2018 > Letnik 8, št. 2




MAG. BOŽENA KRAMAR: PODJETNIKI (MSP) IN NJIHOVI VIRI FINANCIRANJA

natisni

Povzetek
Ustanovitev lastnega podjetja je priložnost in cilj vsakega podjetnika. Iskanje prave poslovne ideje je načrtno dejanje, njen razvoj je dolgoročni proces. Podjetnik jo predstavi v poslovnem ali izvedbenem načrtu. Načrtovanje je osnovni pogoj za uspešno in učinkovito delovanje podjetja. Je timsko delo. Zagotavlja opis in predstavitev ključnih področij poslovnih procesov v podjetju: prodajo, nabavo, proizvodnjo, naložbe, potrebna finančna sredstva, upravljanje s človeškimi viri, organizacijo družbe ipd.  Pisanje poslovnega načrta vzpodbuja razmišljanje o ključnih funkcijah in problemih, s katerim se lahko v prihodnosti srečuje podjetnik. Ena od izredno pomembnih nalog je zagotavljanje ustreznih finančnih virov za ustanovitev in poslovanje podjetja. Gre za tri različna področja financiranja: za financiranje nastanka oz. zagona novega malega podjetja, za financiranje njegovega tekočega poslovanja (za potrebna obratna sredstva) in za financiranje razširitve (rasti) poslovanja (nove investicije). Kako izbrati oziroma najti najustreznejši način financiranja, je vprašanje, s katerim se podjetniki srečujejo v vseh fazah razvoja podjetja, od ustanovitve naprej. Predvsem se morajo odločiti med financiranjem z lastnimi viri ali pa z denarjem, pridobljenim iz raznih zunanjih virov. Najpogosteje so se v preteklosti, pred gospodarsko krizo, podjetja  odločala za pridobitev dodatnih finančnih virov v bankah, ki so tradicionalni vir zunanjih virov, v času krize pa se je povečevala tudi uporaba drugih virov financiranja: privarčevani zaslužek, prodaja sredstev, lizing, odkup kratkoročnih terjatev in drugo.

Abstract
Establishing one’s own business is the opportunity and goal of every entrepreneur. Finding the right business idea is a planned action and its development is a long-term process. An entrepreneur presents it in a business or execution plan. Planning is a prerequisite for a successful and efficient operation of the company. It is team work. It provides a description and presentation of key areas of business processes in the company: sales, purchasing, production, investments, necessary financial resources, human resources management, company organization, etc. Writing a business plan stimulates thinking about the key features and problems that an entrepreneur can face in the future. One of the most important tasks is to provide adequate financial resources for the establishment and operation of the company. These are three different areas of financing: to finance the creation and/or starting a new small business, financing its current business (for the required current assets) and financing the expansion (growth) of business (new investments). How to choose or find the most appropriate way of financing is the issue that entrepreneurs face at all stages of the company's development, from the onset. In particular, they have to decide between financing with their own resources or with money derived from various external sources. In the past, before the economic crisis, the companies decided to obtain additional financial resources in banks, which are traditional sources of external sources, while during the crisis, the use of other sources of financing also increased: saved income, sale of assets, leasing, purchase of short-term receivables and other.

