Mag. BORUT RETELJ: ZMAGOVALNA ORGANIZACIJA ŠPORTNIH TIMOV (POSNEMAJMO NAŠE ZMAGOVALCE)
Mag. BORUT RETELJ: ZMAGOVALNA ORGANIZACIJA ŠPORTNIH TIMOV (POSNEMAJMO NAŠE ZMAGOVALCE) |
|
|
POVZETEK Za vrhunski rezultat v športu je potrebno imeti pravilno organiziran tim, sestavljen iz strokovnjakov, ki lahko s svojim znanjem dodajo kamenček v mozaik rezultata. Prepričanje, povezanost in ustreznost ekipe ter samozavest je predpogoj za vrhunski rezultat vsakega športnika in športne ekipe/moštva. Naši športniki nas vedno znova prepričajo, da lahko športnik ali ekipa lahko uspe le ob upoštevanju določenih predpisanih pravil, poleg tega mora imeti oziroma razviti ustrezne vrednote ter si zgraditi ustrezno in primerno samopodobo. V gospodarstvu in javnem sektorju največkrat naletimo na nasprotno od tega, kar počnejo naši uspešni športniki. Če želimo imeti vrhunske rezultate, moramo to delati tako, kot to delajo tisti, ki jih dosegajo – naši športniki. Ključne besede: samozavest, organizacija, vrednote, vrhunski rezultat, športni timi
ABSTRACT In ordertoachieve the best possible results in sport, one would need a properly organized team of experts whose knowledge and experience add their piecestothe puzzle of a top result. Determination, team spirit, appropriately chosen members of the team, and self-confidence are the indispensable prerequisites for the top performance of any athlete or sports team. Our best athletes are a good example supporting what has been said above. If an athlete or a sports team wantstobe successful, they needtocomply with certain rules, cultivate the appropriate values and build a good self-esteem. Our economic system and public sector often act just the opposite way than our successful athletes. But if we wanttosee superior results in those sectors too, we need a role model who has managedtoachieve them – our athletes. Keywords: self-confidence, organization, values, excellent result, sports teams
1. UVOD V zadnjih tridesetih letih se je poslovanje podjetij zaradi globalizacije in uvedbe interneta spremenilo v tekmovanje na izpadanje. Največja, najmočnejša in najhitrejša podjetja zmagujejo ter postajajo še boljša. Najmanjša podjetja se težko prebijajo naprej. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v naši državi povpraševanje večje kot ponudba, sedaj pa ponudba močno presega povpraševanje in zato zmagujejo le najboljši, kar jim posledično omogoča preživetje. Tudi v športu so v preteklosti zmagovale večinoma samo velesile kot so ZDA in SZ. Po razpadu SZ so se njihovi trenerji raztepli po celem svetu. Trenerji SZ so poleg svojega znanja širili tudi znanje o organizaciji in željo po zmagovanju. Danes smo priča dejstvu, da lahko tudi majhne države premagujejo velesile, npr. zmaga Islandije nad Veliko Britanijo na Evropskem prvenstvu (EP) v nogometu. Dogajanje v športu bi lahko v Sloveniji s pridom uporabili tudi v gospodarstvu. Merilo za doseganje uspeha so lahko le rezultati. Vrednota uspeha sta delavnost in usmerjenost k napredku. Vse skupaj pa je pomemben člen za doseganje vrhunskega rezultata in s tem uspeha. Če se v športu to ne zgodi, zamenjajo selektorja, trenerja ali tistega, ki je odgovoren za pričakovan nedosežen rezultat. Slednje pa je ravno nasprotno od naše prakse, kjer vidimo, da so določeni direktorji v podjetjih primerni tudi, če rezultata ni. Če bi nogometni klub Maribor imel trenerja, ki jih ne bi pripeljal do naslova državnega prvaka, bi javnost, novinarji in pa tudi navijači želeli zamenjavo trenerja. V primeru slabega poslovanja podjetja pa se razen novinarjev skoraj nihče niti ne oglasi, da je potrebna zamenjava vodilnih. Kaj je narobe z nami?
