Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



2015 > Letnik 5, št. 3




JURIJ MARINKO, MA Education: VZGOJITELJI PREDŠOLSKIH OTROK IN ETIKA

natisni E-pošta

logo

Povzetek

Članek ima namen predstaviti, kako razmišljajo o etiki oziroma posredovanju vrednot predšolskim otrokom vzgojitelji.

Podatki so bili zbrani v okviru projekta Erasmus+, Etične vrednote za predšolske otroke. Predstavili bomo osnovna teoretična stališča in rezultate empirične raziskave, opravljene med vzgojitelji v vrtcih. Pregled literature prikaže in kritično ovrednoti ugotovitve relevantnih avtorjev o etični vzgoji v vrtcih, raziskava vrednot med vzgojitelji pa kaže, kako o etiki razmišljajo vzgojitelji in kako jo skušajo posredovati otrokom. Raziskovalna metodologija vključuje kritičen pregled sodobne literature ter analizo vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzgojitelji otrok v vrtcih. Raziskovalni rezultati dokazujejo, da so vzgojitelji zainteresirani in da se trudijo za posredovanje vrednot, čeprav na tem področju nimajo prave izobrazbe.

 

Ključne besede: etika, vzgojitelji, predšolski otroci

Abstract

The article intends to describe how kindergarten teachers think about ethics and/or transmitting values to preschool children. The data were collected within the project Erasmus+, Ethical values for preschool children. This paper will present basic thoretical viewpoints and results of the empirical research made among kindergarten teachers. The literature survey critically evaluates findings of relevant authors on ethical education in kindergartens. The research of values among kindergarten teachers shows how preschool teachers think about ethics and how they try to transmit it to children. The research methodology includes contemporary literature and analysis of questionnaires responded by preschool teachers. The findings of this research show that teachers are interested and that they are working on transmitting values to children although they do not have appropriate education in this field.

Key words: ethics, kindergarten teachers, preschool children

1 Uvod

Ta prispevek je nastal na osnovi projekta Erasmus+, s katerim želimo spodbuditi uvajanje etičnih vsebin v predšolsko izobraževanje in pokazati javnosti, da bi bilo treba predšolske otroke seznanjati ne le z igrami, matematiko, jeziki itd., pač pa tudi z etiko.

Članek namerava prispevati k vrednotam, ki bi jih morali vzgojitelji posredovati predšolskim otrokom oziroma k razvoju kvalitetnega predšolskega izobraževanja. V njem so predstavljene ugotovitve relevantnih avtorjev o tem, katere vrednote in kako bi bilo treba posredovati predšolskim otrokom v vrtcu ter rezultati empirične raziskave med vzgojitelji, ki kažejo njihova mnenja o vrednotah.

2 Vrednote v predšolskem izobraževanju

Posamezniki, družba in človeštvo lahko živijo v harmoniji in v miru ter preživijo, če spoštujejo in uresničujejo vrednote (Aydin and Akyol Gurler, 2012; Hokelekli, 2011; Oksuz, 2011 v Nesliturk, 2014). Vrednote, definirane kot prepričanja in pravila, ki vodijo naše obnašanje (Hestead and Taylor, 2000 v Nesliturk, 2014), pomagajo ustvarjati način razmišljanja posameznikov, razumeti svet in dajejo pomen razvoju družbenega okolja. Vrednote se prenašajo iz ene v drugo generacijo preko mnogih ljudi in ustanov. Družina je najbolj osnovna institucija, ki prenaša vrednote od ene na drugo generacijo in pripravlja otroke na življenje v družbi, saj je prva družbena struktura, v kateri so ljudje rojeni, v kateri se jih vzgaja, skrbi zanje in se jih varuje (Akkaya, 2008; Sengun, 2013 v Nesliturk, 2014). Tudi vrtec je pomemben za razvoj otrok (Aral & Bütün Ayhan, 2008; Aral, Kandır, & Can-Yaşar, 2002; Haktanır & Aktaş, 1994; Kandır, 2001; Şimşek-Bekir & Temel; 2006 v Arslan, 2010). Otroci se v vrtcu socializirajo in začnejo pridobivati socialne vrednote, vedenje in obnašanje, ki se ga od njih pričakuje (Dinc, 2011 v Nesliturk, 2014). Obnašanje staršev in učiteljev in njihova drža proti otrokom so med najpomembnejšimi viri informacij za otroke (Bornstein in Bornstein, 2007; Uyanik Balat in Balaban Dagal, 2009; Uyanik Balat, 2012 v Nesliturk, 2014).