Ključne besede: podjetnik, finančni viri, banke, zunanji viri, lastna sredstva

Key words: entrepreneur, financial sources, banks, external sources, own sources

Opredelitev podjetništva

Podjetništvo je definirano kot proces, v katerem posamezni podjetniki ali skupine ljudi odkrivajo poslovne priložnosti in jih nato uresničijo. Podjetniki za uresničitev poslovne priložnosti ustanovijo podjetje, zato je podjetništvo povezano z ustanavljanjem podjetij. Podjetništvo predstavlja pomemben vir napredka in razvoja celotne družbe oziroma gospodarstva neke države. Odpirajo se nova delovna mesta, zvišuje se blaginja prebivalstva.
Izraz podjetnik je francoskega izvora in predstavlja "entre - prende", kar pomeni "nekaj podvzeti". Angleški izraz "entrepreneur" pa pomeni "vmesnik" ali "posrednik"(https://sl.wikipedia.org). Bolj poljudno lahko podjetništvo opredelimo kot proces ustvarjanja nečesa novega. Enotne definicije ni, obstaja jih več različnih.
Timmons (1989) opredeljuje podjetništvo kot sposobnost ustvariti in zgraditi nekaj iz praktično ničesar.
V Sloveniji se je podjetništvo razvilo po letu 1988 z Zakonom o podjetjih, ki je dopustil zasebno ustanavljanje podjetij brez posebnih omejitev. Začenjala se je privatizacija obstoječih družbenih podjetij (Vahčič, 1998). Mnogi avtorji s pojmom podjetništvo označujejo aktivnosti posameznikov, da bi zadovoljili tržne potrebe (Pšeničny et al., 2000). Spet drugi (Špilak, 1999) so mnenja, da je podjetništvo zgolj tekmovanje za dobiček (denar).


Za hiter začetni razvoj novih podjetij v Sloveniji je zaslužnih več dejavnikov (Rebernik et al., 2003):

o    močna tradicija zasebnega podjetništva v obrtni dejavnosti,
o    odprtost Slovenije v evropsko in širše svetovno gospodarstvo, kar je oblikovalo tržno naravnanost, razvijalo managerske zmožnosti, vplivalo na pozitiven odnos do tržnega poslovanja,
o    delovanje podpornih organizacij, Gospodarske in zlasti Obrtne zbornice,
o    razpoložljiva proizvodna znanja, čeprav šolski sistem ni podpiral praktične poklicne naravnanosti, težnje k samostojnemu poslovanju in prevzemanju tveganja,
o    precejšnje število ljudi na delu v tujini, ki so prinesli poslovno naravnanost, poslovne vezi in finančni kapital.

 

V podjetniški val v Sloveniji so se vključili v ta proces (Rebernik et al., 2003):

o    nekdanji zaposleni v družbenih podjetjih, ki so sledili tržni priložnosti in profitnemu motivu ali želji po samostojnosti,
o    srednji in vrhnji management iz družbenih podjetij, ki je ustanovil svoja podjetja in se s tem rešil bremen zadolženosti in presežka zaposlenih,
o    uspešni obrtniki z ustaljenim krogom kupcev in večjimi proizvodnimi zmogljivostmi,
o    brezposelne osebe iz programa samozaposlovanja,
o    osebe s samostojnimi poklici: arhitekti, odvetniki, svetovalci, umetniki in drugi.

 

Problemi financiranja podjetništva za mala in srednja podjetja (MSP)

Ena od bistvenih nalog podjetnika je zagotavljanje finančnih virov za nemoten potek poslovanja in rast podjetja. S financiranjem podjetja se podjetnik sooči že med ustanovitvijo podjetja, njegovim razvojem in širitvijo (Justin, 2000). Financiranje podjetja najprej pomeni pridobivanje finančnih sredstev za nakup realnih aktiv, v širšem smislu pa vključuje še gospodarjenje s finančnimi sredstvi in njihovo vračanje. Zanimiva je opredelitev MSP nasproti velikim podjetjem glede financiranja, saj se možnosti za pridobitev finančnih virov v MSP razlikujejo od možnosti pridobitve le teh v velikih podjetjih.

Naloge, ki jih ima lastnik v MSP, bi lahko strnili v štiri točke (Mramor, 1993):
o    opredeliti kratkoročne in dolgoročne stroške in koristi, povezane z uporabo sredstev podjetja;
o    najti vire sredstev in ugotoviti njihove stroške;
o    izbrati tiste vire sredstev in tisto uporabo sredstev, s katerimi se najbolje sledi cilju poslovanja podjetja;
o    oceniti tveganje in donosnost vsake poslovne aktivnosti.

