Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



Dr. ANJA FABIANI: NOVI PROCESI VODITELJSTVA V DRUŽBI PRIHODNOSTI

natisni E-pošta

Globalizacija je proces mednarodne integracije, ki se deli na več zvrsti, vendar je osnova tehnološka globalizacija. Njen korenit vpliv na sodobno družbo se kaže v spremembah prostora in časa – čas postaja krajši, prostor bolj strnjen; oboje je v zadnjem obdobju povezano predvsem z ekspanzivno informacijsko revolucijo. V novih razmerah tudi nacionalne države, ki so bile utemeljene s t.i. Westfalskim mirovnim sistemom, zgubljajo na ekskluzivnem pomenu. V segmentu politične globalizacije na pomenu pridobivajo novi akterji v mednarodni areni: supranacionalne institucije kot EU, multilateralne organizacije, nevladne organizacije, humanitarne ali razvojne globalne iniciative.

V novi postmoderni družbi se spreminjajo mednarodni odnosi in vloga diplomacije. V ospredje stopa nova panoga, t. i. sociologija diplomacije, pri kateri pride do izraza civilna družba oz. prej navedeni novi akterji. Vzporedno s tem diplomacija postaja vse bolj javna in govorimo o pomenu javne diplomacije (diplomacija v domači in tuji javnosti) ali o nacionalni blagovni znamki. Oba nova pojava sta del t.i. mehke moči držav, kot jo je definiral sloviti ameriški teoretik Joseph S. Nye v letu 1990 v knjigi Soft Power (Mehka moč) in s tem ustanovil doktrino, ki je močno vplivala tudi na politično prakso v svetu. Mehka moč po Nyevi definiciji pomeni, da je možno priti do želenih rezultatov s pomočjo uporabe privlačnosti in ne osvajanja (uporabe vojaške ali ekonomske sile, ki sta tipični za trdo moč). Mehka moč temelji na treh postulatih: kulturi, zunanji politiki in političnih vrednotah. Kasneje je Nye mehko moč nadgradil z besedno zvezo: pametna moč, ki pomeni kombinacijo mehke in trde moči, prilagojeno glede na kontekst (pomen t. i. kontekstualne inteligence).
V luči mehke in pametne moči lahko obravnavamo tudi svetovne voditelje in preučujemo fenomen voditeljstva kot takega. Voditelji, ki pri svojem vodenju uporabljajo mehko moč, sodijo v skupino transformativnih voditeljev, za katere je značilen inspiracijski stil. Druge lahko uvrstimo med t. i. trde voditelje, za katere so značilne organizacijske sposobnosti in menedžerski pristop. Pomembni so zlasti v času, ko je treba odločno nastopiti. Vendar pa za izzive prihodnosti ni dovolj zgolj ena vrsta vodenja; tudi na tem mestu je najbolj primerno, da se poseže po kombinaciji, po pametnem voditeljstvu. V politični praksi to pomeni, da je pametno npr. kombinirati tako vzvode kulture v širokem smislu kot ekonomije; v poslovni praksi bi to lahko pomenilo, da se bilančno uspešnost nadgradi z pozitivno delovno atmosfero.
Pametno voditeljstvo med drugim predstavlja možne rešitve za družbo, ki se nahaja v latentni krizi ali pa za družbo, ki ji grozijo številne nove oblike destabilizacije. V Evropi smo danes soočeni z grožnjami, ki se nanašajo na: terorizem in politični ekstremizem, migracije, finančno krizo, novo hladno vojno. Preudarnost in obenem odločnost evropskih voditeljev bo ključnega pomena zdaj in v prihodnje. Ena izmed možnih izpeljank, kako rešiti izzive evropskega voditeljstva je tudi v tem, da se upošteva evropsko različnost – ki je v srži evropske intelektualne misli – ob možnem poenotenju razlik. Tovrstno voditeljstvo lahko razumemo kot pametno evropsko voditeljstvo, kot evropsko voditeljstvo prihodnosti.
V letošnjem letu se bodo v Evropi zvrstile volitve v pomembnih državah, kot so npr. Nemčija, Francija in Nizozemska. V vseh treh državah lahko oblast zavzamejo skrajneži in na evropskih volivcih v posamičnih državah je velika odgovornost, da prepoznajo grožnje, ki se skrivajo za skrajnimi idejami.
Z našim razumevanjem novega voditeljstva želimo opozoriti prav na to: na enake korenine voditeljstva, ki se prenaša v praksi na področje politike ali gospodarstva. Temelji namreč na uspešnih kombinacijah tako realnih pogojev, ki ustvarjajo merljive dobičke, kot tudi duhovne podlage – kulture. Ta v osnovi pomeni, kako se obnašamo drug do drugega.

Literatura:
Melissen, Jan (2005): The New Public Diplomacy: Between Theory and Practice. V Jan Melissen (ur.), The New Public Diplomacy: Soft Power in International Relations, 3–27. Basingstoke: Palgrave MacMillan.

Nye, Joseph S. (1990): Bound to Lead. New York: Basic Books.

Nye, Joseph S. (2006): Soft Power, Hard Power and Leadership. Harvard Kennedy School, 27. oktober 2006. Dostopno prek: http://www.hks.harvard.edu/netgov/ files/talks/docs/11_06_06_seminar_Nye_HP_SP_Leadership.pdf (29. september 2015).

Nye, Joseph S. (2011): Future of Power. New York: Public Affairs.