Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



2017 > Letnik 7, št. 2




RADOSLAVA VIHAREV, MAG. MEDN. POSL. IN TRAJ. RAZ.: ANALIZA GOSPODARSKE DIPLOMACIJE NA VELEPOSLANIŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE V SARAJEVU

natisni E-pošta

POVZETEK

Nacionalno gospodarstvo si ne more privoščiti izolacije ostalega sveta. Mednarodno gospodarsko sodelovanje je v veliki meri odvisno od gospodarske diplomacije, ki ima v svojih rokah instrumente in možnosti, namenjene odpiranju vrat slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih. Pomemben dejavnik pri prevzemanju učinkovitejše vloge gospodarske diplomacije so ljudje in sodelovanje na vseh nivojih ter v vseh porah naše družbe. Pričujoči prispevek analizira gospodarsko diplomacijo na VSA, in sicer tako, da sooča pričakovanja podjetij in poglede akterjev gospodarske diplomacije. Uporabljena metodologija zajema pregled literature, spletnih virov, intervjuja z bivšim in sedanjim gospodarskim atašejem na VSA ter anketo med slovenskimi podjetji na trgu Bosne in Hercegovine (BiH), ki poznajo delovanje slovenske gospodarske diplomacije na VSA. Na podlagi zgoraj navedenih virov ugotavljam, da podjetjem pogosto ni jasno, kako nastopati na tujem trgu, in ker ne vedo, kaj lahko pričakujejo od gospodarske diplomacije, velikokrat pride do nesporazumov. Trdim, da se ta problem da rešiti, in sicer z ozaveščanjem podjetij, kaj točno za njih lahko naredi gospodarska diplomacija, v smislu, da podjetja končno preidejo od reaktivne k proaktivni strategiji prodora na tuj trg, gospodarska diplomacija pa jim pri tem pomaga z oblikovanjem njihovih interesov ter uresničevanju njihovih ciljev.

Ključne besede:

zunanja politika, diplomacija, gospodarska diplomacija, mednarodna trgovina, gospodarski ataše, diplomatsko konzularna predstavništva, Bosna in Hercegovina.

 

ABSTRACT

National economy cannot afford isolation from the rest of the world. International economic cooperation is in great part dependent on economic diplomacy, which has abilities that are meant for opening doors to Slovenian diplomacy on the international market. Important role in improving economic diplomacy are people and all segments and levels of our society. This work analyzes economic diplomacy facing expectations of companies and the views of actors of economic diplomacy. The methodology includes overview of literature, web-sites, interviews with former and present economic attaché in Slovenian Embassy in Sarajevo (VSA) and empirical research among Slovenian companies in the market of Bosnia and Herzegovina that know the functioning of Slovenian economic diplomacy in VSA. Based on these sources, I begin to realize that companies are frequently not sure how to act on the international market, and later on they do not know what to expect from it, therefore there are often misunderstandings. I claim that this problem could be solved with raising awareness among companies, what exactly economic diplomacy can offer them so that companies can come from recreational to proactive strategies on the international market. Economic diplomacy plays an important part of shaping their interests and creating their goals.

Key words: Foreign policy, diplomacy, economic diplomacy, international trade, economic attaché, diplomatic consular representation, Bosnia and Herzegovina

 

UVOD

Zgodovinsko dejstvo je, da se zunanja politika vsake države skozi čas spreminja in preoblikuje. Na te spremembe vplivajo prioritete in cilji, ki so lahko politični ali ekonomski. Zaradi svoje omejene moči v mednarodni skupnosti, ki izhaja iz njene majhnosti, je slovenska zunanja politika svoje cilje vedno uresničevala z diplomacijo. V današnjem času, ko podjetja tekmujejo za svoj obstoj in tržne deleže, ne glede na to, v katerem časovnem pasu so, kakšen jezik in valuto uporabljajo, je naloga slovenske gospodarske diplomacije, da našim podjetjem ponudi vso svojo podporo in pomoč pri njihovi mednarodni konkurenčnosti in prodoru na tuje trge. Za majhne države, kot je Slovenija, je gospodarska diplomacija še posebej pomembna, saj je gospodarstvo zaradi svoje majhnosti in nekaterih drugih značilnosti zelo odvisno od zunanje trgovine (Romih, 2012).

Seveda morajo podjetja za uspešno poslovanje na tujih trgih vložiti precej truda in se primerno, značilnostim trga, pripraviti na vstop ter delovanje na njem. V pripravo je potrebno vključiti strateške, organizacijske, kadrovske in finančne vire. Pri tem je zelo pomembno, da so podjetja dobro seznanjena s storitvami gospodarske diplomacije in te storitve primerno uporabljajo ter imajo pri tem tudi realna pričakovanja. Zunanji minister Karl Erjavec je na okrogli mizi zunanjega ministrstva in STA z naslovom Diplomacija in gospodarstvo – z roko v roki do novih priložnosti dejal, da glede na gospodarske razmere doma in v svetu postaja gospodarska diplomacija ključen del zunanje politike. Vendar pa ne more opraviti dela namesto podjetij (MZZ, 2012).

Enaindvajseto stoletje je pomen gospodarske diplomacije pripeljalo tako daleč, da si je sploh ne moremo več predstavljati brez njene ekonomske komponente. Ta ostaja pomembna za vse države, še posebej manjše (Udovič, 2012). Gospodarstvo Republike Slovenije (RS) je zelo odprto, saj je Slovenija kot majhna država pri doseganju ekonomij obsega precej odvisna od internacionalizacije podjetij na tujih trgih. Motivi, ki vodijo v internacionalizacijo poslovanja, so od podjetja do podjetja različni, na splošno pa se v strokovni literaturi mednarodnega poslovanja delijo na proaktivne in reaktivne in jih dopolnjujejo notranji ali zunanji vzgibi (Hollensen, 2011).

Menimo, da ima gospodarska diplomacija Slovenije v svojih rokah instrumente in možnosti, ki niso namenjene le odpiranju vrat slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih, temveč predstavljajo tudi strateški koncept in način delovanja države na področju povezovanja gospodarstva v Sloveniji, in sicer v luči lažjega in učinkovitejšega prodiranja na zunanje trge.


Problem in predmet raziskovanja

Na tem mestu obravnavamo gospodarsko diplomacijo, ki ima s svojim kvalitetnim delovanjem pomembno vlogo pri odpiranju vrat na trg izbrane države in posledično vpliv na povišano gospodarsko rast. Pri tem delovanju prihaja vsakodnevno do številnih nasvetov in predlogov, kaj bi gospodarska diplomacija v svojem delokrogu morala narediti ter do vprašanj, zakaj oz. kje so ovire, da se ne naredi tako, da bi bilo bolje in učinkoviteje. Takoj bi izpostavili, da pri tem problemu obstajata dve strani: podjetniška stran, ki ima občutek, da njihovi predlogi naletijo na "gluha ušesa", druga stran - akterji gospodarske diplomacije - meni, da jih podjetja velikokrat neupravičeno in nepravično ocenjujejo slabo.

Brez podjetij gospodarska diplomacija nima pomena, zato je prav, da se ta s svojimi potrebami čim pogosteje obrnejo nanjo. V smislu najbolj kakovostne pomoči s strani gospodarske diplomacije je potrebno, da so te potrebe ciljno usmerjene, jasne in da so podjetja pri tem proaktivna. Po drugi strani pa mora Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije izbrati primeren in usposobljen diplomatski kader, ki bo po najboljših močeh razumel, pomagal, svetoval in na koncu dosegel cilj, to pa je uspešnejša in učinkovitejša gospodarska diplomacija (Burkelc, Udovič, 2011). Oddaljenost
in nepoznavanje poslovnega okolja povečujeta stopnjo tveganja. Tu so ključnega pomena gospodarski atašeji, ki že delujejo na teh trgih in poznajo poslovno okolje.

Na področju gospodarske diplomacije raziskovalci zaznavajo brisanje razlik med diplomati in strokovnjaki ter porast menedžerskih nalog, ki jih opravljajo diplomati, še zlasti tisti iz manjših držav. Opravljanje strokovnih in menedžerskih nalog pa zahteva drugačna znanja in s tem tudi drugačno izobraževanje (Jazbec, 2009).

Makroekonomska gibanja enega gospodarstva vplivajo na gospodarstvo druge države. Prav tako dogajanja v svetovnem gospodarstvu vplivajo na nacionalna gospodarstva. Bolj kot je gospodarstvo odprto, močnejše so mednarodne povezave. Manjše, kot je gospodarstvo, bolj mora biti odprto. V tem primeru so zunanji vplivi na domače gospodarstvo močnejši (Senjur, 2001, 221).

V primeru, da je trgovanje med državami intenzivnejše, imajo države od tega večje koristi in večja, kot je rast trgovine, večja bo tudi rast BDP. Povedano drugače, bolj kot države med seboj trgujejo, hitreje povečujejo narodno bogastvo, kar pomeni večanje blaginje prebivalcev (Damjan, 2008).

Slovensko gospodarstvo glede na svetovno ekonomijo spada v malo gospodarstvo, kar pomeni, da je potreba po sodelovanju v mednarodnem gospodarskem prostoru še večja. Slovenija na gospodarski ravni sodeluje z velikim številom držav in intenzivnost tovrstnega sodelovanja je odvisna od različnih faktorjev, in sicer od povpraševanja, geografske lokacije, velikosti trga, logističnih stroškov, zgodovinskih in kulturnih vezi ter političnih ali strateških ciljev, itd. BiH je država, s katero Slovenija intenzivno gospodarsko sodeluje. Na državni in visoki gospodarski ravni je bilo med tema dvema državama za boljše gospodarsko sodelovanje sklenjenih veliko sporazumov. Na osnovi Sporazuma med Vlado RS in Svetom ministrov BiH o gospodarskem sodelovanju je koncem leta 2014 potekalo že tretje zasedanje  skupne komisije za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo ter BiH. Iz tega je razvidno, da je sodelovanje med državama v okviru naložb podjetij, tako v smislu izvoza in uvoza, zelo intenzivno. Vedno bolj se potrjuje dejstvo, da je tržišče BiH zelo zanimivo za slovenske investitorje, še posebej zaradi geografske bližine, relativno nizkih logističnih stroškov, zelo majhnih jezikovnih ovir in zgodovinskih vezi (zgodovinsko gledano BiH predstavlja naravni izvozni trg, slovenske blagovne znamke so še vedno zelo cenjene, kultura in poslovno okolje je slovenskim investitorjem dobro poznano, itd.). Ne čudi dejstvo, da BiH postaja pomembna izvozna partnerica Slovenije, s katero ima država suficit v blagovni menjavi, in je uvrščena med prvih deset držav po obsegu izvoza. Po drugi strani je v zadnjih letih zaznati nenehno rast obsega blaga, ki je uvoženo iz BiH.

