|
Povzetek
Turizem velja za eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog, ki dosega rast z vzponom novih destinacij. Zaradi konstantne rasti, širitve in raznolikosti je turizem v zadnjih šestdesetih letih postal ena najhitreje rastočih gospodarskih panog v svetu. Turizem kot ključni dejavnik družbenogospodarskega razvoja na svetu vpliva na svetovni razvoj, blaginjo in dobro počutje. Zagotavljanje in sprejemanje informacij o gospodarskih vplivih sta pomembna pokazatelja za uspešnost slovenskega turizma in doseganje strateških ciljev. Slovenska turistična organizacija je pristojna za načrtovanje in izvajanje promocije države kot turistične destinacije. Njena naloga je tudi povezovanje obstoječih in pospeševanje razvoja novih produktov in programov, ki so nacionalnega pomena. Slovenska turistična organizacija izvaja tudi razvojno-raziskovalno delo ter razvija koordinacijsko in povezovalno vlogo med javno, zasebno in civilno družbo.
Ključne besede: Turizem, gospodarska panoga, Slovenska turistična organizacija, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Turistična zveza Slovenije, komuniciranje v turizmu.
Abstract
Tourism is considered as one of the fastest growing economic branches achieving growth with the rise of new destinations. Due to constant growth, expansion and variety tourism has become one of the fastest growing economic branches in the world in the last sixty years. Tourism as the key factor of socio-economic development in the world influences world development, prosperity and well-being. Assurance and acceptance of information about economic influence are important indicators for the success of Slovene tourism and for achieving strategic goals. Slovene tourist organization is competent for the planning and implementation of promotion of the country as a tourist destination. Its task is also to connect existing and implementing development of new products and programmes which are of national meaning. Slovene tourist organization also performs development research work and develops coordination and connecting role among public, private and civil society.
Key words: tourism, economic branch, Slovene tourist organization, Tourist professional chamber for catering industry of Slovenia, Tourist association of Slovenia, communication in tourism.
1. Uvod
Turizem je človekova dejavnost, ki sega daleč v preteklost. Med turizmom nekoč in danes so velike razlike. Prva proučevanja turizma so se začela šele v 19. stoletju, sistematični pristop pa zasledimo šele po drugi svetovni vojni. Sodobni turizem, kot ga poznamo danes, se je pojavil v času, ko je prišlo do delitve delovnega in življenjskega prostora, delitve med delovnim in prostim časom. V sodobnih družbah ljudem pomaga, da zadovoljujejo svoje višje potrebe, npr. po sprostitvi, počitku in zabavi. Ljudje lahko v naravi in urejenem okolju najdejo svoje notranje ravnovesje, obnovijo svoje življenjske in delovne sposobnosti. Za uspešno vodenje turističnega gospodarstva so potrebna številna znanja iz različnih področij, npr. upravljanja z ljudmi, marketinga, menedžmenta, financ.
Turizem lahko obravnavamo kot družbeni in ekonomski pojav. Kot družbeni pojav se kaže kot dejavnost, ki zadovoljuje človekove psihične in fizične potrebe. Kot ekonomski pojav pa se turizem kaže kot vse bolj pomembna gospodarska dejavnost, ki vpliva na gospodarski razvoj.
2. Slovenska turistična organizacija in nosilci razvoja turizma v Sloveniji
Slovenska turistična organizacija je nacionalna turistična organizacija za načrtovanje in izvajanje politike trženja celovite turistične ponudbe Slovenije na domačih in tujih trgih. Njena dejavnost je predvsem: načrtovanje in izvajanje promocije države kot turistične destinacije, povezovanje obstoječih in pospeševanje razvoja novih produktov in programov nacionalnega pomena, vzpostavljanje integralne turistične informacijske infrastrukture, izvajanje razvojno-raziskovalnega dela.
Za razvoj turizma v Sloveniji skrbijo:
1. vlada, ustrezna ministrstva, upravne enote;
2. lokalne skupnosti;
3. Slovenska turistična organizacija;
4. Turistična podjetja in obrtniki;
5. Turistično gostinska zbornica Slovenije;
Turistično gostinska zbornica (TGZ) svoje delo opravlja v skladu z letnim programom dela. Izvaja naslednje ključne naloge:
- zastopanje interesov članstva, dajanje pobud ob pripravi in uveljavljanju za turizem in gostinstvo pomembnih odločitev, dokumentov in predpisov. Partnersko sodelovanje z vsemi pristojnimi organi in ustanovami na vseh nivojih, doma in v mednarodnem okolju.
