POVZETEK

V prispevku opisujemo izzive podjetij pri ogla�evanju na live stream platformah, kjer generacija mladih med 14 in 24 leti mno�i?no (lahko ve? milijonov) spremlja organizirana tekmovanja e-�porta in igranje profesionalnih igralcev videoiger v realnem ?asu. Razvoj in popularnost e-�porta je izredno hitra, s tem pa tudi spremljanje in gledanost. Prihodki na ra?un ogla�evanja so v porastu in ?e predpostavimo, da bo e-�port po spremljanju na svetovnem nivoju dohitel klasi?ni �port, bodo temi sledili tudi prihodki. Ob upo�tevanju rezultatov na�e raziskave, da kar 43 % vseh anketiranih oseb (v povpre?ju starih 17 let) spremlja igranje profesionalnih igralcev preko live stream platform v realnem ?asu ter da jih kar 80 % opazi reklamna sporo?ila, lahko zagotovo predpostavimo, da se odpira novo podro?je za podjetja, ki svoje izdelke in storitve tr�ijo na globalnem trgu.

KLJU?NE BESEDE:
e-�port, videoigre, live stream, ogla�evanje, Twitch

ABSTRACT

The article describes the challenges of companies when advertising on live streaming platforms, where the generation of younger people, aged between 14 and 24, massively (possibly millions) monitor organized e-sport competitions and playing of professional video games in real time. The development and popularity of e-sport is extremely fast and therefore also monitoring and ratings. The revenue from advertising is on the rise, and assuming that following e-sport world-wide will catch up with classic sports, the increase of revenue will follow. Taking into consideration the results of our survey that as many as 43% of all respondents (on average 17 years old) monitor the playing of professional players via live stream platforms in real time, and that 80% of them notice advertisements, we can definitely assume that a new area is opened for those companies, that trade their products and services on the global market.

KEYWORDS:
e-sport, video games, live streaming, advertising, Twitch
 

UVOD

Iskanje novih poti ogla�evanja, prek katerih podjetja dosegajo svoje potro�nike, predstavlja podjetjem stalen izziv. Za ciljno skupino mlaj�e generacije klasi?no ogla�evanje ne deluje ve?. Podjetja so prisiljena iskati nove poti prek najrazli?nej�ih ogla�evalskih kanalov. Pri tem v veliki meri izkori�?ajo dru�bena omre�ja, kjer so pripadniki mlade generacije prisotni prakti?no ves ?as. Organizirano igranje videoiger in spremljanje drugih igralcev preko live stream platform namre? privablja mlade, ki mno�i?no (ve? milijonov) dnevno pre�ivijo ve? ur v spremljanju videoiger igralcev � streamerjev, ki komunicirajo z gledalci, jih zabavajo, delijo mnenja in izku�nje ter pri tem tudi ogla�ujejo izdelke.

E-�PORT

Igranje videoiger je v obdobju, ko so se igranja lotili profesionalni igralci na organiziranih tekmovanjih, kjer so veljala vnaprej dolo?ena pravila tekmovanja, dobilo oznako elektronski �port ali e-�port (e-sport). Gre za profesionalno tekmovalno igranje ra?unalni�kih videoiger. Najpogosteje imamo pri tem v mislih igranje videoiger, v katerih hkrati sodeluje razli?no �tevilo igralcev ene ekipe proti drugi ekipi igralcev. ?lani tekmovalne ekipe pripadajo klubu ali drugi organizaciji, ki jo pogosto sponzorira dolo?eno podjetje. Igre, v katerih tekmujejo, so razli?ne in niso povezana s �portom, kot bi jih razumeli glede na poimenovanje. Tekmovanja so obi?ajno organizirana po sistemu liga�kih tekmovanj, ki jih poznamo iz �klasi?nih� �portov, za kar je najpogosteje poskrbel �e sam razvijalec videoigre. ?lani tekmovalne ekipe so profesionalni igralci videoiger, za katerimi stojijo trenerji, mened�erji, sponzorji ipd.

Najpopularnej�e zvrsti videoiger v zadnjem ?asu so realno-?asovne strategije, pretepa�ke igre, �portne igre, enoosebne strelske igre in ve? igralske bojne arene.

