Do sredine marca 2020 je evropska regija WHO postala epicenter epidemije in poročala o več kot 40 % globalno potrjenih primerov. Od 28. aprila 2020 je bilo 63 % svetovne umrljivosti zaradi virusa iz regije. Od poročanja o prvih primerih je WHO delovala neprekinjeno, da bi podpirala države pri pripravi in odzivu na pandemijo COVID-19 (WHO – EUROPE, 2020).

5.1 Industrija

Na Statističnem uradu Republike Slovenije omenjajo, da se je vrednost industrijske proizvodnje v marcu znižala za 10,7 % v primerjavi s februarjem 2020 in za 7,6 % v primerjavi z marcem 2019. Podatke primerjajo z letom 2008, ko je bil padec 12 %. Prav tako je padec veliko vplival na prvo četrtletje, in sicer za 2 % v primerjavi z letom 2019. Prihodek od prodaje se je v mesecu marcu 2020 znižal za 10,1 % v primerjavi z letom 2019. Najnižja vrednost proizvodnje je bila po juliju 2017, prihodek od prodaje pa po aprilu 2017 (Statistični urad, 2020a). V maju 2020 je vrednost kazalnika gospodarske klime padla za 32,6 %, vendar se je v juniju začela zviševati, in sicer je vrednost kazala le 24 % padec.
Čeprav se vrednost zvišuje, je vseeno za 24,1 odstotne točke nižja od dolgoletnega povprečja. Na zvišanje kazalnika gospodarske klime so vplivali kazalniki zaupanja:
• v storitvenih dejavnostih (za 3,1 odstotne točke);
• v predelovalnih dejavnostih (za 2,3 odstotne točke);
• med potrošniki (za 1,7 odstotne točke);
• v trgovini na drobno (za 0,9 odstotne točke);
• v gradbeništvu (za 0,6 odstotne točke).
(Statistični urad, 2020b)

indeks industrijske proizvodnje

 
Slika 7: Indeks industrijske proizvodnje
Vir: Statistični urad, 2020b


Na sliki 7 lahko vidimo primerjavo indeksa industrijske proizvodnje med Nemčijo, Slovenijo in Veliko Britanijo od januarja do aprila leta 2020. Nemčija je bila primorana zaustaviti največ industrije, nato ji je sledila Velika Britanija, za to pa Slovenija. V Nemčiji se je indeks industrijske proizvodnje znižal za okoli 30 %, v Veliki Britaniji za 24,5 %, v Sloveniji pa za 22,9 %.

Na evropski ravni

Indeks industrijske proizvodnje prikazuje proizvodnjo in aktivnost industrijskega sektorja, ki mesečno meri spremembe v obsegu proizvodnje (Eurostat, 2018).

indeks industrijske proizvodnje po mesecih v eu

Grafikon 1: Indeks industrijske proizvodnje po mesecih v EU
Vir: Lastni

Države, kot so Irska, Finska in Norveška (označeno z zeleno), so bile zelo uspešne iz naslova industrijske proizvodnje v prvi polovici leta 2020. Njihov indeksni koeficient se je v primerjavi z začetkom leta 2020 zvišal. Na Irskem se je koeficient zvišal s 96,0 na 102,3, na Finskem s 111,4 na 112, ter na Norveškem z 98,6 na 101,7. Največje znižanje (označeno z rdečo) so utrpele naslednje države: Ciper s padcem za 49,8, Makedonija za 48,8, Slovaška za 48,4, Italija za 45,1 ter Madžarska za 44,3 (Eurostat, 2018).