- Spodbujanje razvoja in konkurenčnosti turizma in gostinstva (spremljanje in primerjanje gospodarskih gibanj, razvoja in trendov doma in v svetu;
priprava ocen in prognoz, zavzemanje stališč ter sprejemanje razvojnih odločitev;
dajanje pobud za izvajanje turističnih projektov, za razvoj infrastrukture, za trženjske
aktivnosti, za modernizacijo tehnologije ter standardov poslovanja, za dvig kakovosti
poslovanja).
- Izvajanje nalog v zvezi z javnimi pooblastili: podeljevanje licenc za turistične agencije in organizatorje potovanj, opravljanje izpitov za turistične vodnike in vodenje registrov.
- Organiziranje in uveljavljanje ustreznega strokovnega izobraževanja z namenom dviga nivoja znanja, prenosa dobrih praks in posledično dviga nivoja storitev na trgu.
- Organizacija pomembnih turističnih in gostinskih strokovnih srečanj.
- Promocija deficitarnih gostinskih poklicev.
- Dajanje osnovnih panožnih informacij, pojasnil o predpisih in nasvetov.
- Organizacija specifičnih izobraževanj in posvetov (tečaji in delavnice o trendih v stroki).
- Mednarodno sodelovanje s pristojnimi službami EU administracije, s sorodnimi institucijami v drugih državah in s sorodnimi mednarodnimi združenji.
- Pomoč pri uveljavitvi na trgih.
- Krepitev prepoznavnosti in vloge TGZ v gospodarskem in širšem okolju, kot najmočnejše strokovne institucije turističnega in gostinskega gospodarstva Slovenije.
- Krepitev vloge TGZ v sodelovanju s predsednikom Vlade RS in z Vlado RS, nadaljevanje aktivnosti začetih v letih 2009 in 2010 za podporo razvoju turizma.
- Promocija dejavnosti zbornice in njenih članov.
- Zagotavljanje stabilnega financiranja TGZ preko ohranjanja in pridobivanja novih članov, kot tudi ohranjanja sorazmernega deleža lastnih prihodkov (javna pooblastila, organizacija izobraževanj in posvetov ter GTZ, produkcija strokovnih publikacij, ipd.).
- Sodelovanje pri reorganizaciji GZS ter izvedbi delitve premoženja GZS oziroma deležev upravičenj članov v korist članov TGZ, za ohranjanje nizke članarine in izboljšanje pogojev poslovanja TGZ.
Navedene strateške usmeritve so rezultat potreb poslovnega okolja in pobud članov TGZ, izkušenj in dobrih poslovnih praks, do katerih prihajajo preko tekočega strokovnega dela. Poleg tega izvedba omenjenih dolgoročnih usmeritev pomeni izgradnjo TGZ v kompetentno gospodarsko strokovno institucijo za področje turizma in gostinstva in povezane dejavnosti v širšem družbenem okolju (https://www.tgzs.si/sl/naloge-tgz)
Turistična zveza Slovenije in turistična društva
Turistična zveza Slovenije (TZS) je bila ustanovljena leta 1905 kot Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. TZS je nacionalna turistična društvena organizacija, ki je prostovoljna, interesna, neprofitna, nevladna in nestrankarska. Zveza, ki deluje kot ustanova civilne družbe v javnem interesu, združuje preko 600 turističnih društev, od tega jih je 321 društev in 23 občinskih in območnih zvez s pisno izjavo pristopilo k aktivnemu članstvu v TZS. Turistična zveza Slovenije si prizadeva, da je v turističnem življenju države turistična društvena dejavnost navzoča skupaj z javnim in zasebnim sektorjem kot enakopravna sodelavka in sooblikovalka dogajanj v turizmu in zanj. Zato deluje in pomaga z novimi pobudami, dejavnostmi, vsebinami in projekti uveljavljati sporočilo slogana Turizem smo ljudje. Tako prispeva k tržni učinkovitosti turizma, rasti narodnega dohodka, zaposlovanju, ozaveščanju prebivalstva in uveljavljanju Slovenije kot zelene oaze Evrope. TZS oblikuje svoj razvoj in načrtuje svoje delo na temelju zakona o društvih, statuta, strategije razvoja turizma in turistične zakonodaje. Sooblikuje turistične dejavnosti, ponudbo ter razvojne cilje in aktivno turistično politiko države ter jih pomaga uresničevati
(http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica).