Razprave o tem, ali organizirana tekmovanja videoiger sodijo v �port ali ne, �e potekajo in mnenja so �e vedno razli?na. Kot ka�e, bodo znanstveniki morali na novo postaviti definicijo �porta, ki je bil do sedaj opredeljen kot igra, ki izpolnjuje �tiri kriterije:  potrebna je spretnost oz. ve�?ina (v nasprotju s sre?o), spretnost je telesne narave, mno�i?na priljubljenost in stabilnost igre, ki jo predstavljajo in�titucije in ostale pomo�ne vloge (npr. trenerji, komentatorji, mened�erji). Osnovni kriterij �porta pa je gibalno fizi?ni moment �portnika, ki mora vklju?evati vsak �port. Pri e-�portu je ta zelo omejen.

Igralci videoiger, ki se udele�ujejo mednarodnih tekmovanj in jim pravimo profesionalni igralci, trenirajo ve? ur dnevno. Njihov trening pa ni, kot bi si mogo?e kdo mislil, sestavljen samo iz igranja videoiger, temve? tudi kondicijske vadbe in miselnih vaj, ki so igralcem v pomo? pri tekmovanju. Profesionalni tekmovalci, ki pridejo v sam svetovni vrh tekmovalne lestvice, so sposobni opraviti ve? kot 300 akcij v eni minuti. Pri igranju so zelo pomembni vztrajnost, hitrost, koordinacija, spretnost in potrebni refleksi. Prav tako sta potrebna tudi sposobnost razvijanja strategij in hitro odgovarjanje na strategije nasprotne ekipe.

Odzivi posameznih dr�av na profesionalne igralce e-�portov so zelo razli?ni. V Aziji, kjer je e-�port najbolj razvit, imajo klubi in tekmovalci enak status �portnika kot pri klasi?nih �portih. V ZDA imajo recimo od leto�njega leta naprej priznan status profesionalnega �portnika, kar igralcem olaj�a pridobivanje viz za obisk dr�ave gostiteljice mednarodnega tekmovanja ali pri pridobitvi �portnih �tipendij na srednjih �olah ipd.

E-�PORT V SLOVENIJI

Po besedah poznavalca razmer e-�porta in organizatorja tekmovanj videoiger v Sloveniji je v na�i dr�avi �e vedno pomanjkanje videoigri?nih (gaming) dogodkov, po njegovem mnenju pa se stanje izbolj�uje. V svetu prevladuje pribli�no 20 videoiger, ki imajo za seboj mnogo�tevilne skupnosti, tekmovalno strukturo in sponzorsko podporo organizacij. Tekmovanja, ki so organizirana v Sloveniji in potekajo v �ivo, se imenujejo LAN party in na njih sodeluje tudi do 500 tekmovalcev (v tujini tudi 10.000). Tak�na tekmovanja so bila organizirana v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novem mestu, Murski Soboti �

S prepoznavnostjo e-�porta in razvojem in popularnostjo videoigri?nih dogodkov v Sloveniji se odpira veliko mo�nosti za zaslu�ek. Sponzorska podjetja imajo s tem mo�nost ogla�evanja svojih izdelkov. Z zelo dobrim usmerjanjem v ciljne skupine gledalcev so sponzorska podjetja pri tem lahko zelo uspe�na.

LIVE STREAM PLATFORME

Klju?ni preboj v uspe�nosti in mno�i?ni raz�irjenosti spremljanja tekmovanj videoiger je tehnologija pretakanja videa v realnem ?asu, kar poznamo pod pojmom live streaming. Igralci videoiger lahko prena�ajo svoje igranje prek interneta na razli?nih platformah, kot so recimo Twitch, Smashcast, Youtube ipd. Gledalci tako v vsakem trenutku spremljajo igro razli?nih profesionalnih ali amaterskih ekip igralcev ali posameznega igralca (streamerja), ki v realnem ?asu predvajajo svojo igro. Vsak dan tako nad 200 000 gledalcev spremlja nekaj ur dnevno eno samo tekmo. ?e se�tejemo vse tekme, dobimo ve?milijonsko publiko gledalcev.

Gledalci prek spleta ne spremljajo samo organiziranih tekmovanj, temve? tudi igranje oziroma treniranje profesionalnega igralca, ki je praviloma zelo uspe�en tudi v tekmovalnem sistemu. Igralec svojo igro predvaja v �ivo (live stream) na platformi, recimo Twitch ali podobno (Smashcast, Youtube). Tako imenovani �streamerji� igrajo nekaj ur dnevno, zabavajo gledalce s svojimi komentarji, preizku�ajo nove igre, delijo mnenja z gledalci in tudi poskrbijo za ogla�evanje razli?nih izdelkov ali storitev sponzorja. Oglasi se lahko prikazujejo v oglasnem prostoru na ekranu ali pa jih igralec �  streamer sam omenja ali vplete v svoj �show�.