 
5.2 Letalstvo

Poleg industrije je na zmanjšanje emisij v zraku vplival tudi letalski promet. Na spodnji sliki lahko vidimo, da se je letalski promet po svetu zmanjšal do 70 %.

padec stevila letov od januarja do junija 2020Slika 8: Padec števila letov od januarja do junija 2020
Vir: OAG, 2020

Motorji zrakoplovov običajno učinkovito porabljajo gorivo, reaktivni izpušni plini pa imajo zelo malo emisij dima. Vendar se emisije onesnaževal iz zrakoplovov na ravni tal povečujejo z gibanjem zrakoplovov. Poleg tega veliko onesnaženost zraka okoli letališč ustvarja tudi površinski promet. Glavni onesnaževalec okoli letališč je dušikov dioksid (NO2). NO2 nastaja zaradi emisij dušikovega oksida (NOx) iz površinskega prometa, letal in letalskih operacij. Zaskrbljujoči so tudi delci PM2.5, saj so v tem drobnem deležu skoraj vse emisije delcev iz reaktivnih izpuhov. NOx v spodnji atmosferi prispeva k proizvodnji ozona; ozon v spodnji atmosferi je onesnaževalec in prispeva h globalnemu segrevanju. Dušikovi oksidi z visokozvočnega nadzvočnega zrakoplova poškodujejo stratosfersko ozonsko plast in zaščitno plast, ki filtrira škodljivo sevanje iz sonca.

 prikaz letalskega prometa pred in med pandemijo

Slika 9: Prikaz letalskega prometa pred in med pandemijo COVID-19
Vir: Green Air, 2020

 

upad letalskega prometa v nemciji leta 2020

Slika 10: Upad letalskega prometa v Nemčiji leta 2020
Vir: OAG, 2020


Na zgornjem grafu lahko vidimo, da je število letov v Nemčiji začelo upadati v prvem tednu marca 2020. Število letov je začelo znova naraščati od 25. maja 2020. Na spodnjem grafu lahko vidimo, da je v Veliki Britaniji število letov začelo upadati že konec februarja ter se znova zviševati po 8. juniju 2020.

 upad letalskega prometa v veliki britaniji leta 2020

Slika 11: Upad letalskega prometa v Veliki Britaniji leta 2020
Vir: OAG, 2020

 

Sproščanje ukrepov se je začelo po prvomajskih praznikih, največje sproščanje ukrepov se je pojavilo sredi maja 2020 v Ljubljani ter Münchnu. V Veliki Britaniji pa so se ukrepi začeli sproščati v drugi polovici julija 2020.


6 ANALIZA PODATKOV IN UGOTOVITVE

Analizirala sem tri mesta, in sicer Ljubljano, München in London, v obdobju od januarja 2020 do maja 2020, v primerjavi z istim časovnim obdobjem leta 2019. Za raziskavo sem uporabila podatke, ki so bili zajeti na tedenski ravni, in sicer vsak ponedeljek.
Pridobljeni podatki so izraženi v µg/m3. Na začetku so podani podatki in grafi z ugotovitvami za vsako mesto posebej. Kasneje so podatki primerjani med letoma 2019 ter 2020 v obdobju od januarja do maja. Glavni opazovalni del je obdobje pandemije COVID-19 od 11. tedna – od 16. marca do konca maja 2020. Zajet je začetek pandemije COVID-19, kjer lahko vidimo vpliv na onesnaženost zraka v Ljubljani, Münchnu ter Londonu. Nato so opravljene primerjave med mesti. Za oceno glede morebitne spremembe zraka je izbran datum začetka samoizolacije.
- V Ljubljani je bila samoizolacija določena od 16. marca 2020 dalje (Dnevnik, 2020).
- V Münchnu je bila samoizolacija določena od 16. marca 2020 dalje (Deutschland.de, 2020).
- V Londonu je bila samoizolacija določena od 23. marca 2020 dalje (The Sun, 2020).

Rezultati so obrazloženi s pomočjo tabele:

Tabela 1: Indeks kakovosti zraka

 

Srednja onesnaženost

Visoka onesnaženost

Zelo visoka onesnaženost

Prekomerna onesnaženost

 

Pl = 20

Pl = 50

Pl = 100

Pl = 150

NO2

40 µg/m3

80 µg/m3

200 µg/m3

400 µg/m3

PM10

20 µg/m3

50 µg/m3

80 µg/m3

160 µg/m3

PM2,5

10 µg/m3

25 µg/m3

50 µg/m3

100 µg/m3

Vir: Plum Labs, 2020

6.1 Onesnaženost zraka v Ljubljani med pandemijo COVID-19

Dušikov dioksid (NO2)
Povprečna vrednost dušikovega dioksida v Ljubljani je leta 2019 merila 30,3 µg/m³, za kar po indeksu kakovosti zraka lahko rečemo, da je bil v Ljubljani zrak čist. Prav tako je leta 2020 povprečna vrednost dušikovega dioksida v Ljubljani merila 21 µg/m³, za kar po indeksu kakovosti zraka lahko rečemo, da je bil v Ljubljani zrak čist.  
  primerjava onesnazenosti zraka v ljubljani z no2 v letih 2019 in 2020