Temeljni in trajni cilji Turistične zveze Slovenije:
- razvoj turizma, ki je izjemna možnost za gospodarski, prostorski, socialni, kulturni in civilizacijski napredek krajev in države;
- spodbujanje in soustvarjanje razvoja turizma kot sestavine kakovosti človekovega življenja z mnogimi ekološkimi, kulturnimi, športnimi in razvedrilnimi motivi in doživetji;
- skrb za ohranjanje okolja in trajnostni razvoj – temelja kakovostnega turizma in aktivnega oddiha;
- uveljavljanje partnerstva javnega, zasebnega in društvenega sektorja pri razvoju turizma na lokalni, regionalni in državni ravni;
- ozaveščanje prebivalstva, posebej mladine, za turizem in krepitev turističnega načina življenja;
- spodbujanje: znanstvenoraziskovalnih dejavnosti v turizmu in zanj; splošnega in strokovnega izobraževanja otrok, mladih in prebivalstva za potrebe turizma;
- inovativnosti in ustvarjalnosti zlasti v prostovoljni ljubiteljski dejavnosti v turizmu;
- razvoja tistih gospodarskih, storitvenih in drugih dejavnosti, ki sodelujejo v turistični ponudbi;
- razvoja turizma v lokalni samoupravi;
- kakovosti, odličnosti, podjetništva, trženja, promocije, raziskovanja in informatike v turizmu;
- prizadevanje, da se s turizmom oblikujeta slovenska narodna in turistična zavest doma in v tujini;
- takšno delovanje, da bo turizem postal učinkovitejši dejavnik v uveljavljanju Slovenije v Evropi in svetu;
- usklajeno in povezano delovanje zasebnega, javnega in prostovoljno ljubiteljskega – društvenega sektorja v turizmu;
- sooblikovanje bolj aktivne turistične politike Republike Slovenije in usklajeno partnersko delovanje v turizmu na državni ravni;
- skrb za strokovno pomoč prostovoljnemu ljubiteljskemu turističnemu delovanju in njegovo najširše uveljavljenje;
- organizacija turističnih prireditev, natečajev za turistične spominke, nastopi na sejmih in drugo;
- sodelovanje pri razvoju turističnih dejavnosti na podeželju, v starih mestnih jedrih, po gradovih, v kraškem jamskem svetu, gozdnem prostoru in drugih območjih;
- razvoj turistično-informacijskega in promocijskega sistema;
- ustvarjanje prijaznosti in gostoljubnosti;
- sodelovanje pri zagotavljanju varnosti turista – potrošnika (http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica.php?stran=2).
Turistična zveza Slovenije ima redne in razširjene seje vodstva, prireja tiskovne konference, posvetovanja, turistične delavnice, festivale, ocenjevanja, okrogle mize, tribune, ankete, kakor tudi predavanja, seminarje in druge oblike izobraževanja. Zveza sodeluje z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in drugimi ministrstvi, s Slovensko turistično organizacijo, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, sodeluje tudi z državnim zborom ter državnim svetom.
Turistična zveza Slovenije organizira festival Turizmu pomaga lastna glava in tržnico idej projekta Več znanja za več turizma. Sodeluje na turističnih in drugih sejmih. Bila je nosilka leta turizma 1993/94, leta kulture 1997, leta športa 1998, let slovenske kulinarike in vina v turizmu 1999/2000, let naravnih vrednot in kulturne dediščine v turizmu 2001/2002 in let Znanje, mladi in turizem 2003/2004. Zveza izdaja revijo Lipov list, zbirko publikacij Turistična misel in ima bogato strokovno knjižnico. Usklajuje tudi aktivnosti ob 27. septembru – svetovnem dnevu turizma.