Proces blagovne menjave med dvema gospodarstvoma pospešujejo številni podpisani sporazumi o gospodarskem sodelovanju, plačilnem prometu, prosti trgovini, znanstveno-tehničnem sodelovanju, mednarodnem cestnem in zračnem prometu, medsebojni pomoči pri carinskih zadevah, zaščiti in spodbujanju naložb, itd. Med našo državo in BiH poteka kontinuiteta političnih stikov na visoki ravni. Obe državi izkazujeta visoko stopnjo sodelovanja tudi na področju kulture, znanosti, tehnologije in notranjih zadev.


Namen in cilji raziskave

Namen in cilj je, da bi  se presegel prepad med pričakovanji ene in (z)možnostmi druge strani. O delovanju gospodarske diplomacije na Veleposlaništvu Republike Slovenije (VSA) sem opravila raziskavo s strani slovenskih podjetij v BiH  ter intervuirala bivšega in sedanjega ekonomskega atašeja na VSA. Za namen raziskave sem izdelala anketo, ki sem jo poslala slovenskim podjetnikom v BiH. Rezultati te ankete bodo predstavili vidik gospodarstvenikov, medtem ko je vidik države predstavljen z izsledki, opravljenega dialoga/intervjuja z bivšim in sedanjim gospodarskim atašejem na VSA. Po mojem mnenju sta ti metodi ključni za osvetlitev realnega stanja gospodarske diplomacije na VSA in izkušenj slovenskih gospodarstvenikov v BiH.

S ciljem, da bi se tovrstne ovire na trgu Bosne in Hercegovine oz. podobnih trgih omilile ali celo izničile sem postavila tri hipoteze, in sicer:

- HIPOTEZA 1.
Intenziteta gospodarskih odnosov med Slovenijo in BiH se med drugim kaže v gospodarski diplomaciji Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Izhajam iz stališča, da je ta podhranjena in da jo je v primeru želje po dolgoročni uspešnosti potrebno okrepiti tako kadrovsko kot tudi finančno. Slovenska podjetja se na tako dinamičnem trgu, kot je trg BiH, srečujejo z različnimi in lahko rečem precej kompleksnimi problemi, ki jih lahko reši/pomaga rešiti le strokovno in kadrovsko okrepljena gospodarska diplomacija. Svoje trditve bom dokazila z opravljenim dialogom/intervjujem z bivšim in sedanjim gospodarskim atašejem na VSA ter z anketo med slovenskimi gospodarstveniki v BiH.

- HIPOTEZA 2.
Izbrani kader mora biti oborožen z veščinami in znanjem s področja diplomacije, ekonomije in prava, imeti mora primerne priprave pred nastopom te funkcije, predvsem pa mora imeti željo delati in nadaljevati osebno kariero na tem področju. Tudi to trditev bom dokazala z opravljenim dialogom/ intervjujem z bivšim in sedanjim gospodarskim atašejem na VSA.

- HIPOTEZA 3.
Podjetja imajo občutek, da njihovi predlogi velikokrat naletijo na "gluha ušesa", na drugi strani pa akterji gospodarske diplomacije odgovarjajo, da privatni sektor velikokrat preveč pričakuje od njih, v smislu, da bo za njih v ciljani državi vse narejeno in bodo samo začeli s poslovanjem. To trditev bom poskušala dokazati z anketo med slovenskimi gospodarstveniki v BiH.


SLOVENSKO – BOSANSKO HERCEGOVSKI GOSPODARSKI ODNOSI


Osnovni podatki o državi BiH

Po razpadu naše nekdanje skupne države Jugoslavije, BiH danes obstaja znotraj meja nekdanje socialistične republike z enakim imenom, je država na Balkanskem polotoku, na zahodu in severu meji na Hrvaško, na vzhodu na Srbijo in na jugovzhodu na Črno goro, na jugu pa ima pri kraju Neum dostop do Jadranskega morja. Je demokratična republika, meri 51.209 kvadratnih kilometrov (kopna 51 197 kvadratnih kilometrov in morja 12, 2 kvadratna kilometra), je več etnična država, v kateri je skladno z rezultati popisa prebivalstva iz leta 2013  3.531.159 milijona prebivalstva, od tega 50,11 % Bošnjakov, 30,78 % Srbov in 15,43 % Hrvatov (op. ostalo predstavljajo druge narodnostne manjšine). Od tega v entiteti FBiH živi 62,85 %, v entiteti Republika Srbska 34,79 % ter v Distriktu Brčko 2,37 %.

V tem članku se omejujem na obdobje od 1992 naprej, vendar bom za lažje razumevanje dogodkov navedla nekaj podatkov tik pred tem letom.

BiH je bila v Jugoslaviji primer sožitja in etničnega inženiringa v odnosu do jugoslovanstva in s ponosom so jo imenovali tudi »Jugoslavije v malem«. Glede narodnosti je bila najbolj raznovrstna – od 4,4 milijona prebivalstva, toliko jih je živelo pred vojno v BIH, je bilo 43 % Bošnjakov, 31 % Srbov in 17 % Hrvatov. Vsi so Slovani, vendar posedujejo različne religije. Srbi so pravoslavne veroizpovedi, Hrvati so v večini rimo-katoliške in Bošnjaki so muslimani. Vse tri skupine so bile pred vojno integrirane, živeli so skupaj drug z drugim, poročali so se med sabo, itd.

BiH je začela razpadati skupaj z Jugoslavijo kot državo. Dne 6. aprila 1992 je bila mednarodno priznana in prav to priznanje je bilo povod za vojno. Vzrok za državljansko vojno v BiH je bil ta, da so se etnične manjšine v državi počutile ogrožene. V letih od 1992 do 1995 je prišlo do agresije, celo do genocida in preganjanja prebivalcev, proti koncu vojne je bilo zabeleženih 250.000 mrtvih ali pogrešanih, 50 % prebivalstva je notranje migriralo ali pa se je izselilo iz države. Proti koncu leta 1995 so vse tri strani podpisale Daytonski sporazum (z njim so postavljeni temelji BiH), ki je imel za cilj končati vojno in nasilje ter na novo urediti BiH kot državo.

Kot vsaka vojna je tudi vojna v BiH za sabo pustila uničeno gospodarstvo, velika podjetja so propadla, uničenje infrastrukture je prineslo drastičen padec proizvodnje (za ca. 80%), izjemno visok delež brezposelnih, nizek BDP na prebivalstva, kar je državo pripeljalo v revščino.

Daytonski sporazum je BiH razdelil na dve entiteti: Federacijo Bosno in Hercegovino (FBiH) in Republiko Srbsko (RS) ter na posebno upravno enoto Distrikt Brčko, ki je pod neposrednim mednarodnim nadzorom. Zaradi zelo kompleksne strukture države ima BiH eno najdražjih administracij na svetu, kar onemogoča učinkovitejše delovanje države. Poleg "zvezne" vlade, v kateri so enakopravno zastopani Bošnjaki, Srbi in Hrvati, ima vsaka entiteta še svojo vlado in parlament. FBiH oziroma politična skupnost Bošnjakov ter bosanskih Hrvatov je administrativno podeljena na 10 kontov, ki imajo prav tako svoje vlade in skupščine in se naprej delijo na 79 občin. RS združuje bosanske Srbe in je administrativno porazdeljena na 62 občin. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje. Distrikt Brčko pravzaprav predstavlja mesto Brčko in ne pripada nobeni izmed omenjenih državnih enot, pač pa je narodnostno mešano in mednarodno nadzorovano območje državnega ozemlja. Na vseh področjih je močno prisotna mednarodna skupnost. Zaradi neefektivnosti sistema oblasti v državi ima pomembno vlogo visoki predstavnik Bosne in Hercegovine, postavljen s strani EU in ZDA, ki od podpisa Daytonskega sporazuma dalje skrbi za uveljavljanje njegove vsebine in vzdrževanje miru ter je zaradi svojih pooblastil najvišja politična osebnost države (Office of the High Representative (OHR) - od leta 2009 Valentin Inzko). V Sarajevu je prisotna tudi Delegacija EU, ki jo od marca 2015 vodi Lars-Gunnar Wigemark.

Državna valuta je konvertibilna marka (BAM), ki je bila uvedena leta 1998 in se je vezala na nemško marko v razmerju 1:1, kasneje po uvedbi evra je razmerje 1 EUR=1,95583 BAM.

Službeni jeziki so bosanski (uradno se imenuje »bosanski« jezik, čeprav je to jezik naroda Bošnjakov), hrvaški in srbski (ki so si tako podobni, da jih v bistvu Slovenci ne razlikujemo). Srbski jezik koristi dve pisavi, in sicer latinico in cirilico. Poleg treh lokalnih jezikov je angleščina delovni jezik mednarodne skupnosti, ki je še vedno zelo prisotna v BiH. Veliko ljudi razume tudi slovenščino (zaradi številnih delavcev iz BiH, ki delajo ali so delali v Sloveniji) in nemščino (zaradi številnih beguncev, ki so iz BiH šli v Nemčijo).
Aktualne politične razmere v BiH

Leta 2015 je BiH praznovala dvajseto obletnico konca vojne, ki je bila ene od največjih morij sodobne zgodovine. Daytonski sporazum, ki je po vojni prinesel dvo-entitetno ureditev treh narodnih skupnosti, je že »povozil čas«, razprava o novi ustavni ureditvi pa se ta trenutek zdi kot znanstvena fantastika. Poleg vsega tega pa se BiH v zadnjem času spopada še s porastom islamskega ekstremizma (kopičenje borcev Islamske države oz t.i. vahabitov na svojem ozemlju). V nekdanji srbski vasici Ovše plapola zastava Islamske države, ki je postala jedro ekstremizma in poligon za usposabljanje teroristov. Ocenjuje se, da se je okoli 300 državljanov BIH pridružilo džihadistom v Iraku in Siriji.