Grafikon 2: Primerjava onesnaženosti zraka v Ljubljani z NO2 v letih 2019 in 2020
Vir: Lastni


Onesnaženost zraka z NO2 se je v obdobju pandemije COVID-19 v primerjavi z letom 2019 vidno znižala. Prav tako se je znižala glede na leto 2019 tudi na koncu januarja (označeno z rdečim kvadratom). Postopno zmanjšanje v letu 2020 lahko opazimo že od 9. marca 2020 (10. teden), ko je vrednost padla pod 20 µg/m³. Najnižja vrednost je segala do 8 µg/m³.
 
Delci PM10

primerjava stevila delcev pm10 v ljubljani v letih 2019 in 2020

 
Grafikon 3: Primerjava števila delcev PM10 v Ljubljani v letih 2019 in 2020
Vir: Lastni


Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, 9/11, 8/15, 2020) vrednost ne sme presegati 50 µg/m³ na dan. Glede na omenjeno Uredbo se ta meja ni prekoračila, čeprav je v zimskih časih onesnaženost veliko večja kot v drugih letnih časih. Najvišjo vrednost lahko opazimo znotraj zelenega kvadrata, kjer je vrednost dosegla 73 µg/m3. Razlog za tako povišano vrednost je pojav saharskega prahu v soboto, 21. marca 2020, slednji se je nekaj dni zadrževal v zraku. Naslednji ponedeljek (13. teden) se je vrednost ponovno znižala. Najnižja vrednost je segla do 10 µg/m³ v 17. tednu.
 

Delci PM2,5

 primerjava stevila delcev pm25 v ljubljani leta 2019 in 2020
Grafikon 4: Primerjava števila delcev PM2,5 v Ljubljani leta 2019 in 2020
Vir: Lastni

Na grafu lahko vidimo, da se je raven delcev PM2,5 znatno zvišala v začetku leta 2020. To lahko povežemo s praznovanjem novega leta oziroma pirotehniko, katere delci so se obdržali v zraku. Zaradi nizke temperature čez dan se je število delcev še dodatno povečalo. Preko indeksa kakovosti zraka lahko razberemo, da je bila v Ljubljani v prvem tednu onesnaženost zraka visoka (40 µg/m³) ter v drugem tednu zelo visoka (54 µg/m³). Čeprav v Ljubljani ni bilo večjih sprememb v znižanju delcev PM2,5 med pandemijo COVID-19, lahko rečemo, da stopnja kakovosti zraka kljub temu ni ogrožala zdravja prebivalcev
6.2 Onesnaženost zraka v Münchnu med pandemijo COVID-19

Dušikov dioksid (NO2)

 primerjava onesnazenosti zraka v munchnu z no2 v letih 2019 in 2020
Grafikon 5: Primerjava onesnaženosti zraka v Münchnu z NO2 v letih 2019 in 2020
Vir: Lastni

Onesnaženost zraka se v Münchnu ni drastično spremenila. Na grafu lahko opazimo razliko le v prvih dveh tednih, ko se je vrednost v 11. tednu znižala za 15,1 µg/m³, in v 12. tednu za 18,8 µg/m³. V 17. tednu se je vrednost znižala za 9,1 µg/m³ v primerjavi z letom 2019, vendar so razlog za to velikonočni prazniki.
 