2. POMEMBNA JE SESTAVA ZMAGOVALNE EKIPE Po osamosvojitvi Slovenije so mnogi videli priložnost za dokazovanje naše države/sebe/športne ekipe na mednarodnem področju. Motiv je bil predvsem v tem, da bi si tako izboljšali pogoje za delo in napredek. Ker so hoteli so postati uspešni, so posnemali uspešne organizacije in športne ekipe. Ambiciozni športniki in trenerji so tako začeli sestavljati ekipo, ki bo uspela prinesti dodano vrednost k športnemu napredku. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bili v ekipi poleg športnikov v glavnem trenerji in morda še kakšen zdravnik ali fizioterapevt. Zadnje čase pa se poleg omenjenih v delo vključujejo tudi psihologi, nutricionisti, menedžerji in strokovnjaki za posamezna specialna področja. Rezultat tovrstnih športnih ekip so bile 4 medalje na poletnih Olimpijskih igrah v Londonu 2012 in 8 medalj na zimskim Olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014. Za primerjavo smo Slovenci leta 1988 na OI v Seulu dosegli ''le 8. mesto« v streljanju – Rajmond Debevec in 14. mesto v maratonu – Mirko Vindiš. Velikokrat so naši športni junaki ''zmrznili'' na pomembnih tekmovanjih, ko so bili favoriti. Bojan Križaj je doživel pravi ''black out'' in pozabil, kje so slalomska vrata na Olimpijskih igrah leta 1980, leta 1984 pa je bil tako nervozen, da je namesto boja za medalje osvojil le 7. mesto (www.delo.si). Bogdan Norčič je pred nastopom od nervoze bruhal in osvojil zadnje 48.mesto na OI leta 1980 (http://stara.olympic.si). Še sveže se spomnimo blestečih predstav Tine Maze v Sočiju, Žana Koširja, Teje Gregorin, Vesne Fabijan in ostalih naših junakov, ki so bile rezultat pravilnega dela zmagovalne ekipe.
3. OSNOVNI RECEPTI ZA USPEŠNE EKIPE Prvi recept je prepričanje v vrhunski rezultat. Ko je leta 1998 Srečko Katanec napovedal, da je njegov cilj uvrstitev na EP v nogometu, nas je bila večina mnenja, da ni ravno pri zdravi pameti. Če bi sedaj napovedal, da bomo čez 5 let imeli 20.000 zaposlenih več v lesni industriji in za 2 milijardi večji izvoz lesnih izdelkov, bi me ravno tako imeli za neprištevnega. Očitno nam v gospodarstvu manjka podoben Srečko, kot ga je imel nogomet leta 1998. Drugi recept je povezanost ekipe. Ekipa mora delovati usklajeno in timsko. Rezultat dela posameznikov je mnogokratnik seštevka njihovih sposobnosti. V športu tudi povprečni in dobro uigrani igralci premagajo zvezdniško ekipo. Svetovno znan primer je bil hokejski čudež na ledu leta 1980 na OI, kjer je amaterska ekipa ZDA premagala nepremagljive ruske zvezdnike. Tretji recept je ustreznost ekipe. Tu predvsem mislim na strokovni štab. V ekipi je potrebno imeti poleg dobrega treninga tudi dobro taktiko, pravilno prehrano, psihološko pripravo, preučevanje terena ali nasprotnika itd. Vsi, ki se znajo podrediti ekipi in lahko prispevajo k napredku, so zaželeni pri delu, ostali pa ne. Četrti recept pa je samozavest. Samozavest je nekaj, česar nam, Slovencem, kronično primanjkuje. Zakaj lahko Hrvatje v rokometu dobijo medaljo in mi ne? (članek je nastal pred EP 2017 v rokometu). Hrvatje so hiper samozavestni in v ključnih trenutkih naredijo prave stvari, naši igralci pa velikokrat delajo nerazumljive napake. Vse to je posledica neustrezne samozavesti.