V BiH ima vsak narod svojo vizijo. Kadar te tri vizije privrejo na dan, ni soglasja, ampak so spopadi, kar je tudi spoznala mednarodna skupnost, zato se te teme za enkrat puščajo ob strani.
Zaskrbljujoče je, da vsak posameznik v BiH pravi, da je narod, ki mu pripada, žrtev in da so vsega krivi drugi. Na tem ozemlju še dolgo ne bo skupne razlage tega, kar se je med vojno resnično zgodilo. Predvideva se, da se bo premik mogoč šele z naslednjo generacijo, ki sploh ni živela v času vojne in nima živih spominov na to obdobje.

Zakonodajne in izvršilne odločitve predstavnika so pravzaprav pokazale edino učinkovito vladanje v BiH med letoma 1995 in 1998, med drugim je slednji izbral tudi zastavo nove države in s položaja razrešil ali že kar z volilnih seznamov umaknil več nezmernih politikov, ki bi lahko povzročili napetosti. Kasnejše vladajoče strukture so bile/so zelo šibke, ker etnično osnovane stranke zasledujejo različne cilje in nerade sprejemajo kompromise. Politične razmere v BiH so relativno stabilne vendar nepredvidljive. Koalicija oz. vlada na državni ravni (bošnjaška SDA, hrvaška HDZ BiH in srbska Zveza za spremembe), ki jo vodi predsedujoči Svetu ministrov Denis Zvizdić (SDA), deluje relativno dobro - precej učinkoviteje v primerjavi z vladami doslej. Lanskoletne aretacije vidnih članov bošnjaške SBB, koalicijske partnerice v Vladi Federacije BiH, med drugim tudi njenega predsednika Radončića, zaradi suma oviranja dela pravosodja, so prinesle v celotni politični prostor Federacije BiH določeno politično negotovost.

BiH je že od leta 2002 članica Sveta Evrope in ravno tako je članica OZN in Sredozemske unije, in sicer od leta 2007. Ob robu zasedanja Sveta za zunanjo politiko (FAC – 15. Februar 2016) je BiH uradno predala prošnjo za članstvo v EU. EK je bila nato zaprošena za izdelavo ocene pripravljenosti BiH za članstvo v EU. Pri odločanju EK bosta ključno vlogo odigrali poročilo o izvajanju reformne agende ter delovanje sprejetega EU koordinacijskega mehanizma in t.i. tehnična adaptacija SAS sporazuma med EU in BiH, ki je potrebna zaradi članstva Hrvaške v EU. V najboljšem primeru bi država status kandidatke lahko dobila že do konca tega leta ali v začetku leta 2018. To pa je odvisno od številnih reform, ki jih mora država še izvesti, saj precej zaostaja od evropskih standardov na veliko področjih. Najprej je potrebno opraviti gospodarske reforme (za njih je bil že dosežen širok dogovor), reformo javne uprave in socialno reformo. Funkcionalnost državnih institucij je na zelo nizki stopnji in to je tudi ena od prednostnih nalog, potem je tukaj še postopek privatizacije, po katerem naj bi država odprodala svoje lastniške deleže v številnih podjetij.


Gospodarsko okolje v BiH

Gospodarsko okolje igra ključno vlogo za tržne potenciale in gospodarski razvoj. Raznolikost na trgih je posledica razlik gospodarskih okolij. Prihodki in blagostanje prebivalstva so izredno pomembni, ker določajo kupno moč prebivalstva (Hollensen, 2001).


Zgodovina

Gospodarstvo BiH je od končanja vojne leta 1995 do leta 2000 na račun povojne obnove in prilivov kapitala iz tujine dosegalo nadpovprečno visoko stopnjo gospodarske rasti. Po letu 2000 se je tovrstna pomoč zmanjšala in je bilo za pričakovati upočasnitev gospodarske rasti ter na tem področju približevanje tranzicijskim državam.

Od leta 2004 je na rast gospodarske aktivnosti pričel močno vplivati zasebni sektor, saj se je njegov delež v tem letu povzpel na 50 % BDP (EBRD, Transition report, 2005, 111). Na rast BDP je tistega leta vplivalo povišanje industrijske proizvodnje in kmetijske dejavnosti. Trend industrijske proizvodnje prispeva k oživitvi gospodarstva. Še vedno so težave v upočasnjeni privatizaciji, pomanjkanju sodobnega upravljanja, nedokončane strukturne spremembe v gospodarstvu. Hitrejše in boljše izvajanje privatizacije bi skupaj s prestrukturiranjem podjetij privedlo do hitrejše rasti in razvoja, kar bi omogočalo boljšo izrabo naravnih virov (kar jih BiH nedvomno poseduje), relativno poceni delovno silo in druge prednosti gospodarstva BiH (CB BiH, 17). Na tem mestu je potrebno izpostaviti visoko prisotnost sive ekonomije, ki je v letu 2004 po ocenah CB BiH predstavljala 38% nominalen vrednosti BDP v tem letu.

V obdobju od 2004 do 2007 je na rast BDP močno vplival dvig proizvodnje, ki je temeljil na predelovalni industriji, razen tega je bila tudi visoka rast v gradbeništvu, trgovini, kmetijstvu, prometu in finančnem posredovanju. V letu 2006 se je uvedla enotna stopnja davka na dodano vrednost in to velja za najpomembnejši korak pri reformi davčnega sistema. Večja gospodarska aktivnost držav Evropske unije je imela pozitiven učinek tudi v BiH (vlaganje v infrastrukturne projekte, stanovanjsko gradnjo, večje število turistov in s tem povečanje nočitev ter povečanje gostinskih storitev).

Leto 2008 je prineslo spremembe v gospodarskem okolju BiH. Inflacijski pritiski so bili močnejši, zunanji položaj je bil oslabljen prek povečanja zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Kljub temu da je realni sektor gospodarstva kazal v prvi polovici tega leta pozitivne rezultate, je v drugi polovici leta postalo jasno, da se je splošno gospodarsko okolje spremenilo in ta sprememba je imela velik vpliv na celo regijo. Agencija za statistiko BiH je pokazala upočasnitev gospodarske rasti, ki se je še povečal v letu 2009. Vzrok za tako močno krčenje proizvodnje in znižanje BDP je bila globoka recesija. Glavni tokovi krize so bili: zmanjšan priliv tujega gospodarstva, zmanjšano izvozno povpraševanje, zmanjšanja cena kovin, porast brezposelnosti ter upočasnjena rast plač. Slednji sta vplivali na domačo porabo, ob tem pa so se investicije občutno zmanjšale, itd. Za 39% se je zmanjšal obseg uvoza kapitalnih izdelkov, obseg domače kapitalne proizvodnje se je znižal za 19%. Negativna vrednost neto izvoza, ki je bila prisotna v prejšnjih letih, se je kot rezultat zmanjšanega obsega uvoza znižala glede na izvoz v letu 2009. Tako je neto izvoz ublažil padec BDP v letu 2009 (CB BiH, 2009, 16). Na znižanje BDP v letu 2009 je vplivala znižana aktivnost v pridelovalni industrij, nato v gradbeništvu, finančnem poslovanju, trgovini in tudi v industrijski proizvodnji. Edina sektorja, ki sta še izkazovala pozitivno rast, sta bila energetski sektor in kmetijstvo in sta na ta način preprečila, da bi padec BDP bil še večji (CB BiH, 2009, 17).

Glede na nominalno rast BDP je bila gospodarska aktivnost v obdobju po letu 2009 precej slaba, kar je negativno vplivalo na trend dolgoročne potencialne gospodarske rasti. Iz podatkov Agencije za statistiko BiH za leto 2015 je razvidno, da je nominalna vrednost BDP v letu 2013 višja za približno 5 % glede na vrednost iz leta 2008. V tem letu sta industrijska proizvodnja in gradbeništvo  dosegla najvišjo rast od leta 2006 (CB BiH, 2013, 18).

 

Aktualno gospodarstvo okolje v BiH


Država BiH dvajset let po vojni še vedno životari. Po poročilu Svetovne banke o pogojih poslovanja »Doing Business 2010« je BiH zasedla 116 mesto od 183 rangiranih držav sveta. Gledano z vidika regije je BiH na dnu lestvice. Na slab položaj BiH so največ vplivali komplicirani postopki za zagon poslovanja, registracija lastništva in plačilne sposobnosti podjetij. Za zagon poslovanja je potrebno 60 dni, kar je najdaljši rok v regiji, prav tako so stroški za začetek poslovanja najvišji v regiji. Za registracijo premoženja in lastništva je potrebno 84 dni, kar je največ v regiji. Sodni postopki iz poslovnih zadev trajajo več kot eno leto, prav tako so sodni postopki dragi. BiH ima slabo urejen sistem zaposlovanja delavcev, pridobivanje kreditov in zaščito investitorjev. Nekoliko ugodnejšo ima BiH davčno politiko in pogoje čezmejnega gospodarskega sodelovanja. BiH je dosegla napredek pri postopkih in porabi časa za pridobitev gradbenih dovoljenj. BiH ekonomisti in združenje delodajalcev se strinja z ugotovitvami Svetovne banke in ocenjujejo, da so bile ekonomske reforme v BiH narejene samo na papirju, niso pa se realizirale, za kar bodo potrebne korenite spremembe v BiH (MZZ, 2017, www.sarajevo.veleposlanistvo.si/index.php?id=2959).
Korupcija se je zarasla v vse pore družbe (koruptivna kazniva dejanja ostajajo nekaznovana ali pa so izrečene samo pogojne kazni, ker država ni dosegla napredka pri izvajanju antikorupcijske reforme, in je najkoruptivnejša država v regiji), predstavniki oblasti poskrbijo sami zase, državljani se komaj preživijo iz meseca v mesec, brezposelnost je več kot 40-odstotna, mladi pa v upanju na boljše življenje množično zapuščajo državo, v začetku leta 2014 se je zgodila socialna revolucija, po kateri je bilo veliko obljub, a jih politika ni uresničila, in položaj ostaja precej brezupen.
V BiH kmetijstvo zaposluje 19 % (kmetijstvo je v veliki meri v zasebnih rokah, vendar so kmetije majhne in neučinkovite), industrijski sektor pa 30 % aktivnega prebivalstva (v številnih industrijskih panogah je še vedno preveč zaposlenih, kar je posledica oz. zapuščina prejšnjega centralno-planskega gospodarstva (čeprav omejena privatizacija izboljšuje učinkovitost v nekaterih sektorjih)). V terciarnem sektorju je zaposlenih približno 51 % aktivnega prebivalstva.