Delci PM10

primerjava stevila delcev pm10 v munchnu med leti 2019 in 2020
Grafikon 6: Primerjava števila delcev PM10 v Münchnu med leti 2019 in 2020
Vir: Lastni

Na grafu lahko opazimo, da se vrednost delcev v letu 2020 ni ne znižala in ne zvišala med COVID-19 glede na isto obdobje v letu 2019. Razliko lahko opazimo v dveh delih, ki nista povezana s pandemijo COVID-19, temveč sta povezana z vremenom, kar lahko vidimo na naslednjem grafu.
 

   primerjava temperature ter delcev pm10 v munchnu leta 2020
Grafikon 7: Primerjava temperature ter delcev PM10 v Münchnu leta 2020
Vir: Lastni

Na grafu lahko vidimo razliko v 3. tednu, 5. tednu ter 12. tednu, in sicer, ko se je temperatura spustila pod 10 °C, se je vrednost delcev znatno povišala.  

Delci PM2,5

primerjava stevila delcev pm25 v munchnu v letih 2019 in 2020

Grafikon 8: Primerjava števila delcev PM2,5 v Münchnu v letih 2019 in 2020
Vir: Lastni

 Na grafu vidimo, da se je raven delcev znižala že od 3. tedna do 9. tedna, nato pa znova med pandemijo COVID-19, in sicer med 13. in 15. tednom. Čeprav v Münchnu ni bilo videti večjih sprememb v znižanju delcev PM2,5 med pandemijo COVID-19, lahko omenimo, da stopnja kakovosti zraka kljub temu ni ogrožala zdravja prebivalcev.

 
6.3 Onesnaženost zraka v Londonu med pandemijo COVID-19

Dušikov dioksid (NO2)

primerjava no2 v londonu v letih 2019 in 2020

Grafikon 9: Primerjava NO2 v Londonu v letih 2019 in 2020
Vir: Lastni

 Graf prikazuje kar nekaj sprememb med letoma. Prva sprememba s 50 % znižanjem NO2 je bila 11. februarja 2020 (6. teden) in je trajala dva tedna. Kasneje, 16. marca 2020 (11. teden), pa je ponovno prišlo do 50 % znižanja števila NO2.

Delci PM10

primerjava stevila delcev pm10 v londonu v letih 2019 in 2020
Grafikon 10: Primerjava števila delcev PM10 v Londonu v letih 2019 in 2020
Vir: Lastni

Prva večja sprememba, ki jo opazimo med letoma, je v 6. tednu, ko se je število delcev PM10 znižalo za 70 %. Med pandemijo COVID-19 se je prav tako število delcev PM10 v primerjavi z letom 2019 znižalo z 20 µg/m³ na 13 µg/m³, kasneje tudi s 50 µg/m³ na 24,4 µg/m³.

  

primerjava temperature ter delcev pm10 v londonu leta 2020
Grafikon 11: Primerjava temperature ter delcev PM10 v Londonu leta 2020
Vir: Lastni

 Temperatura ima vpliv na delce PM v zraku. Na grafu lahko ugotovimo, da ko se je temperatura znižala pod 10 °C, se je število delcev PM10 vidno povečalo. V 3. tednu lahko vidimo, da se je temperatura znižala z 10 °C na 6 °C, število delcev se je zvišalo s 13,1 µg/m3 na 27,4 µg/m3. Omenjeno se je ponovilo v 9. tednu.

Delci PM2,5

 

 primerjava stevila delcev pm25 v londonu v letih 2019 in 2020
Grafikon 12: Primerjava števila delcev PM2,5 v Londonu v letih 2019 in 2020
Vir: Lastni

 Delci PM10 in delci PM2,5 prihajajo iz podobnih žarišč. Razlika je le v njihovi velikosti, zato pri grafu PM2,5 večje razlike kot pri PM10 niso opazne.

 
6.4 Primerjava onesnaženosti Ljubljane, Münchna in Londona

 

primerjava stevila no2 med mesti v letu 2019

Grafikon 13: Primerjava števila NO2 med mesti v letu 2019
Vir: Lastni

Povprečna vrednost NO2 v letu 2019 je znašala 34,3 µg/m³. Preko podatkov in grafa lahko vidimo, da je v letu 2019 Ljubljana imela najmanj onesnažen zrak z NO2, in sicer je bila povprečna onesnaženost 30,2 µg/m³. V Londonu ter Münchnu je bila onesnaženost skoraj enaka, in sicer v Münchnu 35,9 µg/m³ ter v Londonu 36,9 µg/m³.