Vzgojitelji so glede na mnenja mnogih avtorjev med ključnimi osebami, ki lahko prispevajo k razvoju vrednot med predšolskimi otroci. Na vzgojiteljevo posredovanje etike otrokom vplivata predvsem dve vrsti vrednot: vzgojiteljeve osebne vrednote in vrednote, določene v etičnih kodeksih vrtcev, v katerih delajo. Mnogi avtorji tudi poudarjajo pomen izobraževanja in osebne rasti vzgojiteljev.

Harcourt and Mazzoni (2012) trdita, da so vzgojitelji ključne osebe pri razširjanju pravic in odgovornosti predšolskih otrok in da bi morali vzpostaviti z njimi občutljive odnose. Tudi Arslan pravi, da vzgojitelji predšolskih otrok igrajo pomembno vlogo v njihovem razvoju v predšolskem obdobju (Ceylan, Yıldız-Bıçakçı, Gürsoy, & Aral, 2009 v Arslan, 2010).

Brock (2012) navaja, da je za vzgojitelje nujna formalna izobrazba, dodatno usposabljanje, določena praksa, samostojnost, imeti morajo podobne vrednote in etiko kot vrtec, v katerem delajo, za svoje delo pa morajo biti tudi ustrezno nagrajeni. Vzgojiteljeve vrednote morajo temeljiti na učnem načrtu, na lastnih prepričanjih in na pripravah, ki ustrezajo potrebam otrok in njihovih družin ter strokovnim vrednotam poklica. Vzgojiteljeva etika vključuje etična načela in ukvarjanje z vrednotami glede na izobraževanje in skrb za otroke, visok nivo zavezanosti profesionalni vlogi, otrokom in družinam, sodelovanje s kolegi, vključevanje in hkrati pozitiven odnos do različnosti v odnosih z otroci, družinami in skupnostmi ter kodeks etike, prilagojen vsakdanji praksi.

Bath (2013) poudarja pomen poslušanja predšolskih otrok in konceptualizira poslušanje otrok kot etiko skrbi za otroke. Omenja več znanstvenikov, ki so pisali o poslušanju predšolskih otrok (Dahlberg and Moss, 2005; Landown, 2005; Rinaldi, 2006, Hamer and Williams, 2010 v Bath, 2013). Zato morajo dajati vzgojitelji predšolskim otrokom občutek, da je normalno, če sodelujejo in vplivajo na delo – to je vprašanje demokracije.

Giovacco-Johnson (2011) pravi, da vzgojitelji gradijo profesionalno etiko na osnovi pravičnosti in skrbi za otroke (Dunn 2003; Woodrow in Busch 2008 v Giovacco-Johnson). Paradigma, usmerjena na pravičnost pomeni, da sledijo ciljem in racionalnim glavnim vrednotam, idealom in načelom, ki določajo pravo obnašanje in procese odločanja. Skrb za druge pomeni osredotočanje na pozitivne aspekte otroštva, močne značilnosti posameznih otrok in potencial vsakega otroka.

Tudi Öztürk (2010) trdi, da bi vzgojitelji morali upoštevati svoje profesionalne etične standarde in poučevati vrednote v dialogu s starši in otroci. Predlaga tri priporočila za nadaljnji etični razvoj vzgojiteljev: vzgojitelji bi morali biti dober model za otroke, morali bi voditi oddelek glede na krajevno kulturo, v kateri delajo in se zavedati, kako naj se obnašajo v skladu z načeli svojega združenja kot tudi družbe.

Kovačič Peršin (2013) meni, da bi morali imeti vzgojitelji primerno izobrazbo in biti moralno močne osebnosti. Posebno močna osebnost v etičnem smislu je pomembna, saj vzgojitelji funkcionirajo kot model.

V literaturi nismo našli posebno veliko praktičnih primerov, ki bi prikazovali, kako vzgojitelji prenašajo vrednote na otroke v praksi. Raziskava Nowak-Fabrykowski (2010) je spraševala vzgojitelje, če bi lahko podrobno opisali specifične načrte lekcij, knjig in aktivnosti, če se spomnijo kakšnih dogodkov, zgodb itd., v katerih so otroci pokazali skrb, kaj bi svetovali novim vzgojiteljem, ki si prizadevajo, da bi razvili dispozicije skrbnosti. Odgovorilo je zelo malo učiteljev, vendar so nekateri navedli primere kot na primer uporaba prijaznih besed, igranje vlog, ki govorijo o skrbnosti in prijaznosti, pomoč drugim otrokom v vrtcu, zbiranje igrač za revne otroke, javne pohvale za pomoč, predvsem pa lastna pozitivnost, prijaznost, sočutje in vljudnost.

