POVZETEK
Nacionalno gospodarstvo si ne more privoščiti izolacije ostalega sveta. Mednarodno gospodarsko sodelovanje je v veliki meri odvisno od gospodarske diplomacije, ki ima v svojih rokah instrumente in možnosti, namenjene odpiranju vrat slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih. Pomemben dejavnik pri prevzemanju učinkovitejše vloge gospodarske diplomacije so ljudje in sodelovanje na vseh nivojih ter v vseh porah naše družbe. Pričujoči prispevek analizira gospodarsko diplomacijo na VSA, in sicer tako, da sooča pričakovanja podjetij in poglede akterjev gospodarske diplomacije. Uporabljena metodologija zajema pregled literature, spletnih virov, intervjuja z bivšim in sedanjim gospodarskim atašejem na VSA ter anketo med slovenskimi podjetji na trgu Bosne in Hercegovine (BiH), ki poznajo delovanje slovenske gospodarske diplomacije na VSA. Na podlagi zgoraj navedenih virov ugotavljam, da podjetjem pogosto ni jasno, kako nastopati na tujem trgu, in ker ne vedo, kaj lahko pričakujejo od gospodarske diplomacije, velikokrat pride do nesporazumov. Trdim, da se ta problem da rešiti, in sicer z ozaveščanjem podjetij, kaj točno za njih lahko naredi gospodarska diplomacija, v smislu, da podjetja končno preidejo od reaktivne k proaktivni strategiji prodora na tuj trg, gospodarska diplomacija pa jim pri tem pomaga z oblikovanjem njihovih interesov ter uresničevanju njihovih ciljev.
Ključne besede:
zunanja politika, diplomacija, gospodarska diplomacija, mednarodna trgovina, gospodarski ataše, diplomatsko konzularna predstavništva, Bosna in Hercegovina.
ABSTRACT
National economy cannot afford isolation from the rest of the world. International economic cooperation is in great part dependent on economic diplomacy, which has abilities that are meant for opening doors to Slovenian diplomacy on the international market. Important role in improving economic diplomacy are people and all segments and levels of our society. This work analyzes economic diplomacy facing expectations of companies and the views of actors of economic diplomacy. The methodology includes overview of literature, web-sites, interviews with former and present economic attaché in Slovenian Embassy in Sarajevo (VSA) and empirical research among Slovenian companies in the market of Bosnia and Herzegovina that know the functioning of Slovenian economic diplomacy in VSA. Based on these sources, I begin to realize that companies are frequently not sure how to act on the international market, and later on they do not know what to expect from it, therefore there are often misunderstandings. I claim that this problem could be solved with raising awareness among companies, what exactly economic diplomacy can offer them so that companies can come from recreational to proactive strategies on the international market. Economic diplomacy plays an important part of shaping their interests and creating their goals.
Key words: Foreign policy, diplomacy, economic diplomacy, international trade, economic attaché, diplomatic consular representation, Bosnia and Herzegovina
UVOD
Zgodovinsko dejstvo je, da se zunanja politika vsake države skozi čas spreminja in preoblikuje. Na te spremembe vplivajo prioritete in cilji, ki so lahko politični ali ekonomski. Zaradi svoje omejene moči v mednarodni skupnosti, ki izhaja iz njene majhnosti, je slovenska zunanja politika svoje cilje vedno uresničevala z diplomacijo. V današnjem času, ko podjetja tekmujejo za svoj obstoj in tržne deleže, ne glede na to, v katerem časovnem pasu so, kakšen jezik in valuto uporabljajo, je naloga slovenske gospodarske diplomacije, da našim podjetjem ponudi vso svojo podporo in pomoč pri njihovi mednarodni konkurenčnosti in prodoru na tuje trge. Za majhne države, kot je Slovenija, je gospodarska diplomacija še posebej pomembna, saj je gospodarstvo zaradi svoje majhnosti in nekaterih drugih značilnosti zelo odvisno od zunanje trgovine (Romih, 2012).