 

primerjava stevila no2 med mesti v letu 2020
Grafikon 14: Primerjava števila NO2 med mesti v letu 2020
Vir: Lastni

V letu 2020 se je onesnaženost zraka zmanjšala, saj je povprečna vrednost NO2 znašala 26,5 µg/m³. Med pandemijo COVID-19 je imela Ljubljana najčistejši zrak z 21,65 µg/m³, nato je sledil London s 26,41 µg/m³, največjo onesnaženost zraka pa so imeli v Münchnu z 31,46 µg/m³.

 
 primerjava stevila delcev pm10 med mesti v letu 2019
Grafikon 15: Primerjava števila delcev PM10 med mesti v letu 2019
Vir: Lastni

Povprečna vrednost delcev PM10 je v letu 2019 znašala 23,40 µg/m³. Najčistejši zrak so imeli v Münchnu z 19,78 µg/m³, nato je sledil London s 24,46 µg/m³, največjo onesnaženost zraka je bila v Ljubljani s 25,98 µg/m³. Glede na indeks kakovosti zraka so imela v povprečju vsa tri mesta indeks srednje onesnaženosti, kar pomeni, da ni ogrožalo zdravja ljudi.

 

primerjava stevila delcev pm10 med mesti v letu 2020
Grafikon 16: Primerjava števila delcev PM10 med mesti v letu 2020
Vir: Lastni

V letu 2020 se je onesnaženost zraka zmanjšala, saj je povprečno število delcev PM10 znašalo 18,65 µg/m³. Najčistejši zrak med pandemijo COVID-19 so imeli v Münchnu z 12,80 µg/m³, nato je sledil London s 16,34 µg/m³, največjo onesnaženost zraka so imeli v Ljubljani s 26,81 µg/m³. Glede na indeks kakovosti zraka so imela v povprečju vsa tri mesta čist zrak.
 

primerjava stevila delcev pm25 med mesti v letu 2019

Grafikon 17: Primerjava števila delcev PM2,5 med mesti v letu 2019
Vir: Lastni

Povprečna vrednost delcev PM2,5 je v letu 2019 znašala 14,4 µg/m³. Najčistejši zrak so imeli v Münchnu z 12 µg/m³, nato je sledil London s 15,2 µg/m³, največjo onesnaženost zraka so imeli v Ljubljani s 16 µg/m³. Glede na indeks kakovosti zraka so imela v povprečju vsa tri mesta srednjo onesnaženost, kar pomeni, da ni ogrožalo zdravja ljudi.

primerjava stevila delcev pm25 med mesti v letu 2020

Grafikon 18: Primerjava števila delcev PM2,5 med mesti v letu 2020
Vir: Lastni

 

V letu 2020 se je onesnaženost zraka zmanjšala, saj je povprečno število delcev PM2,5 znašalo 13,16 µg/m³. Najčistejši zrak med pandemijo COVID-19 so imeli v Münchnu in Londonu z 10 µg/m³, največjo onesnaženost zraka so imeli v Ljubljani z 19 µg/m³. Glede na indeks kakovosti zraka so imela v povprečju vsa tri mesta srednje onesnažen zrak. V Ljubljani je bil zrak v prvem tednu, po indeksu kakovosti zraka, visoko onesnažen, v drugem tednu pa zelo visoko onesnažen, kar pomeni, da je imel vpliv na zdravje ljudi s pljučnimi obolenji. V kasnejših tednih se je število delcev PM2,5 znižalo. Med pandemijo COVID-19 ni bilo posebnih naraščanj, zato lahko rečemo, da je bila kakovost zraka srednje onesnažena in ni vplivala na zdravje ljudi.


7 ZAKLJUČEK

Onesnaženost zraka je tematika, ki pridobiva na pomenu, saj ima lahko negativen vpliv na zdravje ljudi. Pri tem je treba za njeno boljše razumevanje in posledično izvedbo aktivnosti, ki bi pripomogle k zmanjševanju onesnaženosti zraka, nasloviti glavne vire onesnaževanja. S tem namenom je bila pripravljena Agenda 2030, ki vsebuje 17 ciljev za izboljšanje trajnostnega razvoja, in v okviru katere pridružene države med seboj tekmujejo v doseganju zastavljenih ciljev. Slovenija je leta 2018 zasedala 8. mesto, leto kasneje pa 12. mesto.

