Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



SONJA KUKMAN, UNIV. DIPL. EKON.: POMEN SPLETNE ZAKONODAJE PRI TESTIRANJU TRGA PO START-UP KONCEPTU

natisni E-pošta

Izvleček


Start-up združenja nudijo podporno okolje za mlade, ki se želijo podati na pot podjetništva.

Usmerjajo jih pri oblikovanju podjetniških idej s poslovnimi modeli, nudijo mentoriranje, administrativno podporo, pomoč pri iskanju virov financiranja podjetniške ideje, svetovanje pri promociji in prodoru na domače ter tuje trge. Organizirajo start-up vikende, na katerih udeleženci spoznajo tudi možne načine testiranja ideje na trgu.
V prispevku je navedeno, kakšno vlogo imajo start-up združenja pri nastajanju novih perspektivnih podjetij. Podrobneje je opisan eden od načinov testiranja podjetniške ideje, ki ga je po principu vitkega podjetništva možno izvesti brez stroškov. Testiranje lahko izvedemozgolj s pomočjo spletnih orodij in se tako izognemo dragim raziskavam trga in testni proizvodnji. Pri tem pa je pomembno, da upoštevamo spletno zakonodajo.Navedeni so tudi nekateri načini financiranja podjetniške ideje.
Ključne besede: vitko podjetništvo, start-up združenja, poslovni modeli, testiranje trga, spletna zakonodaja, financiranje poslovne ideje

Abstract
Start-up associations offer a supportive environment for young people who want to take the entrepreneurship way. The associations guide them in creating their business ideas with business models, offer mentoring, administrative support, assistance in finding sources of financing their entrepreneurial ideas, advice on promotion and penetration to the domestic and foreign markets. They organize start-up weekends where participants learn about the possible ways of testing the idea on the market.
The article refers to the role of start-up associations in the emergence of new promising businesses. One of the ways of testing a business idea is described in detail; according to the principle of lean enterprise it can be done at no cost. Testing can be carried out merely by means of online tools, thus avoiding the costly market research and testing production. In doing so, it is important to take into account the web legislation. The article also refers to some of the ways of financing entrepreneurial ideas.
Keywords: lean enterprise, start-up associations, business models, market testing, website legislation, funding of business ideas

1 SLOVENSKA REALNOST NA PODROČJU PODJETNIŠTVA
Velikokrat je slišati, da je slovensko okolje premalo spodbudno za podjetništvo in podjetnike. Poraja se vprašanje, ali smo Slovenci sploh dovolj podjetni?Primerjave namreč kažejo, da v podjetništvu zaostajamo za drugimi evropskimi državami. Rebernik navaja (2015), da le desetina Slovencev razmišlja o tem, da bi v prihodnjih treh letih ustanovili podjetje.
Rezultati raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM) 2014 kažejo, da je Slovenija glede na podjetniško aktivnost med 70 državami (ki so sodelovale v raziskavi) na 57. mestu, torej v spodnji tretjini. Podjetja, ki so nastajala v letu 2014, so v velikem številu primerov nastala zaradi potrebe po ustvarjanju dohodka (več kot 40 %) in ne zaradi dobre ideje in prepoznane poslovne priložnosti (Rebernik, 2015).
Kako pa je bilo v letu 2015? Odnos do podjetništva med mladimi se v Sloveniji spreminja in to predvsem po zaslugi start-up združenj, ki predstavljajo velik potencial pri usmerjanju mladih na poti do ustanovitve lastnega podjetja.
1.1 START-UP ZDRUŽENJAPONUJAJONOVE VIDIKE PODJETNIŠTVA
Na trgu imajo potencial tehnološka podjetja, ki ponujajo informacijske, digitalne in visoko tehnološke rešitve(Kenda in Tomažič, 2016). Da bi tudi v slovenskem prostoru zagotovili ugodno okolje za razvoj takšnih podjetij, je bila ustanovljena Iniciativa Start:up Slovenija, ki koordinira programe za zagon mladih podjetij. Organizira različne dejavnosti, ki omogočajo podjetjem rast in prodor. Mladim podjetnikom nudi izobraževanja, osebnega mentorja in administrativno podporo (Kupec in Zaletel, 2014).
Start-up združenja torej nudijo podporno okoljezagonskim podjetjem. Usmerjajo jih tudi pri pripravi na predstavitve za potencialne vlagatelje, pri oblikovanju kampanj na platformah za crowdfunding, to je množično financiranje, pri promociji in prodoru na lokalne ter globalne trge.
V preteklih dveh letih je bilo v okviru start-up združenj organiziranih več kot 400 dogodkov za 13.000 udeležencev, ki so aktivno sodelovali z več kot 500 podjetniškimi timi in 250 start-up podjetji(Kupec in Zaletel, 2014).
Ti dogodki so povečini organizirani v obliki start-up vikendov z delavnicami, v katerih mladi razvijajo ideje po principuvitkega podjetništva.Poudarek je na mreženju in izmenjavi znanj z drugimi udeleženci delavnic in tudi podjetniki. Najpomembneje pa je, da organizatorji start-up vikendov mladim pomagajo do realizacije in komercializacije podjetniških idej, torej do nastanka start-up podjetja.
Znana so tudi Kickstarter združenja, v katera se vključujejo posamezniki, ki že imajo oblikovano podjetniško idejo in iščejo možnosti za njeno realizacijo in financiranje.
Po informacijah start-up združenja Novo mesto se realizira vsaka deseta ideja, ki je rezultat dela na start-up vikendih. Načini financiranja novih idej so različni: bančna posojila, množično financiranje, poslovni angeli. Ena od možnosti, preko katere pridejo do zagonskega kapitala nove visoko tehnološke ideje, je tudiSlovenski podjetniški sklad.Kupej in Mikuš navajata, da je Sklad od leta 2006 podprl okoli 450 start-up podjetij, od tega jih še vedno uspešno posluje 88 % (2015).