Seveda morajo podjetja za uspešno poslovanje na tujih trgih vložiti precej truda in se primerno, značilnostim trga, pripraviti na vstop ter delovanje na njem. V pripravo je potrebno vključiti strateške, organizacijske, kadrovske in finančne vire. Pri tem je zelo pomembno, da so podjetja dobro seznanjena s storitvami gospodarske diplomacije in te storitve primerno uporabljajo ter imajo pri tem tudi realna pričakovanja. Zunanji minister Karl Erjavec je na okrogli mizi zunanjega ministrstva in STA z naslovom Diplomacija in gospodarstvo – z roko v roki do novih priložnosti dejal, da glede na gospodarske razmere doma in v svetu postaja gospodarska diplomacija ključen del zunanje politike. Vendar pa ne more opraviti dela namesto podjetij (MZZ, 2012).
Enaindvajseto stoletje je pomen gospodarske diplomacije pripeljalo tako daleč, da si je sploh ne moremo več predstavljati brez njene ekonomske komponente. Ta ostaja pomembna za vse države, še posebej manjše (Udovič, 2012). Gospodarstvo Republike Slovenije (RS) je zelo odprto, saj je Slovenija kot majhna država pri doseganju ekonomij obsega precej odvisna od internacionalizacije podjetij na tujih trgih. Motivi, ki vodijo v internacionalizacijo poslovanja, so od podjetja do podjetja različni, na splošno pa se v strokovni literaturi mednarodnega poslovanja delijo na proaktivne in reaktivne in jih dopolnjujejo notranji ali zunanji vzgibi (Hollensen, 2011).
Menimo, da ima gospodarska diplomacija Slovenije v svojih rokah instrumente in možnosti, ki niso namenjene le odpiranju vrat slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih, temveč predstavljajo tudi strateški koncept in način delovanja države na področju povezovanja gospodarstva v Sloveniji, in sicer v luči lažjega in učinkovitejšega prodiranja na zunanje trge.
Problem in predmet raziskovanja
Na tem mestu obravnavamo gospodarsko diplomacijo, ki ima s svojim kvalitetnim delovanjem pomembno vlogo pri odpiranju vrat na trg izbrane države in posledično vpliv na povišano gospodarsko rast. Pri tem delovanju prihaja vsakodnevno do številnih nasvetov in predlogov, kaj bi gospodarska diplomacija v svojem delokrogu morala narediti ter do vprašanj, zakaj oz. kje so ovire, da se ne naredi tako, da bi bilo bolje in učinkoviteje. Takoj bi izpostavili, da pri tem problemu obstajata dve strani: podjetniška stran, ki ima občutek, da njihovi predlogi naletijo na "gluha ušesa", druga stran - akterji gospodarske diplomacije - meni, da jih podjetja velikokrat neupravičeno in nepravično ocenjujejo slabo.
Brez podjetij gospodarska diplomacija nima pomena, zato je prav, da se ta s svojimi potrebami čim pogosteje obrnejo nanjo. V smislu najbolj kakovostne pomoči s strani gospodarske diplomacije je potrebno, da so te potrebe ciljno usmerjene, jasne in da so podjetja pri tem proaktivna. Po drugi strani pa mora Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije izbrati primeren in usposobljen diplomatski kader, ki bo po najboljših močeh razumel, pomagal, svetoval in na koncu dosegel cilj, to pa je uspešnejša in učinkovitejša gospodarska diplomacija (Burkelc, Udovič, 2011). Oddaljenost in nepoznavanje poslovnega okolja povečujeta stopnjo tveganja. Tu so ključnega pomena gospodarski atašeji, ki že delujejo na teh trgih in poznajo poslovno okolje.
Na področju gospodarske diplomacije raziskovalci zaznavajo brisanje razlik med diplomati in strokovnjaki ter porast menedžerskih nalog, ki jih opravljajo diplomati, še zlasti tisti iz manjših držav. Opravljanje strokovnih in menedžerskih nalog pa zahteva drugačna znanja in s tem tudi drugačno izobraževanje (Jazbec, 2009).