MSP se srečujejo z različnimi ekonomskimi, institucionalnimi in upravnimi ovirami, zlasti pa s pomanjkanjem finančnih sredstev (vrzel v kapitalu). Praktično najdemo v vsaki strategiji za MSP problem izboljšanja dostopa do finančnih virov kot strateško usmeritev. Finančni viri so bistven element delovanja vse podjetniške podporne mreže in vseh pomembnejših sestavin poslovne infrastrukture, kot so inkubatorji ali tehnološki parki.

Viri financiranja se med samimi MSP razlikujejo, kar pa je odvisno od več dejavnikov  (Glas, 2002):
o    glede na razvojno fazo podjetja: z razvojem MSP postopno prehajajo od notranjih na zunanje financiranje;
o    glede na velikost podjetja, kajti večja podjetja se prej odločajo za zunanje vire;
o    glede na dejavnost MSP, kajti v proizvodnih podjetjih potrebujejo običajno večja sredstva, hkrati so njihovi viri - zemljišča, zgradbe ali oprema - tudi garancija za posojila;
o    nekatera podjetja, npr. socialna ali etničnih skupin, se v vsaj nekaterih državah srečujejo z večjimi ovirami pri financiranju.


Bistveno je, ali je podjetnik zmožen zbrati vsa potrebna finančna sredstva za začetek delovanja podjetja. Veliki problemi so s financiranjem MSP ponovno pri rastočih podjetjih, ki potrebujejo znatna finančna sredstva za rast. Razvojne potrebe podjetij običajno daleč presegajo kapital lastnikov in zadržane dobičke. MSP so pri pridobivanju posojil vezana na svoje premoženje, ki ga lahko uporabijo kot jamstvo, lastniki sami pa se dokaj neradi odločajo za lastniška vlaganja iz zunanjih virov, ker želijo ohraniti neodvisnost in kontrolo nad podjetjem.
    
Pri pridobivanju finančnih sredstev je ključna tudi časovna usklajenost. Pomembno je, da podjetje ne odlaša z iskanjem finančnih sredstev, dokler nima resnega primanjkljaja denarnih sredstev in da ne išče lastniškega kapitala, dokler ga res ne potrebuje. Problemi z denarnim tokom v podjetju slabo vplivajo na kredibilnost managementa in na zmožnost pogajanja z investitorji. Če pa podjetje poskuša pridobiti lastniški kapital prezgodaj, je lahko lastniški delež ustanoviteljev nepotrebno oslabljen.
    
Viri financiranja  MSP

Glede financiranja razlikujemo notranje financiranje, v okvir katerega štejemo predvsem financiranje z zadržanim, nerazdeljenim dobičkom, amortizacijo in oblikovanjem rezerv. Nasproti temu imamo zunanje financiranje. To so finančni prihranki, ki jih pridobimo od ekonomskih celic, ki imajo finančne presežke. V primeru pridobivanja tujih finančnih prihrankov lahko pridobimo dolžniški kapital in/ali novi lastniški kapital (Ramšak, 2001).

Pri notranjem financiranju gre za finančne vire, ki si jih podjetje zagotavlja s pomočjo lastnega poslovanja.
Tabela: Prednosti in slabosti financiranja podjetja z lastnim kapitalom

 

 Prednosti  Slabosti
* krepitev poslovno finančne samostojnosti
* zmanjšanje odvisnosti od tujega kapitala
* krepitev plačilne sposobnosti podjetja
* večja možnost pridobitve tujega vira financiranja kapitala
* premajhna mobilnost denarne akumulacije
* neustrezna alokacija sredstev
* nižja investicijska učinkovitost

Vir: Kralj, 1997

 

Lastniški kapital predstavlja dolgoročni vir financiranja poslovanja podjetja in njegove rasti.  Ločimo sedem oblik, katere se pojavljajo v različnih fazah poslovanja in rasti podjetja (Tajnikar, 2000): lastna sredstva podjetnika, zadržani dobiček, zasebne naložbe, zaprta prodaja, javna prodaja, odprodaja dela podjetja, prodaja celotnega podjetja.