Turistična zveza Slovenije sodeluje z društvi in organizacijami, ki delujejo tudi v turizmu (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Popotniško združenje Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, AMZS, Ekološko gibanje idr.) in je ustanoviteljica in članica Zveze društvenih organizacij Slovenije, sodeluje pa s turističnimi organizacijami sosednjih in drugih držav, turističnimi organizacijami zamejskih Slovencev in izseljencev ter z WTO – s Svetovno turistično organizacijo, Evropsko zvezo in drugimi
(http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica.php?stran=4).
Sredstva za izvajanje turistične politike se zagotavljajo:
- v proračunu Republike Slovenije;
- iz namenskih sredstev proračuna Republike Slovenije (koncesijske dajatve za prirejanje iger na srečo);
- v proračunih občin (na ravni turističnega območja iz koncesijskih dajatev in turistične takse).
3. Ključna dokumenta Slovenske turistične organizacije
Za samo delovanje in aktivnost Slovenske turistične organizacije sta pomembna dva dokumenta in sicer Program dela Slovenske turistične organizacije za posamezno časovno obdobje in Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma, tudi časovno opredeljene.
Naj omenim Program dela Slovenske turistične organizacije za obdobje 2018-2019. Ta je usmerjen v povečevanje prepoznavnosti Slovenije kot »zelene butične globalne destinacije za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznoliko in aktivno doživetje, mir in osebnostne koristi«. Program za obdobje 2018-2019 temelji na strateških razvojnih in trženjskih usmeritvah.
Ključni cilji Slovenske turistične organizacije v letih 2018 in 2019 so usmerjeni v:
- Povečanje prepoznavnosti in imidža Slovenije kot turistične destinacije pod znamko I feel Slovenia.
- Trajnostna rast s krepitvijo prihodov in prenočitev čez leto (365 dni slovenskega turizma).
- Geografska razpršitev tokov po vsej Sloveniji.
- Povečanje porabe (podaljšanje povprečne dobe bivanja in porabe ter krepitev produktov z
višjo dodano vrednostjo).
- Osredotočenje na zahtevnega obiskovalca, ki išče kakovostna, raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi
(https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/kljucni-dokumenti-sto).
Vlada Republike Slovenije je oktobra 2017 sprejela Strategijo trajnostne rasti Slovenskega turizma za obdobje 2017-2021. Strategija opredeljuje šest ključnih razvojnih politik:
- nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti;
- institucionalni in pravni okvir;
- namestitve, turistična infrastruktura in naložbe;
- kadri v turizmu;
- prostor, naravni in kulturni viri;
- mala in srednje velika podjetja (MSP).
-
Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017-2021 se osredotoči tudi na Turistične privlačnosti na destinaciji, ki se lahko nanašajo na kulturne, naravne znamenitosti. Te so lahko ena izmed glavnih razlogov za obisk destinacije. Kot ključne prednosti so lahko:
- Slovenija je bogata v kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitostih;
- številne izjemne krajine, ki so enkratne zaradi svoje prepoznavnosti;
- dobro znane znamenitosti s tržno znamko (Triglav, Postojnska jama, Bled itd..);
- štiri območja svetovne dediščine UNESCO (Park Škocjanske jame, Dediščina živega srebra v Idriji, Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju, Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope);
- številna zavarovana območja s ponudbo doživetij v naravi, vključno z biosfernimi območji UNESCO;
- mnogo termalnih virov;
- obstoječe in načrtovane pohodniške in kolesarske poti
(https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/kljucni-dokumenti-sto).
4. Znamka Slovenije in Slovenskega turizma
Slovenija ima znamko z zgovornim sporočilom- I feel Slovenia. Ta znamka združuje vsa področja Slovenije, med njimi tudi turizem, v njenem jedru in identiteti pa se prepletajo čustva, čutenje in slovenska zelena barva. Upravljalec znamke Slovenije je Urad vlade za komuniciranje, ki mu pri izvajanju in implementaciji znamke Slovenije pomaga medresorska skupina. Cilj znamke Slovenije je, da bi živela in se razvijala ob pomoči vseh, ki tvorimo Slovenijo. Simbolizira ravnovesje življenjskega sloga, ki združuje prijetno vznemirjenost, s katero zasledujemo osebne želje s skupno vizijo, da gremo naprej in z naravo (https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/znamka-i-feel-slovenia).