Makroekonomska gibanja enega gospodarstva vplivajo na gospodarstvo druge države. Prav tako dogajanja v svetovnem gospodarstvu vplivajo na nacionalna gospodarstva. Bolj kot je gospodarstvo odprto, močnejše so mednarodne povezave. Manjše, kot je gospodarstvo, bolj mora biti odprto. V tem primeru so zunanji vplivi na domače gospodarstvo močnejši (Senjur, 2001, 221).
V primeru, da je trgovanje med državami intenzivnejše, imajo države od tega večje koristi in večja, kot je rast trgovine, večja bo tudi rast BDP. Povedano drugače, bolj kot države med seboj trgujejo, hitreje povečujejo narodno bogastvo, kar pomeni večanje blaginje prebivalcev (Damjan, 2008).
Slovensko gospodarstvo glede na svetovno ekonomijo spada v malo gospodarstvo, kar pomeni, da je potreba po sodelovanju v mednarodnem gospodarskem prostoru še večja. Slovenija na gospodarski ravni sodeluje z velikim številom držav in intenzivnost tovrstnega sodelovanja je odvisna od različnih faktorjev, in sicer od povpraševanja, geografske lokacije, velikosti trga, logističnih stroškov, zgodovinskih in kulturnih vezi ter političnih ali strateških ciljev, itd. BiH je država, s katero Slovenija intenzivno gospodarsko sodeluje. Na državni in visoki gospodarski ravni je bilo med tema dvema državama za boljše gospodarsko sodelovanje sklenjenih veliko sporazumov. Na osnovi Sporazuma med Vlado RS in Svetom ministrov BiH o gospodarskem sodelovanju je koncem leta 2014 potekalo že tretje zasedanje skupne komisije za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo ter BiH. Iz tega je razvidno, da je sodelovanje med državama v okviru naložb podjetij, tako v smislu izvoza in uvoza, zelo intenzivno. Vedno bolj se potrjuje dejstvo, da je tržišče BiH zelo zanimivo za slovenske investitorje, še posebej zaradi geografske bližine, relativno nizkih logističnih stroškov, zelo majhnih jezikovnih ovir in zgodovinskih vezi (zgodovinsko gledano BiH predstavlja naravni izvozni trg, slovenske blagovne znamke so še vedno zelo cenjene, kultura in poslovno okolje je slovenskim investitorjem dobro poznano, itd.). Ne čudi dejstvo, da BiH postaja pomembna izvozna partnerica Slovenije, s katero ima država suficit v blagovni menjavi, in je uvrščena med prvih deset držav po obsegu izvoza. Po drugi strani je v zadnjih letih zaznati nenehno rast obsega blaga, ki je uvoženo iz BiH.
Proces blagovne menjave med dvema gospodarstvoma pospešujejo številni podpisani sporazumi o gospodarskem sodelovanju, plačilnem prometu, prosti trgovini, znanstveno-tehničnem sodelovanju, mednarodnem cestnem in zračnem prometu, medsebojni pomoči pri carinskih zadevah, zaščiti in spodbujanju naložb, itd. Med našo državo in BiH poteka kontinuiteta političnih stikov na visoki ravni. Obe državi izkazujeta visoko stopnjo sodelovanja tudi na področju kulture, znanosti, tehnologije in notranjih zadev.
Namen in cilji raziskave
Namen in cilj je, da bi se presegel prepad med pričakovanji ene in (z)možnostmi druge strani. O delovanju gospodarske diplomacije na Veleposlaništvu Republike Slovenije (VSA) sem opravila raziskavo s strani slovenskih podjetij v BiH ter intervuirala bivšega in sedanjega ekonomskega atašeja na VSA. Za namen raziskave sem izdelala anketo, ki sem jo poslala slovenskim podjetnikom v BiH. Rezultati te ankete bodo predstavili vidik gospodarstvenikov, medtem ko je vidik države predstavljen z izsledki, opravljenega dialoga/intervjuja z bivšim in sedanjim gospodarskim atašejem na VSA. Po mojem mnenju sta ti metodi ključni za osvetlitev realnega stanja gospodarske diplomacije na VSA in izkušenj slovenskih gospodarstvenikov v BiH.