Tako lahko igralci ogla�ujejo razli?ne izdelke ali storitve poljubnih podjetij. Ker se �tevilo gledalcev enega profesionalnega igralca meri v ve? tiso?ih hkrati, je ogla�evanje lahko dober prihodek za igralce, ki od teh prihodkov �ivijo. Igralec � streamer tako zabava gledalce in lahko s svojo podobo zaslu�i celo ve? kot igralci na organiziranih mednarodnih tekmovanjih e-�porta.

Platforme, ki sodijo med spletna dru�bena omre�ja in omogo?ajo live stream predvajanja iger (Twitch �), nudijo idealno prilo�nost za ogla�evanje blagovnih znamk zelo natan?no ciljani skupini oseb. Znano je, da so spletna dru�bena omre�ja le v nekaj letih postala globalni fenomen z velikanskim dru�benim pa tudi ekonomskim vplivom (Heidemann, Klier in Probst, 2012), in z veliko verjetnostjo lahko pri?akujemo, da se bodo platforme, kot je Twitch, zna�le v skupini dru�benih omre�ij, ki bodo pritegnila najve?ji dele� uporabnikov v svetovnem merilu. V prednosti bodo seveda tista podjetja, ki bodo hitro odreagirala in pri?ela pravo?asno komunicirati z uporabniki teh dru�benih omre�ij. Zavedanje podjetij, da so uporabniki platforme Twitch predstavniki mlade populacije, ki je ve�?a novih na?inov komunikacije, jim zagotavlja prihodnost in obstoj.

Na �live stream� platformah je komunikacija med igralci � streamerji in gledalci preko chata neposredna. Le-ti si delijo informacije in izmenjujejo mnenja. Uporabniki se tako znajdejo v vlogi potro�nika. Ker postajajo trgi globalni, tehnolo�ke spremembe pa bliskovite, se marketing spreminja iz dneva v dan; potro�niki lahko na spletu ocenjujejo, kritizirajo, izmenjujejo mnenja. Zato so ravno oni tisti, ki soupravljajo blagovne znamke (Jan?i? in �abkar, 2013).

Podjetja, ki izkori�?ajo dru�bena omre�ja za ogla�evanje, se morajo zavedati, da se le-ta razvijajo in stalno spreminjajo. Tako kot inovacije sprejemajo gledalci, tako tudi ogla�evalci uporabljajo vzorce raz�irjanja teh inovacij. Ti vzorci so naslednji (Jan?i? in �abkar 2013, 300):
- inovatorji sprejmejo novo tehnologijo;
- tehnologija najde svoj prostor na ogla�evalskem prostoru, postane popularna;
- ogla�evalci jo po?asi pri?nejo spoznavati ter uporabljati;
- inovativni ogla�evalci opazijo novo prilo�nost z uporabo nove tehnologije, ki jo omogo?a; za?ne jo uporabljati vedno ve?je �tevilo ogla�evalcev;
- tehnologija postane sprejeta in postane vedno bolj uveljavljena med ogla�evalci.

RAZISKAVA

Z raziskavo smo �eleli ugotoviti, ali mladi poznajo e-�port ter organizirano igranje videoiger in ali spremljajo tekmovanja in treninge tekmovalcev ter drugih igralcev preko live stream platform. Predvsem nas je zanimalo, kak�en dele� mladih spremlja igranje v �ivo in koliko ?asa na dan porabijo za oglede. V povezavi s tem lahko ugotavljamo, ali je podjetjem aktualno ogla�evati na live stream platformah in na katero ciljno skupino lahko pri ogla�evanju ra?unajo.

Cilj raziskave je bil raziskati, koliko ?asa predstavniki mlade generacije pre�ivijo pri igranju in spremljanju videoiger na live stream platformah ter ali reklamna sporo?ila dose�ejo svoj namen vidnosti med njimi. V ta namen smo izdelali anketni vpra�alnik.

Vpra�alnik je bil sestavljen iz 16 vpra�anj, od katerega so bila tri demografske narave, ostala pa vezana na namen raziskave.