Slika 1: Znamka Slovenije in slovenskega turizma
(Vir: www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/znamka-i-feel-slovenia)
5. Pomen komuniciranja v turizmu
Komuniciranje v turizmu je izrednega pomena, pa naj bo to v turistični agenciji, v hotelu, kampu, restavraciji ali pa kjerkoli drugje, saj to vpliva na kakovost in ustvarjalnost pri delu. Komunikacija je pomembna spretnost, saj se ta uporablja pri reševanju problemov, sodelovanju, postavljanju ciljev in tudi na drugih področjih. Razvijanje spretnosti komuniciranja je življenjsko pomemben del vsakega dobrega podjetja, hkrati pa je tudi življenjsko pomembna spretnost v vsakdanjem življenju.
V turizmu ima pomembno mesto tudi politika komuniciranja – promocije, saj je promocija eden najpomembnejših sestavin trženjskega spleta. To pomeni, da je treba turistični proizvod predstaviti bodočim kupcem. Na ta način vzpostavimo stik s potencialnimi kupci, ki jih poskušamo s pomočjo različnih reklamnih sredstev in medijev obvestiti in jih krati prepričati o prednosti nekega turističnega proizvoda.
Baćović Dolinšek (2007) pravi, da gre pri komuniciranju za izmenjavo mnenj, posredovanje informacij, argumentiranje predlogov in vzpostavljanje stikov med osebami. Komuniciranje bi lahko opisali, kot eno od osnovnih dejavnosti, ki se odvija med ljudmi. V poslovnem svetu se odvija znotraj vsake organizacije in v povezavi z zunanjim svetom. Komuniciranje je spretnost oblikovanja, usklajevanja in povezovanja, ki se razvija.
S komuniciranjem in medsebojnim sporazumevanjem se srečuje vsak izmed nas tako pri svojem delu kot v družinskem krogu. Kdor sam dobro obvlada kakršnokoli obliko sporazumevanja, lahko uspešnejše vpliva na druge ljudi okoli sebe, jih preprečuje, usmerja, navdušuje, pomirja, spodbuja in uspešno vodi. Uspešno komuniciranje je pogoj za uspešno poslovanje. Za zaposlene v turizmu je izjemnega pomena obvladovanje komunikacijskih veščin, saj lahko v nasprotnem primeru pustijo slab vtis na turiste, goste in to lahko povzroči, da se ne bodo vrnili, ali celo drugim odsvetovali prihod k nam.
Zelo pomembno je, da znajo zaposleni v turizmu med delovnim časom »izklopiti« svoje probleme in čustva, saj morajo biti v komunikaciji z gostom vedno prijazni, vljudni, dobre volje in ustrežljivi, tudi če imajo slab dan, ali pa če so gostje zahtevni oz. nezadovoljni. Gost se mora vedno počutiti zaželenega in razumljenega, le tako bo odšel srečen in z lepim spominom.
Naj poudarim, da je v turizmu izjemno pomembna pravilna komunikacija v podjetju – med sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi, še bolj pa je pomembna pravilna komunikacija s turisti, gosti saj so konec koncev oni tisti, zaradi katerih turizem sploh obstaja. Zelo pomembno je tudi, kakšni ljudje delajo v turizmu, saj vsi za to niso primerni. Turistični delavci morajo imeti določene kompetence, kot so npr. ljubezen do dela z ljudmi, ustrežljivost, prijaznost, iznajdljivost, skrb do sočloveka itd. V turističnih podjetjih je zelo pomembno, kako vodstvo oz. nadrejeni motivira svoje zaposlene. Če jih ne motivira pravilno, lahko to povzroči več težav kot pa koristi. Le pravilen način motivacije bo prinesel dobre rezultate, zadovoljne zaposlene in dobiček.