S ciljem, da bi se tovrstne ovire na trgu Bosne in Hercegovine oz. podobnih trgih omilile ali celo izničile sem postavila tri hipoteze, in sicer:
- HIPOTEZA 1. Intenziteta gospodarskih odnosov med Slovenijo in BiH se med drugim kaže v gospodarski diplomaciji Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Izhajam iz stališča, da je ta podhranjena in da jo je v primeru želje po dolgoročni uspešnosti potrebno okrepiti tako kadrovsko kot tudi finančno. Slovenska podjetja se na tako dinamičnem trgu, kot je trg BiH, srečujejo z različnimi in lahko rečem precej kompleksnimi problemi, ki jih lahko reši/pomaga rešiti le strokovno in kadrovsko okrepljena gospodarska diplomacija. Svoje trditve bom dokazila z opravljenim dialogom/intervjujem z bivšim in sedanjim gospodarskim atašejem na VSA ter z anketo med slovenskimi gospodarstveniki v BiH.
- HIPOTEZA 2. Izbrani kader mora biti oborožen z veščinami in znanjem s področja diplomacije, ekonomije in prava, imeti mora primerne priprave pred nastopom te funkcije, predvsem pa mora imeti željo delati in nadaljevati osebno kariero na tem področju. Tudi to trditev bom dokazala z opravljenim dialogom/ intervjujem z bivšim in sedanjim gospodarskim atašejem na VSA.
- HIPOTEZA 3. Podjetja imajo občutek, da njihovi predlogi velikokrat naletijo na "gluha ušesa", na drugi strani pa akterji gospodarske diplomacije odgovarjajo, da privatni sektor velikokrat preveč pričakuje od njih, v smislu, da bo za njih v ciljani državi vse narejeno in bodo samo začeli s poslovanjem. To trditev bom poskušala dokazati z anketo med slovenskimi gospodarstveniki v BiH.
SLOVENSKO – BOSANSKO HERCEGOVSKI GOSPODARSKI ODNOSI
Osnovni podatki o državi BiH
Po razpadu naše nekdanje skupne države Jugoslavije, BiH danes obstaja znotraj meja nekdanje socialistične republike z enakim imenom, je država na Balkanskem polotoku, na zahodu in severu meji na Hrvaško, na vzhodu na Srbijo in na jugovzhodu na Črno goro, na jugu pa ima pri kraju Neum dostop do Jadranskega morja. Je demokratična republika, meri 51.209 kvadratnih kilometrov (kopna 51 197 kvadratnih kilometrov in morja 12, 2 kvadratna kilometra), je več etnična država, v kateri je skladno z rezultati popisa prebivalstva iz leta 2013 3.531.159 milijona prebivalstva, od tega 50,11 % Bošnjakov, 30,78 % Srbov in 15,43 % Hrvatov (op. ostalo predstavljajo druge narodnostne manjšine). Od tega v entiteti FBiH živi 62,85 %, v entiteti Republika Srbska 34,79 % ter v Distriktu Brčko 2,37 %.
V tem članku se omejujem na obdobje od 1992 naprej, vendar bom za lažje razumevanje dogodkov navedla nekaj podatkov tik pred tem letom.
BiH je bila v Jugoslaviji primer sožitja in etničnega inženiringa v odnosu do jugoslovanstva in s ponosom so jo imenovali tudi »Jugoslavije v malem«. Glede narodnosti je bila najbolj raznovrstna – od 4,4 milijona prebivalstva, toliko jih je živelo pred vojno v BIH, je bilo 43 % Bošnjakov, 31 % Srbov in 17 % Hrvatov. Vsi so Slovani, vendar posedujejo različne religije. Srbi so pravoslavne veroizpovedi, Hrvati so v večini rimo-katoliške in Bošnjaki so muslimani. Vse tri skupine so bile pred vojno integrirane, živeli so skupaj drug z drugim, poročali so se med sabo, itd.