Arslan (2010) je raziskoval komunikacijske veščine in veščine reševanja medosebnih problemov vzgojiteljev v Turčiji. Posamezniki so v interakciji in vplivajo drug na drugega, zato je potrebno, da vsakdo posveča pozornost problemom drugih in uporablja konstruktiven način reševanja problemov, da je pripravljen dajati podporo, sprejemati, začenjati in vzdrževati dobro komunikacijo. Predlaga, da bi izobraževanje vzgojiteljev vključevalo teme kot reševanje problemov in komunikacijske veščine.

Tirri in Husu (2000) pa poudarjata stalni medsebojni dialog med vrednotami vzgojiteljev, staršev in otrok. Vzgojitelji bi morali upoštevati osebne vrednote in etične standarde poučevanja. Osnovni element vzgojiteljeve profesionalne moralnosti je skrb za otroke in odgovornosti. Avtorja navajata, da so pri poučevanju najpomembnejše naslednje dobre lastnosti (po Sockett, 1993, 62): odkritost, pogum, skrb, poštenost in praktično znanje in tako postavita svoje raziskovanje na epistemologijo dobrih lastnosti. Empirični del raziskave je vključeval 26 pisnih poročil o etičnih konfliktih, ki so jih doživeli vzgojitelji na Finskem. Glavni problemi so se nanašali na konflikte med zasebnimi in javnimi interesi. Konflikti med učitelji in starši so pogosti in v takih primerih naj bi vzgojitelji reagirali v skladu s profesionalnim kodeksom, medtem ko se starši lahko zanesejo na osebno mnenje. Bili so tudi konflikti v institucijah, ki so jih povzročili različni etični standardi vzgojiteljev. Imeli so različne želje, potrebe in cilje in so na različen način interpretirali etično razmišljanje.

Thompson (2011) predlaga, da bi morale šole in univerze v predšolskih programih nuditi predmete o tem, kako naj se v vrtcih uči moralno izobraževanje. Vzgojitelji bi morali odločati tako pri oblikovanju učnega načrta in vključiti lastne inovativne metode za poučevanje vrednot kot tudi razpravljati s starši, katere vrednote naj bi posredovali otrokom.

Vzgojitelji bi morali torej upoštevati predvsem naslednje vrednote: skrb za druge, odgovornost, odkritost, poštenost, pogum, pravičnost, človekove oziroma družbene pravice (demokratičnost, aktivna vloga otrok), spoštovanje (tudi spoštovanje različnih vrednot), sočutje (podpiranje in sprejemanje drugih), mir, kreativnost, tradicija in dobra komunikacija. Mnogi avtorji trdijo, da bi morali vzgojitelji slediti vrednotam svojih ustanov, čeprav morajo te vrednote uskladiti s svojimi osebnimi vrednotami. Vzgojitelji bi morali biti seznanjeni z vrednotami že med univerzitetnim študijem.

3 Empirična raziskava

Z empirično raziskavo smo želeli izvedeti, kakšno mnenje o etiki oziroma o vrednotah imajo vzgojitelji v več slovenskih in turškem vrtcu: vzgojitelji vrtca Mala akademija, ki je zasebni vrtec in izvaja državni kurikulum in nekateri vzgojitelji drugih vrtcev, ki izvajajo slovenski državni kurikulum, vzgojitelji Angelinega vrtca, ki je zasebni katoliški vrtec in izvaja program montessori in nekateri vzgojitelji drugih vrtcev montessori in katoliških vrtcev v Sloveniji, ter vzgojitelji vrtca Gulten ve ömer ünlükahraman Anaokulu iz Turčije. Razdelili smo 150 vprašalnikov in prejeli 87 odgovorov. Vrtec Mala akademija je razdelil 50 vprašalnikov in prejel 15 odgovorov. Angelin vrtec je razdelil 70 vprašalnikov in prejel 42 odgovorov. Vrtec Gulten ve ömer ünlükahraman Anaokulu je razdelil 30 vprašalnikov in prejel 30 odgovorov. Vzgojitelji so bili v večini ženske med dvajsetim in petinštiridesetim letom starosti.