BiH je imela v letu 2016 3,7 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja. Izvoz blaga je v letu 2016 znašal 3,7 mlrd EUR, uvoz blaga pa 7,5 mlrd EUR. BiH je v letu 2016 največ izvažala pohištvo in svetila, les, obutev, mineralna goriva ter stroje. Največ je BiH izvozila v Nemčijo (15,7 % od celotnega izvoza), Italijo, na Hrvaško, Srbijo in Slovenijo (www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bosna_in_Hercegovina/Pregled_gospodarskih_gibanj_4305.aspx).

BiH predstavlja spodbudno investicijsko okolje za tuje investicije (nizka inflacija, relativno poceni delovna sila, davčne olajšave, razvit bančni sektor, itd.). Sedanja vladajoča opcija je temu pripomogla, saj je v ospredje postavila gospodarske reforme (ustavo pa pušča prihodnosti) in te so namenjene predvsem razbremenitvi gospodarstva in prevelikim fiskalnim davčnim bremenom. Cilj reform je, da se zmanjšajo obremenitve, da se zmanjša javni sektor in da se ustvarijo možnosti, da se bo lahko zasebni sektor razvijal. V primeru, da bodo te odločitve naredile korak naprej, se je potrebno znotraj države dogovoriti, kako iz vseh struktur, ki jih imajo, oblikovati mehanizem koordinacije, ki bi sprejemal skupne odločitve do Bruslja.


Slovensko – BiH odnosi

Republika Slovenija in BiH imata dolgoletno tradicijo zelo dobrih odnosov na najvišji ravni, in sicer na vseh ravneh družbenega življenja. Tukaj na tem mestu bi izpostavili, da je pomembnost države BiH izkazano tudi v dejstvu, da je Republika Slovenija v Sarajevu kupila lastniške prostore za svoje veleposlaništvo na glavni prometni žili, v poslovno najlepšem delu mesta, v bližini skoraj vseh BiH inštitucij (20 m od stavbe Parlamenta BiH) ter stavbe EU delegacije. Svečana vselitev je bila v oktobru 2016.

Prostori so veliki cca. 500 m2, od tega so v I. nadstropju prostori veleposlaništva (vključno s pisarnama vojaškega in političnega atašeja), v pritličju je Konzularni oddelek VSA s sprejemnico za stranke ter večnamensko dvorane Ivane Kobilce, dodatno so še v kleti servisni prostori VSA.

Z nakupom omenjenih prostorih se je RS rešila visokih stroškov najema dveh poslovnih prostorov, v katerih je ločeno delovalo VSA in VSA KSA, poleg tega pa je to tudi sporočilo državi gostiteljici (BiH), da Slovenija ima na njenem področju dolgoročni interes.
Slovensko –BiH politični odnosi
Pri tovrstnih odnosih se pozitivno ocenjuje v preteklih dveh letih povečana dinamika stikov na predsedniški ravni (junija 2014 uradni obisk Predsednika Republika (PR) Pahorja v BiH, marca 2015 povratni obisk Predsedstva BiH v RS, šlo je za njihov prvi obisk v tujini po volitvah, julija 2015 je sledil obisk PR Pahorja v Srebrenici, kjer je bil svečani govornik na komemoraciji ob 20-obletnici). Nadalje, BiH je v aprilu 2017 obiskal tudi predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar.

Na nivoju MZZ se je v zadnjih letih izvedlo veliko aktivnosti, in sicer od obiska BiH ministra za zunanje zadeve RS Erjavca v Sarajevu z gospodarsko delegacijo, obiska Slovenije s strani ministra za zunanje zadeve BiH g. Crnadaka, do obiskov na nižjem nivoju MZZ.

Od regionalnih dogodkov je v maju 2016 v Sarajevu potekalo srečanje voditeljev Procesa Brdo-Brioni. Srečanje je gostil predsedujoči predsedstvu BiH Izetbegović, posebni gost je bil italijanski PR Mattarella. Srečanja so se na povabilo PR Pahorja in hrvaške PR udeležili PR Albanije, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije. Voditelji so sprejeli zaključke, in sicer da imajo politiki odgovornost za gradnjo zaupanja, ne da bi se obremenjevali z zgodovinskimi spori, da bodo reševali odprta vprašanja z dialogom, in sicer na podlagi mednarodnega prava, začenši z implementacijo veljavnih pogodb in sporazumov.

Konec maja 2016 je v Sarajevu potekalo tudi srečanje Summit 100, ki se ga je iz RS udeležil minister za gospodarstvo Počivalšek.

BiH je v okviru predsedovanja SEP v juniju 2016 v Banja Luki organizirala ministrsko srečanje. Slovenija se je dogodka udeležila na ravni veleposlanika.

Slovenija nenazadnje ohranja svojo prisotnost v BiH tudi z zagotavljanjem njene stabilnosti (9 pripadnikov SV v operaciji EUFOR-Althea ter rezervna četa v okviru regionalnih rezerv) ter s pomočjo pri uvajanju reform obrambnega sektorja (eksperti MORS v poveljstvu Nata v Sarajevu).

Prav tako imamo tudi predstavnika v OHR (Aleša Baluta), ki je svetovalec v pisarni visokega predstavnika Valentina Inzka.
Slovensko – BiH gospodarski odnosi
Gospodarski odnosi med Slovenijo in BiH so zelo dobro razviti, BiH je pomembna izvozna partnerica Slovenije, s katero ima Slovenija suficit v blagovni menjavi, kar kažejo tudi kazalci v medsebojni trgovski menjavi (več kot 1 mlrd EUR), višina slovenskih investicij v BiH in število delovnih mest, ki so jih te investicije v BiH ustvarile. V BiH deluje več kot 500 podjetij s slovenskim kapitalom, ki zagotavljajo približno 15 tisoč delovnih mest državljanom BiH, BiH pa je tretja država (za Hrvaško in Srbijo), kamor je Slovenija največ investirala (Presker, 2017).
Slovenija je četrta največja investitorica v BiH (nasprotno pa je delež investicij podjetij iz BiH v Sloveniji relativno majhen – vendar je tukaj potrebno izpostaviti, da je podjetje Bingo, katerega lastnik je Senad Džambić, izrazilo interes za širitev v Slovenijo, in sicer bi v Velenju želeli zgraditi nakupovalni center v velikosti 10 tisoč m2 (Bingo je trenutno drugi največji trgovec v BiH z okoli 27 % deležem in se hitro širi. Po umiku Tuša je prav Bingo prevzel večji del trgovin in centrov).
V času množične privatizacije skoraj ni bilo resnejše slovenske finančne družbe, ki ne bi ustanovila svojega bosanskega privatizacijskega sklada. Temu je botrovalo dobro poznavanja zgodovine, kulture, lokalnega jezika ter nenazadnje običajev, relativno nizki logistični stroški. Trg BiH predstavlja perspektiven in zanimiv trg, še posebej za mala in srednje velika podjetja, ki se odločajo za vlaganja v bosansko gospodarstvo prek številnih neposrednih ali kapitalskih naložb v realni sektor, storitvene dejavnosti ter najrazličnejše finančne institucije.
Rast vseh glavnih komponent gospodarskega sodelovanja (blagovna, storitvena menjava, investicije) je bila kot posledica globalne gospodarsko-finančne krize v letu 2009 prekinjena, čemur je sledil padec vrednosti blagovne menjave, ki je v letu 2015 ponovno presegla rekordno vrednost 990 mio. EUR (v 2011 990 mio. EUR in v 2015 997 mio. EUR). Ocenjujemo, da tudi v prihodnje ne bo prišlo do večjih sprememb teh vrednosti. Številna podjetja z večinskim slovenskim kapitalom so bila in so še med najpomembnejšimi izvozniki ter ustvarjajo znatne deleže v izvozu ter s tem pozitivno prispevajo k makroekonomskim pokazateljem stanja države (rast BDP, stopnja zaposlenosti, izvoz, itd.) (Valenčič, 2016).

Najpomembnejši proizvodi v izvozu iz Slovenije na trg BiH v letu 2016: vozila in njihovi deli (11%), električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke (10%), sledijo farmacevtski proizvodi (9%), mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralni voski (7%), surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje (5%).

V letu 2016 so podjetja iz Slovenije iz BiH uvozila največ naslednjih proizvodov: jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave ter njihovi deli (19 %), električni stroji in oprema ter njihovi deli (14 %), les in lesni izdelki, lesno oglje (8 %), proizvodi kemične industrije ali podobnih industrij (7 %), pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki, svetilke in pribori za njih, osvetljeni znaki, montažne zgradbe (7 %), aluminij in aluminijasti izdelki (6 %).

Iz navedenih podatkov je razvidno, da je blagovna menjava iz leta v leto med Sloveniji in BiH v nenehnem porastu.
Težave slovenskih podjetij v BiH
Kljub zelo dobrim zgoraj navedenim podatkom o menjavi imajo slovenska podjetja v BiH raznolike težave, posledično so tudi različne možnosti za njihovo rešitev. Na splošno pa se podjetja srečujejo s prevlada interesov posameznikov nad državnimi oz. s tem povezan problem korupcije državnih uradnikov,  z nestabilno politično situacijo, ki onemogoča osredotočenje na gospodarstvo, nejasno zakonodajo, sivo ekonomijo, z administrativnimi ovirami za neposredne investicije (počasnost postopkov (npr. uvoz blaga v BiH je zelo težaven, saj postopki carinjenja blaga trajajo praviloma več dni, na uvozna dovoljenja pa se lahko čaka tudi do dva meseca in več), zavlačevanje, netransparentnost, neučinkovitost delovanja javnega sektorja, vprašljiva neodvisnost sodstva, nespoštovanje danih obljub, diskriminacija trgovskih mrež, nedelovanje distribucijskih kanalov, s problemom zavarovanja plačil (dobave se vršijo le pod strogimi plačilnimi pogoji (avans, garancije), kar povzroča manjši obseg naročil ter višje stroške, z zamudami pri plačilih, s slabo in neustrezno logistiko, z dolgimi in zamudnimi postopki pri pridobivanju različnih dovoljenj, z nelikvidnostjo, z vsem znano počasnostjo pri delu (ta lahko tujemu investitorju v začetni fazi dela velike preglavice), s slabo razvitostjo internetnega omrežja in internetnih storitev (kot so internet bančništvo, internet trgovine itd. Ta storitev je na zelo nizkem nivoju in bo potrebnih še kar nekaj let, da bodo dosegli razvitost Slovenije na tem področju.).