BiH je začela razpadati skupaj z Jugoslavijo kot državo. Dne 6. aprila 1992 je bila mednarodno priznana in prav to priznanje je bilo povod za vojno. Vzrok za državljansko vojno v BiH je bil ta, da so se etnične manjšine v državi počutile ogrožene. V letih od 1992 do 1995 je prišlo do agresije, celo do genocida in preganjanja prebivalcev, proti koncu vojne je bilo zabeleženih 250.000 mrtvih ali pogrešanih, 50 % prebivalstva je notranje migriralo ali pa se je izselilo iz države. Proti koncu leta 1995 so vse tri strani podpisale Daytonski sporazum (z njim so postavljeni temelji BiH), ki je imel za cilj končati vojno in nasilje ter na novo urediti BiH kot državo.
Kot vsaka vojna je tudi vojna v BiH za sabo pustila uničeno gospodarstvo, velika podjetja so propadla, uničenje infrastrukture je prineslo drastičen padec proizvodnje (za ca. 80%), izjemno visok delež brezposelnih, nizek BDP na prebivalstva, kar je državo pripeljalo v revščino.
Daytonski sporazum je BiH razdelil na dve entiteti: Federacijo Bosno in Hercegovino (FBiH) in Republiko Srbsko (RS) ter na posebno upravno enoto Distrikt Brčko, ki je pod neposrednim mednarodnim nadzorom. Zaradi zelo kompleksne strukture države ima BiH eno najdražjih administracij na svetu, kar onemogoča učinkovitejše delovanje države. Poleg "zvezne" vlade, v kateri so enakopravno zastopani Bošnjaki, Srbi in Hrvati, ima vsaka entiteta še svojo vlado in parlament. FBiH oziroma politična skupnost Bošnjakov ter bosanskih Hrvatov je administrativno podeljena na 10 kontov, ki imajo prav tako svoje vlade in skupščine in se naprej delijo na 79 občin. RS združuje bosanske Srbe in je administrativno porazdeljena na 62 občin. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje. Distrikt Brčko pravzaprav predstavlja mesto Brčko in ne pripada nobeni izmed omenjenih državnih enot, pač pa je narodnostno mešano in mednarodno nadzorovano območje državnega ozemlja. Na vseh področjih je močno prisotna mednarodna skupnost. Zaradi neefektivnosti sistema oblasti v državi ima pomembno vlogo visoki predstavnik Bosne in Hercegovine, postavljen s strani EU in ZDA, ki od podpisa Daytonskega sporazuma dalje skrbi za uveljavljanje njegove vsebine in vzdrževanje miru ter je zaradi svojih pooblastil najvišja politična osebnost države (Office of the High Representative (OHR) - od leta 2009 Valentin Inzko). V Sarajevu je prisotna tudi Delegacija EU, ki jo od marca 2015 vodi Lars-Gunnar Wigemark.
Državna valuta je konvertibilna marka (BAM), ki je bila uvedena leta 1998 in se je vezala na nemško marko v razmerju 1:1, kasneje po uvedbi evra je razmerje 1 EUR=1,95583 BAM.
Službeni jeziki so bosanski (uradno se imenuje »bosanski« jezik, čeprav je to jezik naroda Bošnjakov), hrvaški in srbski (ki so si tako podobni, da jih v bistvu Slovenci ne razlikujemo). Srbski jezik koristi dve pisavi, in sicer latinico in cirilico. Poleg treh lokalnih jezikov je angleščina delovni jezik mednarodne skupnosti, ki je še vedno zelo prisotna v BiH. Veliko ljudi razume tudi slovenščino (zaradi številnih delavcev iz BiH, ki delajo ali so delali v Sloveniji) in nemščino (zaradi številnih beguncev, ki so iz BiH šli v Nemčijo). Aktualne politične razmere v BiH
Leta 2015 je BiH praznovala dvajseto obletnico konca vojne, ki je bila ene od največjih morij sodobne zgodovine. Daytonski sporazum, ki je po vojni prinesel dvo-entitetno ureditev treh narodnih skupnosti, je že »povozil čas«, razprava o novi ustavni ureditvi pa se ta trenutek zdi kot znanstvena fantastika. Poleg vsega tega pa se BiH v zadnjem času spopada še s porastom islamskega ekstremizma (kopičenje borcev Islamske države oz t.i. vahabitov na svojem ozemlju). V nekdanji srbski vasici Ovše plapola zastava Islamske države, ki je postala jedro ekstremizma in poligon za usposabljanje teroristov. Ocenjuje se, da se je okoli 300 državljanov BIH pridružilo džihadistom v Iraku in Siriji.