Delež posameznega vrtca je predstavljen na naslednjem grafu:

slika1

 

1. Najpomembnejše vrednote:

slika2

Pri odgovarjanju na vprašanje, katere vrednote so najbolj pomembne v življenju, so vzgojitelji lahko izbrali 5 vrednot. Pet izbranih vrednot so razvrstili od najpomembnejše (1) do manj pomembne (5). Analiza ni upoštevala razvrstitve od 1 do 5, ampak samo koliko vzgojiteljev je izbralo vrednoto kot pomembno.

Odgovor kaže, da so vzgojiteljem najpomembnejše naslednje vrednote:

1. spoštovanje 60
2. poštenost 50
3. ljubezen 37
4. odgovornost 31
5. vera/religioznost 23

Med petimi naštetimi vrednotami vsi trije vrtci cenijo spoštovanje in poštenost. Vera bolj izstopi v katoliških in montessori vrtcih.

2. Pripravljenost za poglobitev vrednot

slika3

Dobra polovica vzgojiteljev je pripravljenih vložiti v poglobitev vrednot veliko, in tretjina vzgojiteljev več. Odgovori na to vprašanje nam pokažejo, da so vzgojiteljem pomembne vrednote in želijo, da bi jih poglabljali.

3. Posredovanje vrednot otrokom

slika4

Dobra polovica vzgojiteljev (55%) meni, da pri svojem vzgojnem delu zelo posredujejo otrokom vrednote, ki so jim pomembne. Delno jih posreduje slaba polovica vzgojiteljev (39%). Nekaj je tudi vzgojiteljev (6%), ki ne posredujejo vrednote otrokom.

4. Načrtovanje posredovanja vrednot

slika5

Dobra polovica vzgojiteljev (52%) delno načrtuje posredovanje vrednot otrokom, drugače je to prepuščeno spontanosti. 6% vzgojiteljev posreduje vrednote otrokom zelo načrtovano, 34% bolj ali manj načrtovano.

5. Katere vrednote želijo vzgojitelji posredovati otrokom

slika6

Vzgojitelji so izbrali naslednjih pet vrednot, ki se jim zdijo najpomembnejše, da jim jih posredujejo predšolskim otrokom:

spoštovanje 60
pravičnost 42
ljubezen 34
odgovornost 29
hvaležnost 28

6. Kateri je najuspešnejši način predajanja moralnih vrednot

slika7

Vzgojitelji so lahko izbrali med naslednjimi načini: z zgledom, z dnevnimi pogovori z otroki, z zgodbami, z razlago in drugo (za to možnost se ni odločil nihče).
Vzgojitelji so lahko izbrali več načinov posredovanja vrednot.

Večina vzgojiteljev (53) meni, da je najboljši način, da je vzgojitelj model, zgled, ki ga otrok potem posnema. (Do enake ugotovitve smo prišli tudi pri vprašalniku za starše.) Več vzgojiteljev uporablja tudi dnevne pogovore z otroki (27) in preko pripovedovanja zgodb (23). Manjšina vzgojiteljev (7) otrokom razlaga o vrednotah.

7. V kolikšni meri so vrednote vzgojiteljev in staršev enake?

slika8

V kolikšni meri vzgojitelji menijo, da so njihove vrednote in vrednote staršev enake, je polovica vzgojiteljev (53%) odgovorila, da so podobne in tretjina (34%), da so zelo podobne. Nobeden od vzgojiteljev ne misli, da bi bile vrednote popolnoma enake ali popolnoma različne. Če primerjamo z vprašalnikom za starše, večji delež staršev meni, da so vrednote vrtca in njihove vrednote enake ali zelo podobne. To dejstvo je gotovo zanimivo in bi mu bilo dobro posvetiti pozornost v nadaljevanju projekta.

8. V kolikšni meri vzgojitelji vključujejo pogovor o vrednotah v delo s starši?

slika9

Vzgojitelji vključujejo pogovor o vrednotah, ko govorijo s starši:
23% vzgojiteljev zelo in 42% vzgojiteljev še kar. Noben vzgojitelj ni izbral odgovora, da ne bi nič vključeval te teme, 17% vzgojiteljev pa vrednote vključujejo srednje oz. bolj malo.