Raziskavo smo narediti s pomo?jo spletne ankete, ki smo jo razposlali na razli?ne elektronske po�tne naslove ciljne publike. Anketo smo objavili na dru�benih omre�jih in z osebnimi povabili privabili osebe, da izpolnijo vpra�alnik. Ciljna skupina je bila tista, ki se v najve?ji meri udele�uje organiziranih tekmovanj e-�porta ter spremlja igranje v �ivo na razli?nih live stream platformah. To so mlade osebe v starosti od 15 do 24 let, kar pomeni dijaki, ki obiskujejo srednjo �olo, in �tudenti.

Anketiranje smo izvajali v decembru 2018 ter pridobili 152 pravilno izpolnjenih anket. Pri sestavi vpra�alnika smo se dr�ali dejstva, da mora biti razumljiv, enostaven za re�evanje in po mo�nosti ?im kraj�i, saj smo menili, da bi predolg vpra�alnika odvrnil mlade osebe pri re�evanju.

V raziskavi smo �eleli predvsem ugotoviti:
- kolik�en dele� mladih pozna e-�port,
- kolik�en dele� mladih se udele�uje organiziranih tekmovanj igranja videoiger in kje,
- kolik�en dele� mladih spremlja igranje videoiger razli?nih igralcev in v kak�nem obsegu,
- na katerih live stream platformah mladi spremljajo igranje videoiger drugih igralcev (streamerjev),
- ali opazijo reklamna sporo?ila v ?asu spremljanja streamerjev,
- mnenje mladih o e-�portu.

Iz grafikona 1 je razvidno, da je na anketo odgovorilo 152 oseb, od tega 84 (56 %) oseb �enskega spola in 68 (44 %) oseb mo�kega spola.

Grafikon 1: Spol anketiranih oseb

Grafikon 2 prikazuje, da so na anketo odgovarjali ve?inoma mladi anketiranci, ki so v povpre?ju stari 17 let.

Grafikon 2: �tevilo anketiranih oseb po letih starosti

Grafikon 3 prikazuje, v kolik�ni meri anketirane osebe poznajo izraz e-�port. Rezultat nam pove, da izraz e-�port �e ni splo�no uveljavljen, saj kar 87 (57 %) anketiranih oseb �e ni sli�alo za e-�port. 

Grafikon 3: E-�port

Iz tabele 1 in grafikona 4 je razvidno, da samo 26 (17 %) anketiranih oseb do sedaj �e ni igralo ra?unalni�kih videoiger. Preostali anketiranci igrajo videoigre ali so jih igrali po ve?ini nekaj ur mese?no oziroma nekaj ur tedensko.

Tabela 1: Ali igra� oziroma si igral ra?unalni�ke videoigre?

Grafikon 4: Igranje ra?unalni�kih videoiger

Iz tabele 2 in grafikona 5 je razvidno, da najve? anketiranih oseb, ki za igranje videoigre porabijo nekaj ur dnevno, igra med eno in tremi urami dnevno.

 Tabela 2: Koliko ur dnevno igra� videoigre?

Grafikon 5: �tevilo ur igranja dnevno

Iz grafikona 6 je razvidno, da je samo 14 (9 %) anketiranih oseb �e sodelovalo na organiziranih tekmovanjih v videoigrah. Med njimi je bila samo ena oseba na organiziranem tekmovanju v tujini, ostali pa so bili na tekmovanjih v Sloveniji.

Grafikon 6: Tekmovanje na organiziranih tekmovanjih

Iz grafikona 7 je razvidno, da kar 55 (36 %) anketiranih oseb ob?asno spremlja igranje streamerjev in 10 ali 7 % anketiranih oseb redno spremlja igranje streamerjev. V se�tevku torej pomeni, da igranje videoiger spremlja kar 43 % vseh anketiranih oseb.

V raziskavi smo tudi zastavili vpra�anje tistim osebam, ki redno spremljajo igranje streamerjev o tem, koliko ur dnevno spremljajo igranje. V povpre?ju so anketirane osebe odgovorile, da spremljajo med eno in dve uri dnevno.

Grafikon 7: Spremljanje igranja videoiger razli?nih igralcev � �streamerjev�

Iz grafikona 8 je razvidno, da je med anketiranimi osebami, ki spremljajo igranje videoiger igralcev � streamerjev, kar 80 % tistih, ki opazijo reklamna sporo?ila, ki jih predvajajo streamerji v ?asu svojega igranja.