Vseeno bomo to poglavje zaključili s pozitivnimi besedami: kljub vsemu naštetemu (predvsem v negativnem smislu) so Slovensko BiH gospodarski odnosi na visoki stopnji in to se kaže v zelo dobri blagovni menjavi, ki je med državama v višjem obsegu kot jih ima npr. Republika Slovenija z Rusko Federacija ali Kitajsko.


ANALIZA GOSPODARSKE DIPLOMACIJE NA VSA

Predstavitev raziskave med slovenskimi podjetji v BiH
V prejšnjih poglavjih je bila opredeljena vloga gospodarske diplomacije pri internacionalizaciji slovenskih podjetij kot tudi gospodarskih odnosih s tujino nasploh. Na osnovi tega lahko sklenemo, da gospodarska diplomacija to vlogo opravlja tudi v BiH, zato se nam na tem mestu postavljala vprašanje, koliko je gospodarska diplomacija v tej državi uspešna pri svojem delovanju.

Če povzamem trditve Grudnove (2005, 75), ki kot merilo za uspešnost gospodarske diplomacije navaja število sklenjenih sporazumov, novih vstopov na tržišče, število začetih stikov itn., bi lahko podali oceno o uspešnosti gospodarske diplomacije MZZ RS v Sarajevu. Toda kljub dobrim kazalcem so vedno možne izboljšave, zato menim, da je v tej smeri potrebno po eni strani preveriti zadovoljstvo podjetij, ki so dejansko uporabnice teh storitev in lahko po našem mnenju dajo najbolj merodajno oceno, ter po drugi strani raziskati mnenje/predloge/izkušnje samega diplomatskega atašeja na VSA. Le tako lahko pridemo do pravih/boljših ugotovitev o usklajenosti pričakovanj uporabnikov z aktivnostmi izvajalcev gospodarske diplomacije.

V ta namen sem se odločila opraviti raziskavo tako med slovenskimi podjetji v BiH, ki jim je praktično namenjena gospodarska diplomacija, kot tudi med izvajalci gospodarske diplomacije na VSA, torej gospodarskim atašejem.

Za namene te raziskave sem med slovenskimi podjetji v BiH izdelala vprašalnik, ki sem ga podjetjem poslala preko elektronske pošte, s ciljem dobiti odgovore vsaj 20 podjetij, ki so že prisotna na BiH tržišču, saj so lahko le-ta, glede na svoje izkušnje, najboljši sogovorniki v tem primeru. Hkrati menim, da bi toliko sodelujočih podjetij v raziskavi predstavljalo primeren vzorec. Tukaj sem naletela na hudo oviro, saj so bila podjetja nepripravljena na sodelovanje. Čeprav sem si resnično vzela čas za to raziskavo in sem približno štirideset podjetij (v mislih sem imela podjetja, ki so že imela/želijo imeti stik z gospodarsko diplomacijo na VSA), ki sem jih želela anketirati, najprej poklicala po telefonu in jim predstavila namen in cilj raziskave, sem ostala brez želenih odgovorov. Odgovore mi je vrnilo le 9 podjetij, kar je precej zmanjšalo reprezentativnost raziskave. Ta nepripravljenost podjetij za sodelovanje me je resnično presenetila, ampak po daljšem razmisleku sem prišla do pravega vzroka. Menim, da je problem v slabi organiziranosti samih podjetij, saj sem že pri najavi raziskave, v telefonskem pogovoru imela težave, kako priti do pravih ljudi, ki so kompetentni za odgovarjanje na vprašalnik. Kontaktne osebe v določenih podjetjih niso vedele, kdo bi lahko bil v podjetju tisti, ki je odgovoren za internacionalizacijo podjetja oz. za delovanje podjetja na tujih trgih (velikokrat sem slišala odgovor/izgovor, da bo z odgovorom težko, ker bo treba vprašati za dovoljenje centralo v Sloveniji), pa čeprav sem se osredotočila na relativno uspešna podjetja, kjer je dobra organizacija dela pričakovana.
Opis rezultatov raziskave med slovenskimi podjetji v BiH
Torej, kot že rečeno, od v raziskavo vključenih štirideset podjetij sem odgovore dobila le od 9 podjetij, od tega so to bila 3 velika podjetja, 4 srednje velika in 2 mali podjetji, ukvarjajo se s financami, gostinstvom, oskrbo s plinom in gorivom, s predelovalno industrijo ter z drugimi dejavnostmi, na BiH trgu delujejo z lastnimi podružnicami, tri v sodelovanju s tujim partnerjem in dva z neposrednimi investicijami. Poslovno okolje ocenjuje z oceno srednje ugodno, na osnovi tega lahko sklepamo, da poslovno okolje ni dejavnik, ki bi determiniral vstop ali delovanje na tem trgu. To dejstvo bi lahko podkrepili z izjavo, da je BiH trg, gledano v primerjavi z nekaterimi državami iz nekdanje skupne države Jugoslavije, v nekaterih segmentih bolj privlačen, v nekaterih drugih manj, vendar zagotovo ni takšen, da bi odganjal slovenska podjetja.  Podjetja so navedla, da je kar precej ovir za vstop in delovanje na tem trg, in sicer najbolj je bil izpostavljen neugodni davčni sistem in davčna politika, nato pomanjkanje informacij o trgu, potem zapletene in nejasne predpise, na koncu pa je pravna varnost.

Zelo zanimiv odgovor je bil na vprašanje, ali so se podjetja pred vstopom na BiH trg obrnila na gospodarsko diplomacijo na VSA. Vsi so odgovorili pozitivno. To me je navedlo na misel, da sem dobila odgovore od podjetij, ki so začela delovati na BiH trgu v zadnjem desetletju, saj je nekako takrat začela delovati gospodarska diplomacija na VSA. Podjetja ocenjujejo, da je gospodarski ataše na VSA koristen, vendar je največje število podjetij bilo nezadovoljnih z njegovim odzivom in s pomočjo, kljub temu mu pripisujejo visoko diplomatsko aktivnost, seznanjenost z dogodki na gospodarskem in političnem področju države BiH, poznavanje institucij in tržišča, vendar pa ne pozna dobro potreb in težav slovenskih podjetij na BiH tržišču. Na koncu sem bila razočarana, da je samo eno podjetje podalo predlog za izboljšavo, in sicer v smislu rednih (kvartalnih) tematskih sestankov gospodarskega atašeja s predstavniki slovenskih podjetij, ki poslujejo na tržišču BiH.

Vidiki delovanja gospodarske diplomacije v okviru VSA, s strani  gospodarskega atašeja (GD) na VSA
V drugem delu raziskave ((z)možnosti druge strani ) sem pripravila strukturirani intervju, ki sem ga enemu od intervjuvancu, g. Gregorju Preskarju, poslala preko elektronske pošte, ker je že zaključil mandat na VSA, z drugim, g. Borutom Valenčičem, ki je aktualni gospodarski atašeje na VSA, pa sem opravila intervju kar v prostorih VSA, in sicer dne 18.5.2017 .
Opis rezultatov raziskave, narejene na podlagi odgovorov gospodarskih atašejev
Pri tem opisu sem združila odgovore obeh intervjuvancev. Tako sta pri prvem vprašanju, katere so primarne naloge gospodarskega atašeja, odgovorila, da je to podpora in pomoč pri internacionalizaciji podjetij svoje države, pomoč pri pridobivanju tujih investicij, pomoč podjetjem svoje države pri reševanju težav, lobiranje za pridobitev poslov, spremljati lokalno gospodarsko okolje, makroekonomske kazalce, poznati poslovne navade in načine dela v okolju, kjer gospodarski ataše deluje, ter poznati pristojne in odgovorne ljudi na institucijah, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, biti seznanjen z večjimi javnimi razpisi, ki bi lahko zanimali tudi slovenska podjetja. Slovensko-BiH odnose sta ocenila, da so zelo dobro razviti, kar kažejo tudi kazalci v medsebojni trgovinski in storitveni menjavi (več kot 1 mlrd EUR – kar je več kot npr. z Rusko federacijo ali Kitajsko), višini slovenskih investicij v BiH in številu delovnih mest, ki so jih te investicije v BiH ustvarile (ca. 15.000), da na trgu BiH deluje več kot 500 podjetij s slovenskim kapitalom ter da je BiH tretja država (za Hrvaško in Srbijo), kamor je Slovenija največ investirala.

Promoviranje slovenskih podjetij v BiH lahko poteka individualno ali skupinsko, vendar je pri obeh načinov potrebno poiskati ustreznega lokalnega partnerja, ki pomaga pri organizaciji bodisi poslovnega dogodka bodisi sejemskega nastopa. Na slovenski strani pa je soorganizator ali GZS ali OZS. Pri realizaciji tovrstnih dogodkov si lahko veleposlaništvo pomaga z namenskimi finančnimi sredstvi Projektnega gospodarskega sklada.

Na osnovi njunih izkušenj me je zanimalo, katere oblike podpore najbolj potrebujejo slovenska podjetja, ki so že na BiH tržišču. Odgovor je bil, da slovenska podjetja, ki so že na trgu BiH, potrebujejo podporo v obliki povezave med njimi in oblastmi na vseh ravneh odločanja v BiH, od državne do občinske. Ustroj BiH je poseben izziv, saj so pristojnosti za posamezne zadeve iz gospodarskega področja na različnih ravneh. Posebna naloga je obveščanje lokalnih oblasti glede težav, s katerimi se podjetja pri poslovanju srečujejo, in poskus odprave teh težav v vsestransko korist. Kot omenjeno, to je tudi podpora pri neposrednem kontaktiranju dolžnika, prisotnost na sodnih obravnavah, nemalokrat pa tudi lobiranje za pridobitev ali izvedbo kakšnega posla (pridobitev raznoraznih dovoljenj).