2 KONCEPT VITKEGA PODJETNIŠTVA
V start-up združenjih sledijo t. i. konceptu vitkega podjetništva (LeanStartUP). Gre za metodo presoje, ali je poslovna ideja tržno zanimiva ali ne, ali se poslovna odločitev splača ali ne. Pri tem se preverja sama ideja, spremljajo se torej odzivi trga na prototip. Izognemo se stroškom izdelave poslovnega načrta, drage raziskave trga ali celo testiranja s poskusno proizvodnjo. Tveganje skušamo zmanjšati na minimum.
Razvoj idejepo konceptu vitkega podjetništva sledi naslednjim korakom:
1. zapis načrta A (zapis poslovnega modela, za ta namen uporabimo na primer kanvas poslovnih modelov),
2. prepoznava tveganja,
3. izvedba testiranja ideje: izvedba intervjuja o problemu in rešitvi,
4. izdelava verzije 1.0,
5. ugotavljanje ujemanje produkta in trga.
(Maurya, 2014).
2. 1 RAZVOJ IDEJE S KANVASOM POSLOVNIH MODELOV
Za razvoj poslovne ideje je na voljo več poslovnih modelov. Poslovni model je metoda, s pomočjo katere podjetja ustvarjajo pozitiven denarni tok in večajo svojo vrednost. Gre torej za poenostavljeno razlago o tem, kako podjetje upravlja s svojimi viri (Borštnik, 2013).
Eden od poslovnih modelov je kanvas poslovnih modelov, ki ima 9 gradnikov: ponudba vrednosti, segmenti kupcev, distribucijske poti, odnosi s kupci, viri prihodkov, ključni viri, ključne aktivnosti, ključni partnerji in ključni stroški (Savić, 2014, 129–130). Po teh gradnikih razvijemo idejo in jo po potrebi spreminjamo (menjamo post-it listke na posameznem gradniku).K oblikovanju kanvasa je potrebno pristopiti interdisciplinarno in timsko.
Slika 1: Kanvas poslovnih modelov

2016b

 

Vir: https://onovog.files.wordpress.com/2012/11/kanvas-poslovnih-modelov-slovenscina.jpg

Ključ do razvoja inovativnosti in rasti se skriva v uporabnikih. Kaj je tisto, kar uporabniki potrebujejo? Katere težave imajo? Kakšne so lahko rešitve teh problemov? Ko se vrtimo okrog teh vprašanj, oblikujemo prvi gradnik kanvasa poslovnih modelov, to je ponudba vrednosti.
Savič opisuje, kako po opredelitvi ponudbe vrednosti razdelamo tudi ostala področja (2014, 129–130):
– kupce (gradniki: segmenti kupcev, distribucijske poti, odnosi s kupci),
– infrastrukturo (gradniki: ključni viri, ključne aktivnosti, ključni partnerji),
– finančno sposobnost preživetja (gradniki: struktura stroškov, viri prihodkov).