V BiH ima vsak narod svojo vizijo. Kadar te tri vizije privrejo na dan, ni soglasja, ampak so spopadi, kar je tudi spoznala mednarodna skupnost, zato se te teme za enkrat puščajo ob strani. Zaskrbljujoče je, da vsak posameznik v BiH pravi, da je narod, ki mu pripada, žrtev in da so vsega krivi drugi. Na tem ozemlju še dolgo ne bo skupne razlage tega, kar se je med vojno resnično zgodilo. Predvideva se, da se bo premik mogoč šele z naslednjo generacijo, ki sploh ni živela v času vojne in nima živih spominov na to obdobje.
Zakonodajne in izvršilne odločitve predstavnika so pravzaprav pokazale edino učinkovito vladanje v BiH med letoma 1995 in 1998, med drugim je slednji izbral tudi zastavo nove države in s položaja razrešil ali že kar z volilnih seznamov umaknil več nezmernih politikov, ki bi lahko povzročili napetosti. Kasnejše vladajoče strukture so bile/so zelo šibke, ker etnično osnovane stranke zasledujejo različne cilje in nerade sprejemajo kompromise. Politične razmere v BiH so relativno stabilne vendar nepredvidljive. Koalicija oz. vlada na državni ravni (bošnjaška SDA, hrvaška HDZ BiH in srbska Zveza za spremembe), ki jo vodi predsedujoči Svetu ministrov Denis Zvizdić (SDA), deluje relativno dobro - precej učinkoviteje v primerjavi z vladami doslej. Lanskoletne aretacije vidnih članov bošnjaške SBB, koalicijske partnerice v Vladi Federacije BiH, med drugim tudi njenega predsednika Radončića, zaradi suma oviranja dela pravosodja, so prinesle v celotni politični prostor Federacije BiH določeno politično negotovost.
BiH je že od leta 2002 članica Sveta Evrope in ravno tako je članica OZN in Sredozemske unije, in sicer od leta 2007. Ob robu zasedanja Sveta za zunanjo politiko (FAC – 15. Februar 2016) je BiH uradno predala prošnjo za članstvo v EU. EK je bila nato zaprošena za izdelavo ocene pripravljenosti BiH za članstvo v EU. Pri odločanju EK bosta ključno vlogo odigrali poročilo o izvajanju reformne agende ter delovanje sprejetega EU koordinacijskega mehanizma in t.i. tehnična adaptacija SAS sporazuma med EU in BiH, ki je potrebna zaradi članstva Hrvaške v EU. V najboljšem primeru bi država status kandidatke lahko dobila že do konca tega leta ali v začetku leta 2018. To pa je odvisno od številnih reform, ki jih mora država še izvesti, saj precej zaostaja od evropskih standardov na veliko področjih. Najprej je potrebno opraviti gospodarske reforme (za njih je bil že dosežen širok dogovor), reformo javne uprave in socialno reformo. Funkcionalnost državnih institucij je na zelo nizki stopnji in to je tudi ena od prednostnih nalog, potem je tukaj še postopek privatizacije, po katerem naj bi država odprodala svoje lastniške deleže v številnih podjetij.
Gospodarsko okolje v BiH
Gospodarsko okolje igra ključno vlogo za tržne potenciale in gospodarski razvoj. Raznolikost na trgih je posledica razlik gospodarskih okolij. Prihodki in blagostanje prebivalstva so izredno pomembni, ker določajo kupno moč prebivalstva (Hollensen, 2001).
Zgodovina
Gospodarstvo BiH je od končanja vojne leta 1995 do leta 2000 na račun povojne obnove in prilivov kapitala iz tujine dosegalo nadpovprečno visoko stopnjo gospodarske rasti. Po letu 2000 se je tovrstna pomoč zmanjšala in je bilo za pričakovati upočasnitev gospodarske rasti ter na tem področju približevanje tranzicijskim državam.