Enako me je zanimalo tudi, katere oblike podpore najbolj potrebujejo slovenska podjetja, ki bi rada šele razvila svoj posel na BiH tržišču. Ta podjetja je potrebno usmeriti na pristojne institucije, ki jim lahko pomagajo pri reševanju statusnih vprašanj (zakonodaja, registracija podjetja, dejavnost, itd.). Potrebno jim je pomagati pri vzpostavitvi stikov s pravimi ljudmi v pravih institucijah. Potrebno jih je seznaniti s pogoji poslovanja in primernostjo lokacije za razvoj njihove dejavnosti. Dobro jih je povezati z ostalimi slovenskimi podjetji, ki so šli skozi podobne postopke, s ciljem izmenjave izkušenj in nasvetov.

Nadalje sem ju spraševala, katere informacije so najbolj iskane s strani slovenskih podjetij. Odgovorila sta, da so podjetja predvsem zainteresirana za spremljanje javnih razpisov iz različnih sektorjev gospodarstva. Zanimajo jih postopki registracije podjetja in s tem povezana zakonodaja, katere so pristojne institucije za pomoč pri izvedbi postopka, kakšne so možnosti financiranja projektov s strani mednarodnih finančnih institucij. Prav tako jih zanimajo navade in običaji v lokalnem poslovnem okolju, kontakti potencialnih partnerjev iz določene panoge v BiH, itd.

Odgovor na vprašanje, katere dejavnosti se organizirajo za pomoč slovenskim podjetjem v BiH, je bil, da so to v veliki večini primerov organizacija izhodnih poslovnih delegacij in skupinski sejemski nastopi. Izhodne poslovne delegacije je najbolje organizirati ob kakšnem visokem državnem obisku (npr. PRS, PV, MZZ, itd.). V tem primeru se tudi lokalne institucije potrudijo za uspešno izvedbo dogodka in zagotovijo ustrezne sogovornike slovenskim podjetjem. Izhodne delegacije je možno organizirati tudi sektorsko (lesna industrija, kovinska, prehranska) in v različnih delih države (Mostar, Banja Luka), in sicer tam, kjer je za posamezno dejavnost velik interes. Možno je organizirati tudi poslovni dogodek, kjer se predstavi eno podjetje, vendar je v tem primeru potrebno zadostno število zainteresiranih domačih podjetij in institucij. Skupinske sejemske nastope načeloma organizira OZS, VSA pa je pri tem zgolj podpora.

Najpogostejše težave slovenskih podjetij, ki so že prisotna oz. ki bi rada prodrla na tržišče BiH sem združila v eno vprašanje. Pri tem sem dobila odgovor, da so najpogostejše težave podjetij, ki so na trgu že prisotna, neporavnane obveznosti kupcev in s tem ter drugimi težavami povezani sodni postopki, ki so v BiH dolgotrajni in nemalokrat pristranski. Nadalje so za podjetja, ki na trgu že delujejo in imajo tudi vzpostavljeno proizvodnjo ali trgovino, velike težave tudi različne inšpekcije, ki jih v večini primerov neupravičeno nadzorujejo le zaradi zaračunavanja kazni za polnjenje svojih blagajn. Dostikrat poslovanje ovira nelojalna konkurenca s podporo lokalnih oblasti ali pa zakonodaja, ki ovira prost dostop do trga in zdravo konkurenco.

Pri odgovoru na prejšnje vprašanje se mi je takoj postavilo podvprašanje, koliko je lahko uspešen gospodarski ataše pri reševanju teh težav. Izpostavljeno je bilo, da je uspešnost gospodarskega atašeja odvisna od primera do primera, od vrste težav in od njegovega pristopa ter vztrajnosti. Njegova primarna naloga je, da na težave opozarja, tako domače oblasti, kot matično državo. Nemalokrat je na težave potrebno opozoriti tudi pristojne mednarodne organizacije in mednarodne finančne institucije (predvsem zaradi kršitev mednarodnih dogovorov in pravil poslovanja). Pristojnim organom v BiH poskusi v sodelovanju s prizadetim podjetjem ponuditi možne rešitve problema. Gospodarski ataše lahko v primeru težav le pomaga s pomočjo svojih stikov in poznanstev, rezultati pa so odvisni predvsem od pripravljenosti in volje povzročitelja težav. Težave se lahko pojavljajo dalj časa in njihovo reševanje lahko na žalost presega mandat ekonomskega atašeja

Zanimala me je tudi pogostost opiranja na pomoč gospodarskega atašeja na VSA. Sedanji gospodarski ataše je izjavil, da kar precej, ampak v sedanji fazi meni, da glede na dejstvo, da je na tej funkciji šele par mesecev, bo točno sliko imel šele čez čas. "Stari" gospodarski ataše pa je odgovoril, da se slovenska podjetja za pomoč veleposlaništva v večini primerov odločajo šele takrat, ko nastanejo težave in ko je marsikateri zaplet že v takšni fazi, da ga je težko rešiti. BiH je posebna država, kjer veljajo posebna pravila. Največ stvari se rešuje na podlagi poznanstev in dobrih odnosov. Če kakšno tuje podjetje pokvari odnose z lokalnimi partnerji, jih bo zelo težko popravilo. To lahko vpliva na ugled celotnega gospodarstva in izgubo zaupanja v podjetja. V BiH je bilo kar nekaj takšnih primerov (SCT, Tuš, LB).

Nadalje me je zanimalo bolj konkretno, kakšne so težave gospodarskega atašeja, s katerimi se srečuje pri svoje delu na bosansko-hercegovskem tržišču. Tukaj sta se oba strinjala, da večina težav pravzaprav izvira iz neurejenega poslovnega okolja in poslovnih navad. Večina poslov je sklenjenih na podlagi poznanstev in prijateljstva. Tudi težave izvirajo iz povezav med lokalnimi podjetniki in predstavniki pristojnih domačih institucij. In njihovo reševanje posledično zahteva oseben stik. Predstavniki slovenskih podjetij, ki vstopajo na trg prvič, tovrstnih navad in pristopov ne razumejo. Ne razumejo kompleksnosti sistema in zakonodaje. Gospodarski ataše mora vse to dobro poznati in imeti zelo širok nabor poznanstev na različnih institucijah. Poleg tega je zapletena tudi administrativna ureditev BiH in je včasih zelo težko najti pristojno osebo za določeno področje v okviru državnih inštitucij na različnih ravneh, ob tem pa je tudi pogosto, da je lahko odgovorna oseba hitro zamenjana s funkcije, in s tem se izgubi kontinuiteta stikov.

Na vprašanje, ali lahko trenutna kadrovska sestava gospodarske diplomacije na VSA zadovolji potrebe slovenskih podjetij, sta odgovorila, da do neke mere ja, vsekakor pa je potrebno kadrovsko sestavo gospodarske diplomacije na VSA nadgraditi z zaposlitvijo enega strokovno usposobljenega lokalnega uslužbenca/uslužbenke.

Prejšnje vprašanje sem nadgradila z naslednjim, če ima trenutna zasedba gospodarske diplomacije na VSA kadrovski deficit, koliko to vpliva na uspešno izvajanje vseh nalog. Odgovor je bil kar zanimiv, in sicer da bi bilo glede na terminsko določene mandate gospodarskih atašejev in na počasnost reševanja odprtih težav in izvajanja projektov potrebno na VSA zagotoviti kontinuiteto v delovanju na gospodarskem področju. Le-to bi lahko zagotovili z zaposlitvijo lokalnega uslužbenca, ki bi vzdrževal "zgodovinski spomin" posameznih odprtih zadev. Prav tako bi bilo potrebno okrepiti gospodarsko vlogo vodje VSA KBL.

Po teh odgovorih o kadrovski zasedbi gospodarske diplomacije na VSA je bilo logično naslednje vprašanje, kakšna bi bila optimalna sestava gospodarske diplomacije na VSA tako kadrovsko kot tudi strokovno. Odgovor je bil podoben s strani obeh, in sicer primerna sestava bi poleg veleposlanika, ki bi mu morala biti gospodarska diplomacija glede na gospodarske aktivnosti med državama prioriteta, gospodarskega atašeja, strokovno usposobljenega in ustrezno izobraženega ter okretnega lokalnega uslužbenca/uslužbenke in strokovno tehničnega sodelavca/sodelavko, ki bi bil napoten iz RS. Tudi na VSA KBL bi moral diplomat večino časa nameniti gospodarskim temam.

Po zaključku kadrovskih vprašanj me je zanimal pravni okvir za gospodarsko sodelovanje med državama, in sicer v smislu, ali je zadovoljiv oz. ali bi bilo potrebno na tem področju še kaj narediti. Dobila sem odgovor, da je bilateralni pravni okvir za gospodarsko sodelovanje med državama, glede na stanje v gospodarskih odnosih, ustrezen. Potrebno bi bilo nadgraditi pravni sistem v BiH, ki bi tujemu investitorju zagotavljal večjo podporo in zaščito. Ampak za to mora poskrbeti država BiH sama.

Zanimalo me je tudi njuno mišljenje o tem, ali lahko gospodarski ataše vpliva na intenziteto gospodarskih odnosov med državami. Dobila sem odgovor, da lahko gospodarski ataše s svojim delovanjem in pojavo vpliva predvsem na ugled delovanja gospodarstva njegove države v državi sprejemnici. Z različnimi aktivnostmi lahko pripomore pri promociji gospodarskega sodelovanja, promociji podjetij in njihovih proizvodov ter storitev in pri reševanju odprtih vprašanj v gospodarskem sodelovanju. Vse to pa lahko uspe le s stalnim stikom s predstavniki lokalnih oblasti in podjetji.

Na koncu me je zanimalo, kje vidita možnost za izboljšave. Oba sta potrdila, da so izboljšave vedno možne. Najprej v kadrovski zasedenosti zaradi zagotovitve kontinuitete delovanja gospodarskega svetovalca, spremljanja odprtih zadev, ki trajajo več let in vzdrževanja vzpostavljenih stikov. Po drugi strani pa bi moral imeti gospodarski ataše na razpolago nekoliko večji finančni fond, ki bi bil namenjen predvsem za vzpostavljanje mreže stikov pri lokalnih institucijah in podjetjih ter za pomoč podjetjem pri reševanju težav prav skozi stike s pristojnimi ljudmi. To je pač ena izmed poslovnih navad v BiH.