3 TESTIRANJE IDEJE OB UPOŠTEVANJU SPLETNE ZAKONODAJE
Če smo idejo do sedaj razvijali le na papirju, se je zdaj treba izpostaviti na trgu. V fazi testiranja ideje je treba narediti pomemben premik v smeri realizacije ideje. Najbolj realno sliko o našem proizvodu ali storitvi dobimo, če izvemo za mnenje uporabnikov. Toda kako doseči ciljno skupino uporabnikov? Kako predstavnike ciljne populacije nagovoriti za sodelovanje pri testiranju? Kako pridobiti odzive testne skupine? Kako vse to opraviti v skladu z zakonodajo? Svetovni splet ponuja veliko možnosti, ki omogočajo izvedbo testiranja takorekoč brez stroškov, sajni treba narediti prototipa izdelkov ali celo zagnati testne proizvodnje.
V nadaljevanju je opisan eden od možnih pristopov k testiranju podjetniške ideje.
V prvem koraku se pojavimo na družbenih omrežjih, kjer se predstavimo z objavo naše ideje. Facebook recimo omogoča ciljno targetiranje uporabnikov tega družbenega omrežja, saj so ti profilirani glede na spol, starost, lokacijo bivanja in celo glede na nakupne navade.
Ključen dejavnik pri objavi na družbenih omrežjih je Call To Action povezava, preko katere zainteresirani posamezniki pridejo na našo t. i. LandingPage. V tem primeru še ne gre za pravo spletno mesto, ampak le za pristajalno spletno stran, na kateri so na voljo le najosnovnejše informacije o naši poslovni ideji. Za izdelavo pristajalne spletne strani so na voljo različna spletna orodja, s katerimi jo ustvarimo brez stroškov in zgolj z osnovnim predznanjem računalništva, na primer LaunchRock, Yola, Webley.
Pri tem moramo upoštevati Zakon o elektronskih komunikacijah, ki narekuje pogoje, pod katerimi fizične ali pravne osebe izvajajo elektronskokomuniciranje. Zakon (Uradni list št. 109/2012) narekuje pravila glede uporabe piškotkov za shranjevanje ali dostop do informacij, ki so shranjene na računalniku uporabnikov po dostopu do vsebin na spletu.Piškotki so besedilne datoteke, ki se po obisku spletnega mesta torej naložijo na uporabnikov računalnik oziroma mobilno napravo.Od leta 2013 morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in mora jim biti ponujena izbira, ali želijo, da sepiškotki naložijo na njihov računalnik, oziroma da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.Omogočajo torej sledenje uporabniku in zbiranje informacij o njem. Pri tem pa gre tudi za to, da je preko piškotkov uporabnikom spleta omogočena boljša uporabniška izkušnja(Informacijski pooblaščenec RS). Urad informacijskega pooblaščenca je izdal zelo natančne smernice o uporabi piškotkov na spletnih straneh skladno z zahtevami zakonodaje.
Spletna stran mora vsebovati tudi pravno obvestilo in obvestilo o zasebnosti, preko katerih zaščitimo sami sebe, ker z njima opozarjamo, da uporabniki spletne strani ne smejo reproducirati našega zaščitnega znaka, logotipa. S tem poudarjamo, da smo izključni lastniki avtorskega slikovnega materiala.
Če se vrnemo k pristajalni spletni strani – njen pomen je v tem, da skušamo uspešno nagovoriti zainteresirane posameznike, da oddajo svoj kontakt, na primer e-poštni naslov. Gre za občutljivo področje, ki ga ureja več zakonov: Zakon o elektronskem poslovanju na trgu, Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o elektronskih komunikacijah.
Ko nam posameznik zaupa svoj e-poštni naslov, nam da tudi dovoljenje, da lahko uporabljamo njegov kontakt, kar je ključno,da si lahko ustvarimo bazo naslovnikov, ki nam pride prav pri testiranju trga in za potrebe kasnejše izgradnje blagovne/storitvene/korporativne znamke in prepoznavnosti ter nenazadnje tudi pri zbiranju finančnih sredstev po sistemu množičnega financiranja (kot je poudarjeno tudi v poglavju o množičnem financiranju).
Ko imamo izdelano listo e-poštnih prejemnikov, se lahko lotimo obveščanja testne skupine z e-poštnimi sporočili.Posredujemo jim nadaljnje podrobnejše informacije o naši poslovni ideji. Pri izvajanju e-poštnih akcij si lahko znova pomagamo s spletnimi orodji za izdelavo e-poštnih novičk: na primer MailChimp, FlashIssue. Le-ta za razliko od klasičnih e-poštnih novičk omogočajo izdelavo vizualno dodelanega sporočila, ki vključuje multimedijske elemente in hiperpovezave do pomembnih vsebin. Najpomembnejše pa je, da nam spletna orodja za izdelavo e-poštnih novičk v administratorskem računu omogočajo spremljanje učinkovitosti e-poštnih akcij.
Pri tem moramo biti pozorni tudi na naslednje dejavnike:
– razvidno mora biti, kdo je pošiljatelj– navedeni morajo biti vsi podatki podjetja(identifikacijski in geolokacijski),
– razvidno mora biti, kako je podjetje pridobilo kontakt naslovnika,
– naslovnik mora imeti možnost, da se odjavi od prejemanja e-novičk.
Moramo biti tudi pozorni, da v fazi testiranja ideje ne kršimo Zakona o elektronskem trženju in ne izvajamo neposrednega trženja in prodajnih akcij(Žibert, 2015).