4. VREDNOTE Vrednote so prepričanja o tem, kaj podjetje in njegovi ljudje cenijo kot pozitivno, zaželeno in vredno truda (Musek Lešnik, 2008, 31). Če želiš biti vrhunski v športu, je potrebno imeti določene vrednote. Vrednote so predvsem predanost delu, usmerjenost k rezultatu, moralnost, poštenost, ekonomično porabljena sredstva, nagrajevanje po doseženih rezultatih. Če športnik in njegova ekipa nista/niso predani delu, potem ni vrhunskega rezultata. Primer Petre Majdič kaže na to, da ni bil pomemben samo trening, ampak se je za vsako zmago zahvaljevala svojemu servisu za smuči, trenerjem v preteklosti in spremljevalni ekipi. Servis je že 5-6 ur pred tekmovanjem testiral smuči, ko so ostali še spali v hotelski sobah. Vsaka ekipa poskuša napredovati na vseh področjih delovanja. Napredek je potreben v fizični, psihološki in tehnični pripravi. V vseh fazah treninga je potrebno analizirati stanje in ocenjevati možnosti za napredek, poskrbeti pa je potrebno tudi za pogoje dela. Napredek lahko zagotovimo z drugačnimi metodami dela, vključitvijo ali zamenjavo določenega strokovnjaka, vključevanjem dodatnih področij dela, ki bi lahko pripomogle k napredku. Moralnost je nekaj, kar te ohranja pri športnem udejstvovanju. Če ne upoštevaš »fair playa«, si izključen iz tekmovanja, posledično pa si s tem gradiš slabo podobo kot športnik, saj nisi priljubljen pri sotekmovalcih, javnosti in podpornikih. Če ne upoštevaš proti dopinških pravil, pa si celo suspendiran in ne moreš nastopati na tekmovanjih za daljše obdobje. Splošno znano dejstvo je, da se mnogi športniki po takšnih aferah s težavo vrnejo nazaj na športno pot. Poštenost je nekaj, kar krepi podobo športnika, pridobi ugled naroda in spoštovanje tekmecev in njihovih navijačev. Poštenost je vrlina, ki nam jo privzgojijo starši in okolica, sooblikuje pa nam jo tudi ekipa, s katero delamo. Sredstva za šport je v Sloveniji relativno težko pridobiti. Razen redkih zvezdnikov vrhunski športniki ne zaslužijo prav veliko. Športniki večinoma pridobljena sredstva porabijo za kvaliteten trening in opremo. Nagrajevanje po dosežkih je v športu samoumevno. Zmage v svetovnih pokalih, medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih v določenih športih prinašajo denarne nagrade in možnost za pridobitev dodatnih sponzorskih sredstev.
5. RAZLIKA MED ŠPORTNIMI TIMI IN PODJETJI V športu je kadrovanje v ekipe zelo natančno. Strokovnost in izkušnje imajo prednost pred klientelizmom. V podjetju se velikokrat poskrbi za ''zaslužni kader'', ki pa v podjetju ne naredi pričakovanih koristi. S slabimi rezultati se v športnem timu relativno hitro zamenja glavne in odgovorne akterje, v primeru napredka pa jih pustijo delati naprej. V podjetjih, predvsem javnih, pa velikokrat nesposobne poslovodje ne zamenjajo, ker imajo zaledje v političnih zaveznikih. Poleg tega se v podjetjih večkrat zamenjuje tudi uspešne direktorje brez razlogov za zamenjavo, ko se zamenja politična oblast. V športu se večkrat znanje poišče v tujini. Dober primer je iz EP v odbojki, ko je italijanski trener Gianni pripeljal odbojkarje do senzacionalne srebrne medalje na EP. S svojo karizmo, ki si jo je ustvaril že kot vrhunski igralec in prepričanjem v dober rezultat, je uigral našo ekipo in dosegel medaljo. Znanje in izkušnje so v tujini poiskali tudi uspešni športniki kot so Petra Majdič, Tina Maze, Košarkarska