Z zunanjim financiranjem je mišljeno dolžniško financiranje, katerega prednost je, da podjetnik ne odplača dolga takoj, temveč v prihodnosti. Prav tako ne prepusti lastništva investitorju, tako da ne izgubi nadzora nad podjetjem. Slabost pa je, da mora podjetnik prevzeti odgovornost odplačevanja dolga v prihodnosti.

Razlikovanje med lastniškim in dolžniškim financiranjem je uporabno, ker obe vrsti financiranja različno vplivata na denarni tok podjetja. Na kakšen način se bo podjetje financiralo, je odvisno od oblike podjetja, njegove bonitete, podjetnikovega nagnjenja k tveganju, kot tudi od njegove možnosti dostopa do dolžniških sredstev ali lastniških sredstev in pogojev, ki so z njimi povezani.Vir financiranja je v veliki meri določen s tem, koliko sredstev potrebuje podjetnik, kdaj jih potrebuje in ali zahteva dolžniška ali lastniška sredstva. Izbira finančne strategije pogosto nakazuje možen vir sredstev. Seveda včasih velja tudi obratno.

Dostop do dolžniškega kapitala je težji, predvsem v začetnih fazah podjetja. Odločanje o strukturi kapitala pri malih podjetjih je v praksi največkrat manj optimalno, ker podjetja uporabljajo tiste vire financiranja, ki so zanje sploh dostopni.

Podjetja v Sloveniji se odločajo o posameznih virih financiranja na podlagi različnih dejavnikov, kot so na primer stroški financiranja, ročnost, pravočasnost, pričakovani denarni tok, vrsta vlaganj in podobno.
    
    
Bančno financiranje za MSP
    
Sodelovanje z banko ima pri večini podjetnikov pomembno mesto na poti k uspešnosti njihovih podjetij in tudi njih samih. Podjetniki, ki potrebujejo denarna sredstva, se najpogosteje napotijo v banko, pri čemer morajo skrbno preučiti pogoje sodelovanja, saj se pri posameznih bankah ti pogoji razlikujejo. Podjetja, ki imajo pri banki odprt poslovni račun, so banki zaupala vodenje sredstev na vpogled v celoti. S tem postane podjetnik komitent banke. Nekatera podjetja poslovno sodelujejo z več bankami. Tako sodelovanje pomeni za banko dobro informacijsko podlago ob ugotavljanju bonitete podjetja, ko se ta odloči za najem kredita ali za kako drugo bančno storitev. Podjetnik lahko z banko kakovostno in uspešno sodeluje na različnih področjih in si pridobi njeno zaupanje. Banka si prizadeva, da s svojimi komitenti ne bi sklepala le aktivnih poslov (krediti), ampak tudi pasivne posle (sredstva na vpogled, vezani depoziti).

Ko se podjetnik odloča, s katero banko bo podjetje sodelovalo, mora upoštevati določena merila, ki mu bodo omogočila izbiro prave banke. Zavedati se mora konkurence med bankami in izbrati tisto, ki mu bo ponudila največ. Vedeti mora, da ni nujno najboljša tista banka, ki ima najnižjo obrestno mero. Zelo pomembno je tudi, da podjetnik izbere banko, ki ima posluh za komitenta. Ustrezna raven, ki zagotavlja hitro odločanje, je osnovni pogoj, da lahko banka zahtevke komitentov obravnava hitro in kakovostno.
    
V času gospodarske krize so se zaradi zaostrovanja pogojev na področju bančnega financiranja MSP redkeje posluževale tovrstnega financiranja. Banke so v času gospodarske krize za odobritev posojila zaostrile pogoje financiranja, znižala so se posojila, obremenjena so bila s slabimi posojili ipd.
    