Grafikon 8: Reklamna sporo?ila

Na vpra�anje, kot je razvidno iz grafikona 9, ali se ukvarja� s klasi?nim �portom, so anketirane osebe v 38 primerih (25 %) odgovorile, da se redno ukvarjajo s �portom in trenirajo ve?krat tedensko. Rekreativno se s �portom ukvarja 63 oseb (41 %), ostali pa se s klasi?nim �portom ne ukvarjajo.

Grafikon 9: Ukvarjanje s klasi?nim �portom

Kar 105 (70 %) anketiranih oseb meni, da igranje in tekmovanje iz videoiger ne sodi med �porte, kar nakazuje, da je popularizacija e-�porta �e zelo na za?etku. Glede na to, da so v svetu tendence po uvrstitvi e-�porta med olimpijske �porte, predvidevamo, da se bo splo�no mnenje prav gotovo �e spremenilo.

Grafikon 10: Igranje in tekmovanje videoiger

ZAKLJU?EK

Priljubljenost spremljanja igranja videoiger profesionalnih igralcev, torej spremljanje e-�porta na mednarodnih tekmovanjih, je v zadnjih letih v velikem porastu. V nekaterih primerih �e lahko presega spremljanje �klasi?nih� �portnih mednarodnih tekmovanj. Tekmovanja, ki so najpogosteje prek vikenda in trajajo ve? ur oziroma dni, spremlja prek spleta ve? sto tiso? gledalcev. Rekord hkratnega ogleda ima polfinalno tekmovanje Worlds 2017 pri igranju videoigre LoL (League of Legends), ki si jo je ogledalo ve? kot 100 milijonov gledalcev.

E-�port je postal tr�no zanimiv za podjetja, ki lahko na globalnem trgu predstavljajo svoje izdelke in storitve. Vpra�anje ?asa je, kdaj se bo e-�port uvrstil na olimpijske igre.

Razvoj in popularnost e-�porta je izredno hitra, s tem pa tudi spremljanje in gledanost e-�porta. To prav gotovo pomeni, da se bo na tem podro?ju dogajalo �e marsikaj. Prihodki na ra?un ogla�evanja so v porastu in glede na to, da e-�port po spremljanju na svetovnem nivoju dohiteva klasi?en �port, bodo temu sledili tudi prihodki.

Ob upo�tevanju rezultatov na�e raziskave, da kar 43 % vseh anketiranih oseb (v povpre?ju starih 17 let) spremlja igranje profesionalnih igralcev prek live stream platform v realnem ?asu ter da jih je kar 80 % opazilo reklamna sporo?ila, lahko zaklju?imo, da se odpira novo podro?je za podjetja, ki svoje izdelke in storitve tr�ijo na globalnem trgu.

VIRI

E-�port. Dostopno na https://sl.wikipedia.org/wiki/E-%C5%A1port. [01. 12. 20018].

Heidemann, Julija, Mathias Klier in Florian Probst. 2012. Online social networks: A survey of a global phenomenon. Computer Networks 56 (18): 3866-3878.

Jan?i?, Zlatko in Vesna �abkar. 2013. Ogla�evanje. Ljubljana: Fakulteta za dru�bene vede

Kali�nik, G. 2018. ?e nisi za �port, bodi za e-�port. Delo. Dostopno na: https://www.delo.si/nedelo/ce-nisi-za-sport-bodi-za-e-sport-74445.html [08. 12. 2018].

LoLGamepedia. 2018. Dostopno na: https://lol.gamepedia.com/UEG_League/2018-2019_Winter_Season [27. 12. 2018].

Ra?unalni�ke novice. 2014. E-�port postaja priznan profesionalni �port. Dostopno na:
https://www.racunalniske-novice.com/novice/piano/e-sport-postaja-priznan-profesionalni-sport.html [06. 12. 2018].

Ra?unalni�ke novice. 2017. E  Gaming" bi lahko postal olimpijski �por. Dostopno na:
https://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/gaming-bi-lahko-postal-olimpijski-sport.html  [15. 12. 2018].

Tournaments. League of Legends. 2018. Dostopno na https://esc.watch/tournaments/lol
[28. 12. 2018].

Twitch. 2018. Dostopno na: https://www.twitch.tv/. [27. 12. 2018].

Zava�nik, S. 2018. Okrogla miza o e-�portih v Sloveniji. Dostopno na https://spid.si/blog/2018/06/okrogla-miza-o-esportih-v-sloveniji/ [15. 12. 2018].