zveza Slovenije. V gospodarstvu pa podjetja poiščejo pomoč le v redkih primerih. Vplivnih skupin v športu v Sloveniji, kjer smo uspešni, skorajda ni. V večini športov je merilo ura in meter in vsi na svetu se lahko primerjajo med seboj na tekmovanjih. V gospodarstvu lahko v določenih panogah prevladujejo posamezniki ali vplivne skupine, ki preprečujejo razvoj in širitev konkurence. Tak primer je bil pred gospodarsko krizo v Sloveniji v gradbeništvu, kjer so nesposobni gradbeni tajkuni skorajda uničili gradbeno panogo in pustili nekaj milijard dolgov. V športu ni prostora za egoizem. Vsak športnik s svojo ekipo proučuje možnosti za trening in čim boljši nastop na tekmovanju. Skupaj kujejo strategijo priprav in taktiko na pomembnih tekmovanjih. Dobro uigrane ekipe in timi lahko včasih delajo čudeže. V gospodarstvu smo velikokrat priča svojeglavosti posameznikov, ki s svojo samovoljnostjo in prekoračitvijo pooblastil velikokrat pripeljejo podjetje tudi v stečaj. Pohlep je nezaželena lastnost v športnih ekipah. Velikokrat ekipa, ki se loteva športnih projektov, začenja iz ničle in vsi v ekipi se zavedajo, da bodo lahko finančne uspehe želi šele po zares vrhunskem rezultatu. V državnih podjetjih pa poslovodstvo velikokrat začne z delovanjem, tako da si uredijo svoj status brez vezave na poslovne rezultate. Direktor Primorja d.d., si je pred stečajem podjetja celo privoščil avtomobil znamke mercedes v vrednosti skoraj 200.000 eur, medtem ko delavci že nekaj časa niso prejemali osebnih dohodkov. Obratni primer pa je bil projekt Tine Maze ''Team to Amaze'', kjer se je Tina s štartno številko 50 in skromnim proračunom najprej prebijala med dobitnice točk potem med deseterico, kasneje pa tudi do stopničk, zmag in neverjetnih naslovov na Olimpijskih igrah v Sočiju in to celo v disciplini smuk. Še pred 20 leti je obstajalo prepričanje, da se Slovenci ne moremo, zaradi pogojev dela v Sloveniji, prebiti niti med prvih 15. V delovanju vlade in državnih podjetij nas velikokrat ovira naša razdeljenost. Eni so za, drugi so proti. Le šport je tisti, ki združuje Slovence, saj nas ne zanima, kdo je od koga, zanima nas le dejstvo, da so naši športniki čim boljši ter ob njihovih zmagah ponosno prepevamo himno.
6. SLABA ORGANIZACIJA, SAMOZAVEST IN SAMOPODOBA Kot atletski trener sem prepotoval že skoraj cel svet in ugotovil sem, da nam Slovencem nič ne manjka. Slovenci kot narod se ne zavedamo, da imamo raj na zemlji, ne znamo pa izkoristiti naših naravnih danosti. Probleme imamo zaradi naše slabe organizacije, samozavesti in samopodobe. Največkrat za naše probleme krivimo druge in iščemo razloge za naše neuspehe v naši majhnosti. Zakaj ne posnemamo določenih organizacijskih prijemov iz tujine. Dobra organizacija lahko dela čudeže ne samo v športu, tudi v gospodarstvu in v družbi nasploh. Glavni naš problem je slaba samozavest. Če Tina Maze in njena ekipa ne bi verjela vase in v svoje sposobnosti, potem ne bi dosegla vrhunskih rezultatov. V Sloveniji imamo zelo veliko kapacitet v turizmu; našo odlično kulinariko, planine, gozdovi in ostale naravne lepote bi lahko bila ena od najboljših destinacij na svetu. Slovenija bi lahko privabljala milijone turistov, ki bi pri nas potrošili milijarde evrov. Ti dodatni evri bi lahko omogočili dodatnih nekaj 10.000 novih zaposlitev. Našo brezposelnost bi lahko prepolovili v 3-4 letih, seveda, če