9. Uspešni primeri posredovanja vrednot otrokom

Vzgojitelji so pri tem vprašanju opisali, kako so konkretno posredovali otrokom določeno vrednoto. Enake odgovore smo strnili in zapisali bolj podrobno nekatere primere:
- pogovor z otrokom ali otroci (29)
- zgled (14)
- skozi zgodbe (13)
- s socialnimi igrami in uprizoritvami (12)
- učenje (9)
- ponavljanje in ponotranjenje (7)
- solidarnost (5)
- delitev igrač (5)
- preko naloge, ki jo otrok izpolni (4)
- opozarjanje in opominjanje (4)
- učenje sprejemanja drugačnosti (3)
- preko risanja (3)
- skupna molitev z otroki (3)
- umirjenost otrok skozi pripravljeno okolje (2)
- s pripovedovanjem osebnih primerov otrok samih (2)
- s projektom na določeno vrednoto (2)
- skupno zahvaljevanje (2)
- pogovor ob nepričakovanih situacijah (2).

10. Usklajevanje različnih pogledov na vrednote

slika10

Vsak vzgojitelj je opisal več različnih načinov, kako usklajuje razhajanja s starši. Zelo veliko vzgojiteljev (40) je izpostavilo osebni pogovor s starši, pri čemer gre tudi za razlaganje in svetovanje. Precej jih je poudarilo pomembnost medsebojnega spoštovanja različnosti (17) in ozaveščanja o pomembnosti vrednot (14). Nekaj vzgojiteljev je predstavilo, da neskladja urejajo roditeljskih sestankih (9) in da iščejo ustrezne skupne poti za obe strani, da otrok ni zmeden (6). Nekateri vzgojitelji tudi sprotno obveščajo starše o obravnavanih temah iz vrtca (4).

11 Ali je v vrtcu poskrbljeno za osebno rast zaposlenih v vrednotah?

slika11

Večina vzgojitelja (76%) je potrdila, da ustanove skrbijo za osebno rast vzgojiteljev. 39% vzgojiteljem se zdi, da temu posvečajo premalo pozornosti.

12 Kako vrtec skrbi za osebno rast zaposlenih v vrednotah

slika12

Vsak vzgojitelj je pri tem vprašanju lahko navedel več odgovorov.

Najpogostejši odgovori so bili: spodbude za osebni razvoj zaposlenih (14), različna izobraževanja (12) in osebni pogovor (11).

13 Ali so vrednote zapisane

Če vrtec nima zapisanih vrednot, vzgojitelj prenaša na otroke svoje osebne vrednote. Če ima vrtec zapisane vrednote, mora najprej vzgojitelj sprejeti vrednote vrtca za svoje, da jih lahko potem avtentično posreduje otrokom.

Dobra polovica vzgojiteljev (54%) je odgovorila, da ima njihov vrtec zapisane vrednote, slaba polovica (43%) pa da ne. Nekateri vzgojitelji tega ne vedo.

14 Zaključki
Iz odgovorov je torej razvidno, da vzgojitelji cenijo vrednote in da so pripravljeni veliko vložiti v poglobitev vrednot. Velika večina vzgojiteljev že zdaj v večji ali manjši meri posreduje vrednote otrokom: 55 % zelo veliko, 39 % delno. Posredovanje vrednot je le delno načrtovano, večina dela pri tem spontano. Vzgojitelji želijo otrokom posredovati predvsem naslednje vrednote: spoštovanje, pravičnost, ljubezen, odgovornost in hvaležnost.
Vzgojitelji menijo, da je najboljši način, da je vzgojitelj model, zgled, ki ga otrok potem posnema. Več vzgojiteljev uporablja v ta namen tudi dnevne pogovore z otroki ali jim pripoveduje zgodbe. Iz teh odgovorov lahko sklepamo, da so vzgojitelji še kako zainteresirani za posredovanje vrednot, da se jih trudijo posredovati, da imajo ustrezen pogled na to, katere vrednote naj bi posredovali otrokom in da tudi poznajo dobre načine. Problem pa je v tem, da je posredovanje vrednot nenačrtovano. Če pogledamo slovenski (državni ali montesori) ali turški kurikulum za vrtce, vidimo, da načrt vsebuje zelo jasno začrtane dejavnosti, s pomočjo katerih vzgojitelji posredujejo znanje matematike, jezika, naravoslovja, družbe, umetnostne vzgoje in celo športa. Za etiko, ki je tako pomembna, pa teh dejavnosti ni. Kurikulumi preprosto pričakujejo, da bodo vzgojitelji dejavnosti, ki razvijajo vrednote otrok, obvladali sami. V okviru projekta smo opravili tudi raziskavo o tem, koliko izobraževanja na temo etike in vrednot prejmejo vzgojitelji med študijem in ugotovili, da tako rekoč nobene. Če torej učitelji nimajo izobraževanja iz etike, če jim vrtčevski kurikulum ne daje nobenih primerov za etično vzgojo in če te vzgoje ne izvajajo načrtovano, lahko hitro zaključimo, da si vzgojitelji sicer želijo in se trudijo posredovati vrednote, vendar to njihovo delo še malo ne more biti na takšnem nivoju, kot je na primer poučevanje matematike ali umetnostne vzgoje.