SKLEP

V zadnjem času so gospodarski kazalniki RS ugodni in skladno s tem so tudi napovedi optimistične. Internacionalizacija je za nadaljnjo rast neizpodbitno dejstvo. Ko gospodarstvo ter izvoz izkazujeta rastoči trend, podjetniški sektor pa spet investira, je zelo pomembno, da se ta moment izkoristi, ker je to pravi trenutek, da se s pravimi aktivnostmi podprejo podjetja, ki izkazujejo interes in potencial za rast in razvoj. Sredstva za spodbujanje internacionalizacije so omejena, zato je potrebno delovati proaktivno v korist slovenskih podjetij. Predvsem je potrebno združiti moči in delovati skupaj z zasledovanjem istega cilja. Na ta način se bo izkoristila prednost, ki jo Slovenija ima na gospodarskem področju. To pomeni, da se je potrebno vključevati v podjetniške pobude za izboljšanje poslovnega in investicijskega okolja, razumeti prihodnje trende, itd.

Pričujoči članek analizira gospodarsko diplomacijo na VSA, in sicer na način, da sooča pričakovanja podjetij in poglede akterjev gospodarske diplomacije, s ciljem preseči prepad med pričakovanji na eni strani (podjetja) in možnostmi na drugi strani (države). Brez poenotene strategije med gospodarstvom in akterji gospodarske diplomacije ta ne bo dosegala pričakovanj, saj je le-ta sama po sebi/brez podjetij brez pomena oz. brezpredmetna, zato sem si zastavila tri hipoteze.

V prvi hipotezi menim, da zaradi intenzitete gospodarskih odnosov med Slovenijo in BiH gospodarska diplomacija na VSA zaradi svoje podhranjenosti (kadrovske in finančne) ne more biti dolgoročno uspešna. Rezultati, pridobljeni iz intervjujev z bivšim ter sedanjim gospodarskim atašejem in anketo med slovenskimi podjetji v BiH, to hipotezo potrjujejo. Po sedanji sistemizaciji MZZ je na VSA napoten le en diplomat za mandat štirih let in je odgovoren za celotno področje gospodarske diplomacijo (na drugih DKP je še slabše, kjer gospodarski atašeji pokrivajo poleg gospodarske diplomacije še konzularna vprašanja, kulturo, itd). Glede na število poslovnih odnosov med Slovenijo in BiH bi ta diplomat potreboval vsaj še eno strokovno administrativno pomoč. Glede na omejena finančna sredstva bi bilo dobro premisliti o zaposlitvi lokalnega strokovnjaka, ki bi bil precej cenejša delovna sila kot delovna sila napotena iz Slovenije, razen tega bi ta lokalno zaposleni (glede na časovno omejenost napotitve (štiri leta) gospodarskega atašeja ter na počasnost reševanja odprtih težav in trajanje izvajanja projektov), zagotovil kontinuiteto v delovanju na tem področju. Pri tem ne smemo pozabiti še, da lokalni strokovnjaki bolje poznajo razmere na domačem tržišču, delovanje institucij kot tudi navade ljudi, kar je nujno za uspešno lobiranje.

Druga hipoteza govori o tem, da mora biti gospodarski ataše oborožen z veščinami in znanjem s področja diplomacije, ekonomije in prava, nadalje so ključne tudi priprave pred nastopom te funkcije in nenazadnje bi mu to področje moralo predstavljati osebni karierni izziv (ne samo status in plačo). Lahko bi rekli, da gospodarski ataše potrebuje širok in raznolik spekter znanj in sposobnosti, ki morajo temeljiti na diplomatskih veščinah in izkušnjah. Velikokrat se sliši, da politiki ne znajo razmišljati gospodarsko in tudi obratno, gospodarstveniki ne politično, in prav pri profilu gospodarskega diplomata je potrebno, da kadrovska služba izbere pravo osebo za to delovno mesto, ki bo sposobna biti oboje: dober politik in dober gospodarstvenik. Tukaj ne smemo pozabiti na dobro načrtovane priprave, ki so končna odskočna deska pred zasedbo tega položaja. Tudi v času trajajočega mandata so za učinkovitost tovrstnega kadra potrebna dodatna/sočasna usposabljanja in izobraževanje. Pri tem ne sme biti slaba komunikacija in boj za prevlado med posameznimi institucijami in stroko, ampak zavedanje, da vsi ti akterji delujejo v dobrobit slovenskega gospodarstva.

Tretja hipoteza je bila postavljena kot dejstvo, da imajo podjetja občutek, da njihovi predlogi velikokrat naletijo na "gluha ušesa", na drugi strani pa akterji gospodarske diplomacije odgovarjajo, da privatni sektor velikokrat preveč pričakuje od njih, v smislu, da bo za njih v ciljani državi vse narejeno in bodo sami samo začeli s poslovanjem. Podjetja se morajo zavedati, da morajo za svoj prodor na tuje trge narediti največ sama, naloga država pa je, da jim pri tem nudi učinkovito podporo. Tudi moja raziskava, ki sem jo naredila med slovenskimi podjetji, je pokazala, da obstaja prepad med možnostmi, ki jih ima slovenska gospodarska diplomacija in tem, kaj podjetja pričakujejo od nje. Kljub temu da se po "hodniških" pogovorih marsikaj sliši, so me razočarali odgovori na ključna vprašanja v moji raziskavi, kjer so podjetja odgovorila z odgovorom neodločeno ali celo pustila odgovor prazen. To prepisujem dejstvu, da se niso hoteli izpostavljati (kljub anonimnosti raziskave) glede na dobre odnose med njimi in osebjem na VSA. Poleg tega se mi poraja misel, da mogoče nisem izbrala pravi čas za raziskavo, ker mogoče ne poznajo zadosti novega gospodarskega atašeja (ki je šele, kot navedeno, pred kratkim nastopil mandat na VSA), saj ni primerno ljudi ocenjevati na podlagi enega srečanja ali kratkega poznanstva.

Kljub vsemu menim, da podjetjem pogosto ni jasno, kako nastopati na tujem trgu, in zato sploh ne vedo, kaj lahko pričakujejo od gospodarske diplomacije. Prav zaradi tega velikokrat pride do nesporazumov. Trdim, da se ta prepad da preseči, in sicer z ozaveščanjem podjetij, kaj točno za njih lahko naredi gospodarska diplomacija, v smislu, da podjetja končno preidejo od reaktivne k proaktivni strategiji prodora na tuj trg, gospodarska diplomacija pa jim mora pomagati pri oblikovanju njihovih interesov in uresničevanju njihovih ciljev. S tem bi se izognili nejevolji in ogibanju uradnim institucijam na strani podjetij. Tako bi dobili učinkovito gospodarsko diplomacijo s strani države. Zadovoljstvo in uspešnost na obeh straneh bi nas pripeljala do boljših gospodarskih rezultatov ter večje uspešnosti in nenazadnje tudi prepoznavnosti Slovenije v mednarodni skupnosti.