bi verjeli, da to zmoremo. Očitno moramo najti nekoga, morda tudi v tujini, da bi nas popeljal na zemljevid najbolj zaželenih destinacij na svetu. Še slabše se je zgodilo z našo lesno industrijo. V Sloveniji imamo veliko gozdnih površin, ki jih lahko sekamo zaradi prirastka, vendar pa zaslužki, namesto v naših lesno proizvodnih obratih, pristanejo pri naših sosedih v Avstriji in Italiji in potem od njih kupujemo polizdelke in izdelke. Poleg tega imamo v Sloveniji izjemno zgodovino izdelave lesnih proizvodov in pohištva, a je šlo veliko podjetij v stečaj (Novoles d.d., Svea d.d., Lesna TIP d.o.o.,…) (www.bizi.si). V letu 2010 smo izvozili 844.016 m3 okroglega lesa, v letu 2015 pa že 2.682.656 m3. Povečujemo prodajo lesa v tujino hkrati pa več uvažamo industrijskega lesa za izdelavo lesenih produktov. V letu 2010 smo ga uvozili 147.943 m3, v letu pa že 233.892 m3 ( http://pxweb.stat.si) namesto, da bi ga sami predelovali v Sloveniji in s tem odpirali delovna mesta. Dokler ne bomo začeli prevzemati odgovornosti za naša dejanja in dokler ne bomo imeli občutka, da smo enakovredni z ostalimi narodi (kot to delajo naši uspešni športniki), ne bo prišlo do preboja našega gospodarstva.
7. ZAKLJUČEK Ugotovil sem, da se moramo iz naših domačih primerov iz športa učiti in naučiti kako prenesti organizacijo in delovanje športnih ekip na naša podjetja – še posebej javna in državna. Morda bi morali v šoli veliko več pozornosti nameniti našim moralnim normam in vrednotam, ki nas bodo ohranile na zemljevidu narodov. Morda bi morali v šoli izvajati trening za našo samozavest in samopodobo, da bomo bolj odločno nastopili proti ostalemu svetu. Morda bi se morali učiti timskega dela in organizacije že od malih nog. Vse to že obvladajo naši uspešni športniki. Njihove načine vodenja in organiziranja prenesimo v prakso naših podjetij. Končajmo s praksami tarnanja in prenosa krivde na druge. Kreirajmo si našo pot v boljšo prihodnost. Če smo preživeli več kot 1000 let na tem prostoru, ko so divjale vojne, potem lahko preživimo tudi sedaj, ko se je potrebno za obstoj boriti s pametjo in pridnostjo. Priznajmo si napake, le tako bomo postali boljši. Zavedajmo se slabosti, saj se bomo znali braniti in seveda odprimo oči in videli bomo naše prednosti in priložnosti. Imamo jih ogromno. Če jih bomo začeli uresničevati, potem ne bomo imeli časa za tarnanje. Čas je denar, in če bomo čakali doma ter tarnali, se ne bo zgodilo nič. Športniki delajo drugače, boljše in prihajajo do vrhunskih rezultatov in medalj. Učimo se od njih in naj nas ne bo sram priznati, da nam v gospodarstvu trenutno ne gre najbolje. Pred začetkom svoje kariere so si to priznali tudi športniki, ki so bili pripravljeni narediti vse za preboj na vrh. Učimo se od njih.
8. LITERATURA Musek Lešnik K.; Vrednote, poslanstvo in vizija podjetja. 2008. Koper: Fakulteta za management Koper http://www.delo.si/sport/olimpijskeigre/zaradi-olimpijske-kolajne-ni-prikrajsan.html https://sl.wikipedia.org/wiki/Hokej_na_ledu_na_Zimskih_olimpijskih_igrah_1980 target="_blank"https://sl.wikipedia.org/wiki/Zimske_olimpijske_igre_2014 https://sl.wikipedia.org/wiki/Poletne_olimpijske_igre_2012 https://sl.wikipedia.org/wiki/Tina_Maze http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp http://stara.olympic.si/sportne-igre/sportne-igre/olimpijske-igre/zimske-igre/zoi-lake-placid-1980 |