Večina vzgojitelja (76%) je potrdila, da ustanove skrbijo za osebno rast vzgojiteljev. 39% vzgojiteljem se zdi, da temu posvečajo premalo pozornosti, kar ponovno dokazuje interes vzgojiteljev za vprašanja etike in vrednot. Načini za razvoj osebne rasti vzgojiteljev pa so spodbude za osebni razvoj zaposlenih, različna izobraževanja in osebni pogovor.

Vzgojitelji so pripravljeni poučevati o etiki. Pripravljeni so se tudi učiti o vrednotah, ker se zavedajo pomembnosti te teme. Vzgojitelji imajo visoko univerzitetno izobrazbo in vse, kar potrebujejo, je dodatno izobraževanje v etiki in vrednotah. Zato je potrebno oblikovati nove predmete v okviru visokošolskega študija, v obliki dodatnih delavnic, s spletnimi tečaji in z dopolnjenim učnim načrtom za vrtce, ki bo ponujal opis konkretnih dejavnosti za učenje etičnih vrednot v vrtcih. Problem pa je, da se univerzitetni programi ne morejo hitro spreminjati, zato lahko traja nekaj let, preden se bodo študenti na pedagoških fakultetah lahko učili o etiki in vrednotah. Tudi učni načrti za vrtce se ne morejo na hitro spreminjati. Tudi v tem primeru bo potrebnih nekaj let, da vzgojitelji pridobijo opise možnih dejavnosti na tem področju, ki jih bodo lahko uporabili za poučevanje otrok.

Upamo, da bomo v okviru našega projekta uspeli zbrati čim več opisov poučevanja o etiki in vrednotah in da bodo odgovorni imeli posluh za vpeljavo tako novih predmetov v visokošolske programe za vzgojitelje, kakor tudi v kurikulume za vrtce.

VIRI

Arslan, E. (2010) Analysis of communication skill and interpersonal problem solving in preschool trainees – suggests education in problem solving, Social behavior and personality, vol. 38 (4), pp. 523-530.

Bath, C. (2013) Conceptualising Listening to Young Children as an Ethic of Care in Early
Childhood Education and Care, Children & society, vol. 27, pp. 361–371.

Brock, A. (2012) Building a model of early years professionalism from practitioners' perspectives, Journal of Early Childhood Research, vol. 11 (1), pp. 27-44.

Giovacco-Johnson, T. (2011) Applied Ethics as a Foundation in Early Childhood Teacher
Education: Exploring the Connections and Possibilities, Early Childhood Educ Journal, vol. 38, pp. 449–456.

Harcourt, D. and Mazzoni, V. (2012) Standpoints on quality: Listening to children in Verona, Australasian Journal of Early Childhood, vol. 37 (2), pp. 19-26.

Kovačič-Peršin, P. (2013) Vzgoja za svetovni etos v šoli v Svetovni etos: globalno in lokalno. Grosuplje, Partner graf, pp. 106.

Nesliturk, S. (2014) Effects of mother attitude on the values of children of 6 years old, International Journal of Academic Research Part B; vol. 6 (3), pp. 95-100.

Nowak‐Fabrykowski, K. (2010) Moving from ethical awareness to deeper understanding and practice: kindergarten teachers' experience with developing caring dispositions in children, Early Child Development and Care, vol. 180 (4), pp. 441-452.

Öztürk, S. (2010) The Opinions of Preschool Teachers about Ethical Principles, Educational Sciences: Theory & Practice, vol. 10 (1), pp. 393-418.

Öztürk, Ş. (2010) An investigation of the ethical decision‐making of preschool teachers:
a cultural study of a sample in Turkey, Early Child Development and Care, vol. 181 (4), pp. 517-534.

Thompson, M. (2011) Developing moral values in children: observations from a preschool, Ife PsychologIA, vol. 19 (2), pp. 394-411.

Tirri, K., Husu, J. (2000) Uncovering a relational epistemology of ethical dilemmas in
early childhood education. Paper presented at the Annual Meeting of the American
Educational Research Association (New Orleans, LA, April 24-28, 2000).