Delo v turizmu je zelo zahtevno, hkrati je tudi nekaj posebnega. Opažam, da se veliko ljudi ne zaveda, kako zahtevno je delo z ljudmi, naj izpostavim npr. delo na hotelski recepciji, kjer receptor pride dnevno v stik z ogromno ljudmi, vsak od njih pa izrazi neke svoje želje in zahteve, receptor pa jim mora ugoditi. Problem je, da velika večina delodajalcev v turizmu ne zna pravilno motivirati svojih zaposlenih, zaradi česar so zaposleni manj motivirani za opravljanje svojega dela, kot pa bi bili, če bi jih vodstvo pravilno motiviralo. Eden izmed večjih problem v Sloveniji je tudi ta, da se v turizmu kaže pomanjkanje strokovnega kadra, čeprav beležimo v Sloveniji v mesecu aprilu 2018 registrirano brezposelnost 8,3 %. Vpliv turizma na zaposlovanje in dvig življenjskega standarda je pozitiven učinek turizma. Menim, da redna zaposlitev v domačem turističnem kraju, turističnem območju zagotovi ljudem stalen vir zaslužka, poveča njihovo kupno moč, prispeva k dvigu življenjskega standarda, hkrati pa prepreči odseljevanje.
6. Zaključek
Turizem je družbeni pojav in pušča sledi, ter vpliva na razvoj krajev, območij, držav in tudi na okolje. Vpliva tudi na ohranjanje kulturne dediščine, na življenje ljudi, na počutje turistov.
Turizem predstavlja za Slovenijo pomembno poslovno priložnost. V naslednjih letih lahko postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva in na osnovi tega tudi prispeva k doseganju razvojnih ciljev Slovenije. Tu izpostavim predvsem doseganje gospodarskih ciljev, kot so konkurenčnost, nova delovna mesta, dvig izobrazbene ravni turističnih delavcev, povečanje kakovosti življenja in blaginje prebivalstva, skladen regionalni razvoj, hkrati pa tudi povečanje prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru. Sam razvoj slovenskega turizma temelji na načelu partnerskega sodelovanja ponudnikov turističnih storitev, turističnih društev, občin in države pri načrtovanju, oblikovanju in trženju slovenske turistične ponudbe.
Ugotavljam, da bi lahko bila velika poslovna priložnost za slovenski turizem tudi usmeritev v trg turistov s posebnimi potrebami. Znano je, da so osebe s posebnimi potrebami pri uporabi turističnih proizvodov pogosto zapostavljene. Invalidski turizem kot tržna priložnost, pomeni prilagajanje turističnih proizvodov invalidom in osebam s posebnimi potrebami. Za to skupino se oblikujejo in ponudijo potovanja, turistične destinacije, turistični proizvodi, storitve, ki bodo primerne za to skupino ljudi, ki imajo specifične potrebe pri dostopnosti zase. Hkrati pa se to lahko ponudi tudi za njihove spremljevalce, njihove družine in druge sodelujoče. Turistična ponudba mora biti oblikovana tako, da lahko invalidi enako kot vsi drugi zdravi ljudje to koristijo.
Turizem je splet odnosov in pojavov, povezanih z aktivnostjo oseb, ki potujejo in bivajo v krajih zunaj svojega stalnega bivališča v veliki meri zaradi preživljanja svojega prostega časa, poslovnih in drugih razlogov.
7. Viri in Literatura
Baćović Dilinšek, O. (2007). Devet korakov učinkovitega komuniciranja. Ljubljana: Slovensko društvo za odnose z javnostmi. Informa Echo.
Slovenska turistična organizacija. Ključni dokumenti Slovenske turistične organizacije. Dostopno preko: (https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/kljucni-dokumenti-sto)
[27. 6. 2018].
Slovenska turistična organizacija. Znamka I feel Slovenia. Dostopno preko:
(https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/znamka-i-feel-slovenia)
[27. 6. 2018].
Turistično gostinska zbornica Slovenije. Naloge turistično gostinske zbornice Slovenije. Dostopno preko: (https://www.tgzs.si/sl/naloge-tgz) [28. 6. 2018].
Turistična zveza Slovenije. Osnovne informacije. Dostopno preko: (http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica) [29. 6. 2018].
Turistična zveza Slovenije. Temeljni in trajni cilji. Dostopno preko: (http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica.php?stran=2) [29. 6. 2018].
Turistična zveza Slovenije. Oblike in načini dela. Dostopno preko: (http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica.php?stran=4) [29. 6. 2018].
Zakon o gostinstvu (Uradni list Republike Slovenije, št. 93/2007).
Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list Republike Slovenije, št. 13/2018).
|