Na temo onesnaženosti zraka so bile pripravljene številne študij, ki pa ne zajemajo obdobja pandemije COVID-19, v katerem je prišlo do začasne ustavitve oziroma večjega zmanjšanja aktivnosti številnih gospodarstev, in sicer v tako velikem obsegu v tako kratkem obdobju. Slednje predstavlja priložnost za opazovanje odvisnosti onesnaženosti zraka od človeških aktivnosti in poseganja v okolje. Zaradi vpliva več faktorjev, kot so npr. samoizolacija prebivalcev, zmanjšanje industrijske proizvodnje, obsega cestnega in letalskega prometa, se je pričakovalo občutno zmanjšanje onesnaženosti zraka.

S ciljem spremljanja onesnaženosti zraka pred in med obdobjem pandemije COVID-19 so bila izbrana tri onesnaževala, in sicer dušikov dioksid (NO2), delci PM10 in delci PM2,5 ter mesta Ljubljana, München in London. Opazovano časovno obdobje je bilo od januarja do maja v letih 2019 in 2020. Uporabljeni podatki so bili pridobljeni iz Evropske agencije za okolje ter Agencije Republike Slovenije za okolje. Na podlagi izvedene analize podatkov je bilo ugotovljeno, da v izbranih mestih v obdobju pandemije COVID-19 ni prihajalo do visoke onesnaženosti zraka.

Na podlagi opazovanih podatkov glede onesnaženosti zraka med obdobjem pandemije COVID-19 se je onesnaženost zraka v izbranih mestih zmanjšala, kar izhaja tudi iz analize podatkov, povezanih z zmanjšanjem industrijske proizvodnje in letalskega prometa. Pri tem je človeška aktivnosti močno vplivala na onesnaženost zraka, zaradi česar je ključnega pomena, da se v prihodnje zastavijo bolj ambiciozni cilji, ki bodo zajemali načrt za spodbujanje investicij iz naslova zmanjšanja onesnaževanja zraka na svetovni ravni, s ciljem zaščite zdravja svetovne populacije. Izjemnega pomena je, da se težava onesnaženosti zraka oziroma izziv njegovega zmanjšanja namesto na lokalni naslavlja na svetovni ravni. Pri tem imajo pomembno vlogo vsi akterji, saj lahko vlade, podjetja, in posamezniki, kot sva jaz in ti, aktivno prispevajo k manjši onesnaženosti zraka preko izvedbe ukrepov iz naslova trajnostnega razvoja.