4 VIRI FINANCIRANJA START-UPOV
Če sougotovitve testiranja spodbudne, je čas, da se začne razmišljati o iskanju virov financiranja za poslovno idejo.Mlada podjetja potrebujejo denar predvsem za financiranje tržnih raziskav, zagon proizvodnje, razvoj aplikacij, zaposlovanje, vzpostavitev distribucijske mreže, promocijske aktivnosti in širitev na tuje trge. Kot omenjeno, je načinov financiranja kar nekaj: bančna posojila, množično financiranje, poslovnih angeli in Slovenski podjetniški sklad. V Sloveniji obstaja kar nekaj družb tveganega kapitala: Prvi sklad, STH Ventures, DTK Murka in Meta Ingenium, ki so v zadnjih nekaj letih (2010–2015) vložile v mlada visokotehnološka podjetja več kot 40 milijonov evrov.Prvi sklad je opravil 11 naložb v povprečni vrednosti milijon evrov, od tega jih živih še deset. Med najbolj znanimi podjetji, v katere so investirale družbe tveganega kapitala, soCeltra (razvoj rešitev za mobilno oglaševanje), Tab Sistemi (sistemi za optimizacijo rehabilitacijskih sistemov) in Visionect (platforma interaktivnih brezžičnih prikazovalnikov) (Kupec in Zaletel, 2014).
4.1 MNOŽIČNO FINANCIRANJE
Mreženje, sodelovanje in sopomoč so temelji start-up koncepta. Na naštetih principih pa temelji tudi sistem množičnega financiranja, ki omogoča, da podjetniki z majhnim vložkom zaženejo poslovanje in dosežejo svoje cilje. V Sloveniji sta znana predvsem dva portala za množično financiranje oziroma zbiranje sredstev, to sta Kickstarter in Indiegogo.
Promocija nove poslovne ideje je pomembna že pred začetkom zbiranja finančnih sredstev, saj je potrebno zagotoviti vidnost v množici novih produktov, ki se predstavljajo na portalu za množično financiranje. Že v samem postopku testiranja ideje, ki je opisan v zgornjem besedilu, lahko preverimo, kateri pristopi oglaševanja so učinkoviti. Tako kot že omenjeno, je tudi v tej fazi odločilnega pomen seznam e-poštnih naslovov, preko katerega obveščamo zainteresirano javnost.
Slovenija sicer še ni na seznamu držav, v kateri lahko mladi podjetniki začnejo zbirati sredstva preko npr. Kickstarterja. Kot v članku opisuje svojo izkušnjo Abe (2015), se je možno za pomoč obrniti na že uveljavljene podjetnike, ki se ukvarjajo s svetovanjem start-upom in za provizijo preko svojega podjetja, ki je registrirano v ZDA, omogočijo realizacijo kampanjena Kickstarterju(Abe, 2015).