Od leta 2004 je na rast gospodarske aktivnosti pričel močno vplivati zasebni sektor, saj se je njegov delež v tem letu povzpel na 50 % BDP (EBRD, Transition report, 2005, 111). Na rast BDP je tistega leta vplivalo povišanje industrijske proizvodnje in kmetijske dejavnosti. Trend industrijske proizvodnje prispeva k oživitvi gospodarstva. Še vedno so težave v upočasnjeni privatizaciji, pomanjkanju sodobnega upravljanja, nedokončane strukturne spremembe v gospodarstvu. Hitrejše in boljše izvajanje privatizacije bi skupaj s prestrukturiranjem podjetij privedlo do hitrejše rasti in razvoja, kar bi omogočalo boljšo izrabo naravnih virov (kar jih BiH nedvomno poseduje), relativno poceni delovno silo in druge prednosti gospodarstva BiH (CB BiH, 17). Na tem mestu je potrebno izpostaviti visoko prisotnost sive ekonomije, ki je v letu 2004 po ocenah CB BiH predstavljala 38% nominalen vrednosti BDP v tem letu.
V obdobju od 2004 do 2007 je na rast BDP močno vplival dvig proizvodnje, ki je temeljil na predelovalni industriji, razen tega je bila tudi visoka rast v gradbeništvu, trgovini, kmetijstvu, prometu in finančnem posredovanju. V letu 2006 se je uvedla enotna stopnja davka na dodano vrednost in to velja za najpomembnejši korak pri reformi davčnega sistema. Večja gospodarska aktivnost držav Evropske unije je imela pozitiven učinek tudi v BiH (vlaganje v infrastrukturne projekte, stanovanjsko gradnjo, večje število turistov in s tem povečanje nočitev ter povečanje gostinskih storitev).
Leto 2008 je prineslo spremembe v gospodarskem okolju BiH. Inflacijski pritiski so bili močnejši, zunanji položaj je bil oslabljen prek povečanja zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Kljub temu da je realni sektor gospodarstva kazal v prvi polovici tega leta pozitivne rezultate, je v drugi polovici leta postalo jasno, da se je splošno gospodarsko okolje spremenilo in ta sprememba je imela velik vpliv na celo regijo. Agencija za statistiko BiH je pokazala upočasnitev gospodarske rasti, ki se je še povečal v letu 2009. Vzrok za tako močno krčenje proizvodnje in znižanje BDP je bila globoka recesija. Glavni tokovi krize so bili: zmanjšan priliv tujega gospodarstva, zmanjšano izvozno povpraševanje, zmanjšanja cena kovin, porast brezposelnosti ter upočasnjena rast plač. Slednji sta vplivali na domačo porabo, ob tem pa so se investicije občutno zmanjšale, itd. Za 39% se je zmanjšal obseg uvoza kapitalnih izdelkov, obseg domače kapitalne proizvodnje se je znižal za 19%. Negativna vrednost neto izvoza, ki je bila prisotna v prejšnjih letih, se je kot rezultat zmanjšanega obsega uvoza znižala glede na izvoz v letu 2009. Tako je neto izvoz ublažil padec BDP v letu 2009 (CB BiH, 2009, 16). Na znižanje BDP v letu 2009 je vplivala znižana aktivnost v pridelovalni industrij, nato v gradbeništvu, finančnem poslovanju, trgovini in tudi v industrijski proizvodnji. Edina sektorja, ki sta še izkazovala pozitivno rast, sta bila energetski sektor in kmetijstvo in sta na ta način preprečila, da bi padec BDP bil še večji (CB BiH, 2009, 17).
Glede na nominalno rast BDP je bila gospodarska aktivnost v obdobju po letu 2009 precej slaba, kar je negativno vplivalo na trend dolgoročne potencialne gospodarske rasti. Iz podatkov Agencije za statistiko BiH za leto 2015 je razvidno, da je nominalna vrednost BDP v letu 2013 višja za približno 5 % glede na vrednost iz leta 2008. V tem letu sta industrijska proizvodnja in gradbeništvo dosegla najvišjo rast od leta 2006 (CB BiH, 2013, 18).
Aktualno gospodarstvo okolje v BiH
|