8 VIRI

Artiach, A (2016) Sustainable Development in Slovenia [online]. Dostopno na: https://sustainabilityx.co/sustainable-development-in-slovenia-satisfying-the-needs-of-the-present-without-compromising-those-3a600e9fc212 [15. 5. 2020].
Biomedcentral, (2003) Air pollution and case fatality of SARS in the People's Republic of China: an ecologic study [online]. Dostopno na: https://ehjournal.biomedcentral.com/articles/10.1186/1476-069X-2-15 [12. 7. 2020].
CCAC secretariat (2018) World Health Organization releases new global air pollution data [online]. Dostopno na: https://www.ccacoalition.org/en/news/world-health-organization-releases-new-global-air-pollution-data [15. 5. 2020].
Dnevnik (2020) Od danes skoraj popolna karantena [online] Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042924856 [18. 6. 2020].
Deutschland.de (2020) Coronavirus: Latest updates [online] Dostopno na: https://www.deutschland.de/en/news/coronavirus-in-germany-informations [17. 6. 2020].
Eman, K. (2011) Ekološka kriminaliteta v kriminologiji: razvoj nove veje kriminologije v Sloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, str. 312-324.
Eman, K., Meško, G. (2012). Ekološka kriminologija – veda o ekološki kriminaliteti. V G.
Evropska komisija (2020) Combating Environmental Crime [online] Dostopno na: https://ec.europa.eu/environment/legal/crime/index.htm [15. 7. 2020].
Eurostat (2018) Production in industry [online]. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/download.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=teiis080 [2 . 7. 2020].
Evropska agencija za okolje (2019) Emissions of the main air pollutants [online]. Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/daviz/emission-trends-for-the-main-6#tab-chart_1 [11. 5. 2020].
GOV (2019) Slovenija pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 tudi letos med najuspešnejšimi državami [online], Slovenija. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2019-07-08-slovenija-pri-doseganju-ciljev-trajnostnega-razvoja-agende-2030-tudi-letos-med-najuspesnejsimi-drzavami/ [28. 6. 2020].
GOV (2019b) Uresničevanje Agende 2030 - [online], Slovenija. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Agenda-2030/Spremenimo_svet_-_Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030_1_-3.doc [11. 5. 2020].
Green Air (2020) Covid-19 air traffic slump provides European opportunity for 'perfect flights' initiative and more direct routes [online] Dostopno na: https://www.greenaironline.com/news.php?viewStory=2687 [2. 7. 2020].
Herbig, F. W., Joubert, S. (2009). Criminological semantics: conservation criminology – vision or vagary? V R. White (ur.), Environmental Crime A Reader (str. 50-62). Cullompton: Willian Publishing.
OAG (2020) THE LATEST INFORMATION, TOOLS AND SOLUTIONS TO INFORM YOUR DECISIONS [online]. Dostopno na: https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/air-pollution/index.cfma [12. 7. 2020].
Plum Labs (2020) Plume AQI: An Air Quality Index aligned with health recommendations [online]. Dostopno na: https://plumelabs.zendesk.com/hc/en-us/articles/360008268434-What-is-the-Plume-AQI- [17. 6. 2020].
SDGF (2014) Sustainable Development Goals Fund [online]. Dostopno na: https://www.sdgfund.org/who-we-are [11. 5. 2020].
Skupnostobcin (2020) SVRK vabi na regionalne delavnice – Agenda za trajnostni razvoj do 2030 [online]. Dostopno na: https://skupnostobcin.si/2020/02/svrk-vabi-na-regionalne-delavnice-agenda-za-trajnostni-razvoj-do-2030/ [28. 6. 2020].
Slabe, A (2014) Country report - Slovenia previous report [online]. Dostopno na: https://www.organic-europe.net/country-info/slovenia/country-report/slovenia.html [15. 5. 2020].
Statistični urad (2020a) Vrednost industrijske proizvodnje v marcu 2020 za 10,7 % nižja kot v februarju 2020 [online]. Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8821 [2. 7. 2020].
Statistični urad (2020b) Gospodarsko razpoloženje drugi mesec zapored navzgor [online]. Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8938 [2. 7. 2020].
Šalamun, A. (2020) Covid-19: Zaradi onesnaženosti zraka večja ogroženost [online]. Dostopno na: https://www.ekodezela.si/eko-okolje/covid-19-zaradi-onesnazenosti-zraka-vecja-ogrozenost/ [12. 7. 2020].
The Sun (2020) When did the UK lockdown start? [online]. Dostopno na: https://www.thesun.co.uk/news/11304061/uk-coronavirus-lockdown-month-lasted-start-end/ [18. 6. 2020].
Tiseo, I. (2020) Europe's avoided fatalities from low pollution due to COVID-19 by country 2020 [online]. Dostopno na: https://www.statista.com/statistics/1114387/europe-deaths-avoided-country-due-to-covid-19-lockdown/ [17. 6. 2020].
Ustava Republike Slovenije (URS-NPB9) (1991) [online] Dostopno na: https://zakonodaja.com/ustava/urs/72-clen-zdravo-zivljenjsko-okolje [15. 5. 2020].
WHO (2020) Air pollution [online], United States. Dostopno na: https://www.who.int/health-topics/air-pollution#tab=tab_1 [11. 5. 2020].
WHO – EUROPE (2020) Coronavirus pandemic [online] Dostopno na: https://www.euro.who.int/en/home [3. 7. 2020].