2017 > Letnik 7, št. 1




JERCA BOŽIČ KRANJEC: GOZDNA PEDAGOGIKA TUDI V TERCIARNEM IZOBRAŽEVANJU. ZAKAJ PA NE?

natisni

Ime dejavnosti

Elementi gozdne pedagogike pri izvedbi predavanja v višješolskem programu za medijsko produkcijo

Namen

Izkoristiti gozd v neposredni bližini šole za razvijanje osebnega odnosa do narave kot učiteljice lepega, estetskega, za spodbujanje etičnega ravnanja, za zavedanje pomena ohranjanja naravne dediščine, za povečanje zaupanja vase in svoje sposobnosti ter se hkrati učiti uspešnega timskega dela, za terapevtsko delovanje na mladostnike, ki lahko pomaga iz primeža vpliva medijev, ki povzročajo napetosti in nenazadnje zasvojenosti.

Predstavitev dejavnosti

Gozdna pedagogika je v Evropi, tako v gozdarskih kot pedagoških sferah, že pred desetletji našla svoje mesto, se trdno zasidrala in razvijala, v Sloveniji pa njene pozitivne učinke odkrivamo zadnjih nekaj let predvsem po zaslugi Gozdarskega inštituta Slovenije, Zavoda za gozdove RS in Inštituta za gozdno pedagogiko, ki je tudi ustanovitelj Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije. Prav omenjeni vrtci in šole s pridom uporabljajo gozd kot učilnico v naravi in hkrati učni pripomoček, čeprav je takšen pouk za vzgojitelje in učitelje metodološko velik izziv. V osnovi naj bi gozdna pedagogika na učinkovit in prijeten način podajala znanja o gozdu in delu gozdarskih strokovnjakov, toda postala je še veliko več od tega.

Ob vseh pozitivnih učinkih uvajanja gozdne pedagogike v predšolsko vzgojo in osnovne šole se mi je kot samoumevno porodilo vprašanje, zakaj ne bi pozivnega vpliva gozda izkoristili tudi na predavanjih na višji šoli. Kot predavateljico v višješolskem programu medijska produkcija, v katerem ni nikakršnih vsebin, povezanih z gozdom in naravoslovjem, me zanimajo predvsem tisti, lahko bi rekla pričakovani stranski učinki gozdne pedagogike, ki razvijajo osebni odnos do narave kot učiteljice lepega, estetskega, spodbujajo etično ravnanje, krepijo zavedanje pomena ohranjanja naravne dediščine, povečujejo zaupanje vase in svoje sposobnosti ter hkrati učijo uspešnega timskega dela. Nezanemarljivi so tudi terapevtski učinki na mladostnike (kar 19- letni študenti še vedno so), saj gozd nevtralizira napetosti, tesnobe, notranje stiske in konflikte, strahove, agresivnosti in tudi zasvojenosti, ki jih lahko povzroča svet medijev, v katerem živimo, študenti medijske produkcije pa so mu izpostavljeni še toliko bolj od ostalih.

Ugotovitve, ki jih Györekova navaja v evalvacijskem poročilu s priporočili za pedagoške delavce Povabilo v gozd srečnih otrok, se sicer nanašajo na predšolsko vzgojo in primarno izobraževanje, a je med njimi vrsta takih, ki jih zlahka preslikamo tudi v terciarno izobraževanje. Med drugim pravi, da danes ne zadošča več, da sedimo v razredu, poslušamo predavanja in premišljujemo, kako bomo rešili vse probleme. Smiselno je, da gremo ven, se naučimo, kaj moramo storiti in na kakšen način. In prav gozd, ki je sam po sebi enkraten primer ustvarjalnosti, dovršene usklajenosti zgradbe in delovanja, lahko iz naših otrok izvabi sproščenost, ki jo razred omejuje, in motivacijo, ki je pogoj za ustvarjalnost in divergentno razmišljanje. (Györek, 2012, 54)

Sama sem za podajanje predavanj v smislu gozdne pedagogike pri predmetu Uvod v medije izbrala temi o etiki in estetiki, ki sem ju lahko najbolj smiselno navezala na doživljanje gozdnega okolja. Gozd je namreč odličen prostor za doživljajsko pedagogiko in okoljsko vzgojo, je neskončen vir barv, vonjav, zvokov, slik, idej in še mnogočesa. (Vilhar in Rantaša, 2016, 14). A prav tako bi lahko bile za predavanja v gozdu primerne tudi ostale vsebine, za katere opažam, da jih študenti pri običajnih predavanjih (v predavalnici) sprejemajo pasivno, nezainteresirano in nemotivirano, saj pouk v naravi že sam po sebi prinaša navdušenje, zanimanje in sodelovanje. (Vilhar in Rantaša, 2016, 4-5)

Kreativnost in inovativnost sta med najpomembnejšimi lastnostmi uspešnih ustvarjalcev medijskih sporočil, kakršni si želimo, da postanejo študenti medijske produkcije. Zakaj ne bi na tej poti izkoristili tudi gozdnega prostora, ki, kot pravi Györekova , omogoča svobodo, iz katere izhajata tudi samozaupanje in samozavest, (Györek, 2012, 13), pogoja, da si bodo kreativni in inovativni tudi drznili postati.

 

Opomba

Dvom, ki bi se znal ob tem nastati – organizacijska zahtevnost izvedbe predavanj v gozdu, v našem primeru brž odpade, saj imamo gozd (in še reko ob njem) skorajda na dvorišču šole. Potrebujemo le še pogum zapustiti »varno zavetje« predavalnice, osnovna »tradicionalna« pripomočka za poučevanje, kot sta samostoječa flipchart tabla in flomaster, vsak svojo podlogo za pod zadnjo plat in gozdna avantura se lahko začne.

 

Viri in literatura

Knjige:

Györek, Natalija. 2012. Povabilo v gozd srečnih otrok: (evalvacijsko poročilo za pedagoške delavce). Kamnik: samozaložba.

Vilhar, Urša in Rantaša, Boris. 2016. Priročnik za učenje in igro v gozdu. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica.

Zalokar Divjak, Luka. 2008. Pomen gozdne pedagogike pri oblikovanju odnosa otrok do gozda. Diplomsko delo.

Elektronski vir:

Inštitut za gozdno pedagogiko. Dostopno na: http://www.srce-me-povezuje.si/gozdnapedagogika/ (27. 5. 2017)