5 PRIHODNOST STARTUP-OV
Ali lahko pritrdimo, da je start-up podjetništvoperspektivno za zagon gospodarstva in zaposlovanje mladih?Kupec in Zaletel (2014) navajata podatek za leti 2012 in 2013, ki pravi, da je v tem obdobju nastalo kar 147 uspešnih start-upov, v katerih je našlo zaposlitev 1.400 ljudi (Kupec in Zaletel, 2014).
Pri Iniciativi Start:up Slovenijaso si za cilj zastavili, da bo do leta 2020 vsako leto ustanovljenih ali iz tujine privabljenih vsaj 150 start-up podjetij, ki bodo ustvarila tisoč novih delovnih mest na leto(Kenda, 2015).
V preteklih treh mesecih (konec leta 2015) so slovenski mediji poročali o primerih uspešnih praks v Sloveniji. Tu je le nekaj slovenskih start-up podjetij, ki si že uspešno utirajo pot v tujino: Nervteh – simulator vožnje, Eurosender – poceni distribucija pošiljk, Homey – nadzor nad izvajanjem hišnih opravil otrok, Moj budget – nadzor nad prihodki in odhodki posameznika.
Treba pa je omeniti, da večina start-up podjetij išče svoj prostor na globalnem trgu, kar podporna start-up združenja tudi spodbujajo. Vendar pa je v Sloveniji potrebno še naprej zagotavljati zrelo in konkurenčno podporno okolje, sicer bo za mlade podjetnike bolj privlačno tuje okolje in s tem tudi tuje lastništvo.

6 VIRI IN LITERATURA
Abe, B. 2015. Kako sem ob faksu in študentski službi na Kickstarterju zaslužil za en avto. Startaj.si [online]. Dostopno na: http://www.startaj.si/8838770/Kako-sem-ob-faksu-in-%C5%A1tudentski-slu%C5%BEbi-na-Kickstarterju-zaslu%C5%BEil-za-en-avto?src=pj271115. [14. 1. 2016].
Borštnik, M. 2013. Kako ustvariti dober poslovni model. MP [online]. Dostopno na: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/video-kako-ustvariti-dober-poslovni-model. [10. 1. 2016].
Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije. Kdaj lahko uporabimo piškotke? [online]. Dostopno na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/ user_upload/Pdf/smernice/Smernic e_o_ uporabi_piskotkov.pdf. [10. 1. 2016].

Kenda, A. 2015. Veliko digitalnega hrupa za malo muzike. Finance.si[online]. Dostopno na:http://www.finance.si/8839550/Veliko-digitalnega-hrupa-za-malo-muzike?src=pj171215. [20. 1. 2016].

Kenda, A., in J. Tomažič. 2016. Kaj skrbi 1.409 direktorjev z vsega sveta. Finance.si [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/8840572/Kaj-skrbi-1.409-direktorjev-z-vsega-sveta?src=pj200116. [20. 1. 2016].
Kupec, B., in A. Zaletel. 2014. Kako zagnati start-up. Finance.si[online]. Dostopno na:http://www.finance.si/8814424/Kako-zagnati-start-up. [10. 1. 2016].
Kupej, B., in Mikuš, Š. 2015. Se državi splača vlagati v start-upe?Startaj.si[online]. Dostopno na: http://www.startaj.si/8835213/Se-dr%C5%BEavi-spla%C4%8Da-vlagati-v-start-upe?src=pj030915. [ 11. 9. 2015].
Maurya, A. 2014. Delaj vitko.[online]. Dostopno na: file:///D:/Downloads/Delaj_vitko%20(2).pdf. [ 13. 1. 2016].
Rebernik, M. 2015. Slovenija postaja država podjetnikov iz nuje. Finance.si[online]. Dostopno na: http://www.finance.si/8816878/Slovenija-postaja-dr%C5%BEava-podjetnikov-iz-nuje. [11. 9. 2015].
Savić, M. 2014. Oblikovanje poslovnih modelov: kje se skriva ključ do debelih vrednosti v prodornih organizacijah?.Ljutomer: dŠola.
Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). [online]. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=111442#!/Zakon-o-elektronskih-komunikacijah-(ZEKom-1). [10. 1. 2016].
Žibert, M. 2015. Spam v B2B svetu: da vas ne zgrabi inšpektor! MP [online]. Dostopno na:http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/spam-v-b2b-svetu-da-vas-ne-zgrabi-inspektor?utm_source=email&utm_medium=po&utm_campaign=email-januar. [10. 1. 2016].