Z izboljšanjem gospodarskih razmer so se znižale obrestne mere, banke so izboljšale tudi druge stroške financiranja, sledilo je izboljšanje razpoložljivosti velikosti in ročnosti posojila.  Izboljšanje pogojev bančnega financiranja se je začelo počasi od leta 2015 dalje. Podjetja pričakujejo izboljšanje stanja na področju zunanjega financiranja tudi v letošnjem letu in samo 10% MSP ne namerava investirati v naslednjih petih letih (Geršak, 2018).
    
    
Sklep
    
MSP se z vprašanjem financiranja podjetja sreča že ob ustanovitvi podjetja. Problem financiranja spremlja podjetja skozi vse faze razvoja in rasti.  

Zagotavljanje ustreznih finančnih virov in vodenje aktivne finančne politike je za nemoteno poslovanje in rast MSP ena bistvenih nalog. Podjetja želijo ob uporabi primernih virov financiranja vzpodbujati dolgoročno rast in razvoj. To pomeni, da morajo biti ponujeni ugodnejši viri financiranja in zagotovljena pravočasna in hitra strokovna informiranost. MSP so predvsem v začetni fazi svojega poslovanja precej obremenjena z obveznostmi do virov financiranja.

Banke so za MSP še vedno najpomembnejše finančne institucije, zato je pomembno, da podjetja posvečajo temu odnosu oziroma sodelovanju posebno pozornost. MSP lahko  v slovenskem bančnem prostoru izbira med več bankami, pri čemer mora skrbno preučiti pogoje in sodelovanje s posamezno banko. Podjetniki si morajo pri izbiri banke vzeti čas za razmislek, saj obstajajo razlike med ponudbo različnih bank. Ker je kredit najpomembnejši zunanji vir financiranja MSP, banke pa najpogostejši vir, je najpomembnejši izziv bančno - podjetniškega sodelovanja izboljšanje informacijskega toka med njimi in hitra odzivnost.

Po gospodarski krizi se situacija izboljšuje. Ponudba in hitrost storitev bank se izboljšuje, banke postajajo bolj prilagodljive, okrepile so svoje svetovalne funkcije, uvajajo digitalizacijo, vedno bolj se trudijo konkurirati in prilagajati podjetnikovim potrebam.
    
MSP-jem pa je lahko v pomoč tudi stalno izobraževanje na tem področju, kot eden od primerov npr. "Priročnik za kreditno financiranje MSP-jev po priporočilih Evropske Komisije" in praksa. Odločitve v preteklosti so lahko merilo sedanjosti in prihodnosti. Zaupanje in vzajemno partnerstvo pa je ključ do uspeha.
    
    
Literatura:
    
1. Geršak, U. in A. 2018. Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja. Bančni vestnik 7-8: 56, 60
2. Glas, M. 2002. Problemi financiranja malih in srednjih podjetij in finančna podpora. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
3. Justin, D. 2000. Poslovanje banke z malim gospodarstvom. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
4. Kralj, J. 1997. Financiranje malih podjetij. IKS Revija za računovodstvo, str. 48, 50.
5. Mramor, D. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
6. Pšeničny, V. et al. 2000. Podjetništvo, podjetnik, podjetniška priložnost, podjetniški proces, podjem. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.
7. Ramšak, M. 2001. Letno poročilo malih podjetij kot vir informacij za pridobivanje bančnih posojil. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
8. Rebernik, M. et al. 2003. Slovenski podjetniški observatorij. Maribor: Inštitut ta podjetništvo in management malih podjetij.
9. Špilak, Š. 1999. Podjetniški priročnik. Murska Sobota: Pomurska založba.
10. Tajnikar, M. 2000. Tvegano poslovodenje: Knjiga o gazelah in rastočih poslih. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.
11. Timmons, J.A. 1989. The Entrepreneurial Mind. Andover: Brick House.
12. Vahčič, A. et al. 1998. Osnove podjetništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.