VIRI IN LITERATURA

  • ANDERSON SMITH, M. (1993) The Rise of Modern Diplomacy, London, Routledge.
  • ARON, R. (2003) Peace and war: a theory of International Relations, New Brunswick, London, Transaction.
  • BAYNE, N. in Woolcock, S. (2003) The new Economic Diplomacy: Decision-making and Negotiation in International Economic Relations, Burlington, UK, Ashgate.
  • BAYNE, N. in WOOLCOCK, S. (2011) The New Economic Diplomacy: Decision-Making and Negotiation in International Economic Relations (Global Finance), London, Routledge.
  • BAJRIČ, V. (2014) Gospodarska diplomacija – izkušnje slovenskih gospodarstvenikov, Kranj, Fakulteta za državne in evropske študije.
  • BENKO, V. (1997) Znanost o mednarodnih odnosih, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
  • BERGELJ, N. (2011) Posebnosti konzularnih aktivnosti kot predpogoj za diplomatsko aktivnost: primer Slovenije, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
  • BRGLEZ, M. (1996) Kodifikacija sodobnega diplomatskega prava, Ljubljana, Pravna Fakulteta.
  • BRINOVIČ, T.  (2015)  V Bosni in Hercegovini še več desetletij ne bo skupne razlage tega, kar se je dogajalo med vojno [online], Portorož. Dostopna na: https://www.rtvslo.si/svet/v-bosni-in-hercegovini-se-vec-desetletij-ne-bo-skupne-razlage-tega-kar-se-je-dogajalo-med-vojno/366720 [3.5.2017].  
  • BURKLEC, T. in UDOVIČ, B. (2011) Gospodarska diplomacija: med zmožnostmi (države) in pričakovanji (podjetij), IB Revija 2011, 3, str. 27.
  • CEP (2017) Predstavitev [online]. Dostopno na: http://www.cep.si/about-us/introduction
  • [25. 5. 2017].
  • CMRS (2017) Kratka zgodovina podjetja [online]. Dostopno na: http://www.cmsr.si/Podjetje/ [6. 5. 2017].
  • DAMIJAN, J. (2011) Razvoj svetovne trgovine in zunanjetrgovinske politike, Predavanje – prezentacija, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
  • DEGAN, V.  Đ.  (2000) Međunarodno pravo, Rijeka, Pravni Fakultet.
  • DORNBUSCH, R. & FISHER, S. & STARTZ, R. (2001) Macroeconomics, New York, McGrew-Hill.
  • DROBNJAK, A. (2015) Vloga slovenske diplomacije pri spodbujanju internacionalizacije podjetij: primer Kazahstana, Ljubljana, Univerza v Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
  • ĆATIPI, G. (2011) Ekonomska diplomacija Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije: primer Makedonija, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
  • ERJAVEC, B. N. (2004) Diplomatsko-konzularna predstavništva kot sredstvo ekonomske diplomacije, Maribor, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
  • FERLINC, M in  HVASTIJA, B. in KOPŠE, M. in KOSIN, M. in  KUMAR, A. in  PEČE, T. in  ZUPANČIČ V. (2004) Slovenski gospodarski predstavnik v tujini, Ljubljana, Center za mednarodno sodelovanje in razvoj.
  • GRUDEN, T. (2005) Pomen in naloge ekonomsko-poslovne diplomacije kot sestavnega dela zunanje politike držav (primer Slovenije), Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
  • GZS (2017) Predstavitev GZS [online].  Dostopno na: https://www.gzs.si/o_gzs/vsebina/predstavitev-gzs/vodilni-v-internacionalizaciji-podjetij  [6.  5. 2017].
  • GZS (2016) Plan Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2017 [online]. Dostopno na: https://www.gzs.si/Portals/O-gzs/Vsebine/novice-priponke/Plan_2017_v12.pdf  [6. 5. 2017].
  • HOLLENSEN, S. (2001) Global Marketing. A Market-Responsive Approach (Second Edition), Harlow, Prentice Hall.
  • HOLLENSEN, S. (2011) Global Marketing: a decision-oriented approach, New York, Prentice Hall.
  • IZVOZNO OKNO (2017) [online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bosna_in_Hercegovina/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4059.aspx [25. 7. 2017].
  • JAKLIČ, A. in KUNČIČ, A. in ROJEC, M. (2013) Motivi in ovire slovenskih podjetij in investiranje v tujini se v zadnjih desetih letih niso spremenili, IB Revija, 2013, 1, str. 5-17.
  • JAZBEC, M. (2009) Osnove diplomacije, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
  • JEŽ, B. (2010) Manjša ko je država, bolj potrebuje inteligentno in prodorno diplomacij [online], Ljubljana. Dostopno na: http://www.delo.si/novice/slovenija/manjsa-ko-je-drzava-bolj-potrebuje-inteligentno-in-prodorno-diplomacijo.html [9. 3. 2017].  
  • JUDEŽ, V. (2015) Promocija zelenega gospodarstva Zvezne Republike Nemčije z instrumenti gospodarske diplomacije: »Lekcija« za Republiko Slovenijo?. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
  • JUSTINEK, G. (2011) Model ekonomske diplomacije Slovenije, Maribor, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor [online]. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=21914  [9. 3. 2017].
  • KOALICIJSKI SPORAZUM o sodelovanju v vladi Republike Slovenije za mandat 2008-2012 [online]. Dostopno na: http://www.zares.si/wp-content/uploads/koalicijska_pogodba-2008-11-06.pdf [28. 4. 2017].  
  • KOHOT, A. (2011) Vloge in kompetence menedžerjev človeških virov v kontekstu internacionalizacije, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
  • KOSIN, M. (1997) Kakšno profesionalno diplomatsko službo bi rabila Slovenija, Teorija in praksa, 1997, 34, 2, str. 228–240.
  • KOSTECKI, M. & NARAY, O. (2007) Commercial Diplomacy and International Business, The Hague, Clingendael Institute.
  • KRAMŽAR, B. (2012) Shujšana diplomatska mreža [online].  Dostopno na: http://www.delo.si/novice/politika/shujsana-diplomatska-mreza.htm. [9.  3. 2017].
  • MAKOVEC BRENČIČ, M. in HRASTELJ, T. (2003) Mednarodno trženje, Ljubljana, GV Založba.
  • MAKOVEC BRENČIČ, M. in  PFAJFAR, G. in RAŠKOVIĆ, M. in LISJAK, M. in EKAR, A. (2009) Mednarodno poslovanje, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.
  • MANČEVIČ, D.  (2015) Novi trgi, stari pristopi? [online]. Dostopno na: https://www.finance.si/8821674/Novi-trgi-stari-pristopi [10. 3. 2017].
  • MGRT (2017)  Cilji in naloge ministrstva [online]. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/cilji_in_naloge_ministrstva/ [5 .5. 2017].
  • MZZ (2010) Letno poročilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije za leto 2010, Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve [online]. Dostopno na: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/Porocilo_MZZ_2010.pdf [28. 4. 2017].
  • MZZ (2012) Letno poročilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije za leto 2012. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve [online]. Dostopno na:  http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/Porocilo_MZZ_2012.pdf  [8. 3. 2017].
  • MZZ (2015) Letno poročilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije za leto 2015. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve [online]. Dostopno na: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Informacije_javnega_znacaja/Porocilo_2015.pdf [8. 3. 2017].
  • MZZ (2017) Organiziranost MZZ [online]. Dostopno na: http://www.mzz.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/direktorat_za_gospodarsko_in_javno_diplomacijo/  [8. 5. 2017].
  • NICK, S. (1997) Diplomacija: Metode in tehnike, Zagreb, Barbat.
  • OPPENHEIM, F. E. (1998) Morala v zunanji politiki, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
  • PETRIČ, E. (1996) Zunanja politika majhnih držav, Teorija in praksa  1996, 33, 6,  str. 876-897.
  • Podatki o  državah. (2017) [online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Bosna_in_Hercegovina/Pregled_gospodarskih_gibanj_4305.aspx [12. 4. 2017].
  • POTTER, H. E.  (2004) Branding Canada: The Renaissance of Canada's Commercial Diplomacy. International Studies Perspectives, 2004, 5 (1), str. 55–60.
  • PRESKER, G. (2011) Smernice kandidata za delo ekonomskega svetovalca na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Sarajevu, Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve.
  • PRIMEC, J. (2011) Diplomatska zaščita pravnih oseb, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta.
  • PRVULOVIĆ, V. (2006) Ekonomska diplomatija, Beograd, Grmeč.
  • RUEL, H. & VISSER, R. (2012) Commercial diplomats as corporate entrepreneurs: explaining role behaviour from an institutional perspective. International Journal of Diplomacy and Economy, 2012, 1, str. 42–79.
  • ROMIH, D. (2012) Pomen gospodarske diplomacije za izhod iz krize [online]. Dostopno na: http://www.erevir.si/gospodarno/aktualno/70-pomen-gospodarske-diplomacije-za izhod-iz-krize.html [9. 3. 2017].
  • RUSETT, B. in STARR, H. (1996) Svetovna politika: izbira možnosti, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
  • SANER, R in LICHIA Y. (2003) International Economic Diplomacy: Mutations in Post-modern Times. The Hague, Netherlands Institute of International Relations Clingendael [online].Dostopno na: http://www.clingendael.nl/publications/2003/20030100_cli_paper_dip_issue84.pdf  [4. 5. 2017].
  • SENJUR, M.  (2001) Makroekonomija, Maribor, MER Evrocenter.
  • Slovenski poslovni klubi v tujini. (2017) [online]. Dostopno na: https://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=news&id=910  [25. 5. 2017].  
  • SMOLE, M. (2012) Častni konzuli - nekarierna diplomacija, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede in Inštitut za ekonomske in diplomatske študije.
  • SID banka (2017) [online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Analize/Program%20INTER%202015-2020_kon%C4%8Dna.pdf  [25. 5. 2017].
  • SPIRIT (2017) [online]. Dostopno na: http://www.spiritslovenia.si/spirit-slovenija/internacionalizacija-in-tuje-neposredne-investicije  [6. 5. 2017].
  • SPIRIT (2017) [online]. Dostopno na: http://www.spiritslovenia.si/spirit-slovenija/podrocja-dela [6.5.2017].
  • MEDNARODNI IZZIVI 2017 – 2018  (2016) [online]. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/SEKTOR_ZA_INTERNACIONALIZACIJO/Internacionalizacija_TNI/Mednarodni_izzivi_2017_2018.pdf  [28. 4. 2017].
  • SVETLIČIČ, M. (2002) Nacionalni interes – ovira ali spodbuda razvoju, Teorija in praksa, 2012, 4, str. 523–547.
  • SVETLIČIČ, M. (2011a) Diplomacija in mednarodno poslovanje v 21. stoletju: Komplementarnost ali nadomestnost, Teorija in praksa, 2011, 48, 3, str. 604–627.
  • SVETLIČIČ, M. (2011b) Kompetence za ekonomsko diplomacijo in mednarodno poslovanje: konvergenca ali divergenca? Uprava, 2011, 9, 1, str. 123–144.
  • ŠEGOTA, M. (2014)  Gospodarska diplomacija – koordinator gospodarskih subjektov v Sloveniji za njihov nastop na Zahodnem Balkanu, Kranj, Fakulteta za državne in evropske študije.
  • ŠTRANCAR, P. (2010)  Kaj lahko častni konzul naredi za podjetje, Finance [online].  Dostopno na: http://www.finance.si/289238/Kaj-lahko-častni-konzul-naredi-zapodjetje?metered=yes&sid=96209539 [7. 5. 2017].
  • TÜRK, D. (2007) Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, GV Založba.
  • UDOVIČ, B. (2009) Ekonomska in gospodarska diplomacija, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
  • UDOVIČ, B. (2012) Je zgodovina diplomacije res prvenstveno (le) politična? Družboslovne razprave, 2012, 28, 69, str. 7-24.
  • UDOVIČ, B. (2013)  Zgodovina (gospodarske) diplomacije, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
  • UDOVIČ, B. in SVETLIČIČ, M. (2007) Majhne države v novih teorijah mednarodne trgovine, Teorija in praksa, 2007, 44, 2, str. 29-48.
  • UTENKAR, G.  (2011)  Častni konzuli v Sloveniji: Naloga častnih konzulov je predvsem gospodarsko povezovanje držav [online]. Dostopno na: http://www.delo.si/clanek/147796 [9. 3. 2017].  
  • Uradni rezultati popisa prebivalstva v BiH. (2016) Rezultati popisa: U BiH živi 3.531.159 stanovnika [online].  Dostopno na: http://balkans.aljazeera.net/vijesti/bih-danas-rezultati-popisa-iz-2013-godine [12. 4. 2017].  
  • VALENČIČ, B. (2016) Smernice kandidata za delo ekonomskega svetovalca na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Sarajevu, Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve.
  • VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE.  (2015)  Program spodbujanja internacionalizacije podjetij za obdobje 2015-2020 [online].  Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Analize/Program%20INTER%202015-2020_kon%C4%8Dna.pdf  [6. 3. 2017].
  • ZAKON O ZUNANJIH ZADEVAH.  Neuradno prečišeno besedilo št. 2 [online]. Dostopno na:  http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/foto/1003/ZZZ_-_NPB.pdf  [24. 5. 2017].