Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



SONJA KUKMAN, UNIV. DIPL. EKON., ANDREJA PETROVIČ, MAG. DRUŽBOSLOVNE INFORMATIKE, LILJANA VOVK, PROF. SLOV., UNIV. DIPL. BIBLIOT.: AVTORSKO ZAŠČITENO GRADIVO V MEDIJSKEM SPOROČANJU

natisni E-pošta

POVZETEK
Ljudje smo v današnjem času izpostavljeni množici informacij, ki jih prinašajo različni mediji, predvsem digitalni.

Raziskave kažejo, da so najpogostejši uporabniki digitalnih medijev in spletnih vsebin mladostniki. Glede na to je nujna kompetenca, ki bi jo morali usvojiti mladostniki in tudi odrasli, medijska pismenost, ki omogoča znanje o dostopu, kritični porabi in produkciji medijskih vsebin. Medije delimo na tradicionalne in multimedije. Multimediji posameznikom omogočajo poleg tradicionalne porabe medijskih vsebin tudi aktivno poseganje v dogajanje. Ravno zaradi tega multimediji posegajo na vsa področja našega življenja, od zasebnega do poslovnega. V prispevku smo se osredotočili na problematiko medijske pismenosti in zaščite avtorskih pravic. Ugotavljali smo, koliko mladostniki poznajo in se zavedajo zaščite avtorskih pravic. Poleg tega nas je zanimalo, do katerih vsebin najpogosteje dostopajo. Naš namen je bil ugotoviti tudi, kakšna je njihova medijska pismenost v povezavi z zaščito avtorskih pravic.

ABSTRACT
Nowadays people are exposed to an overload of information brought about by various media, particularly the digital ones. Research shows that the most frequent users of digital media and online content are young persons. According to this an essential competence, which should be adopted by young people and adults, is the media literacy that enables knowledge about access, critical consumption and production of media content. The media can be divided into traditional ones and into multimedia. Beside the traditional use of media content multimedia enable individuals to actively intervene into action. Due to this fact multimedia intervene into all areas of our lives, from private to business.
In this paper we focused on the problem of media literacy and copyright protection. We determined how much young people know about and are aware of the copyright protection. In addition, we were interested in which is the most frequently accessed content. Our aim was also to investigate their media literacy in connection with copyright protection.

Ključne besede: digitalni mediji, spletne vsebine, medijska pismenost, avtorske pravice

Keywords: digital media, web content, media literacy, copyright

1 MEDIJI
V medijih najdemo več elementov, gradnikov, ki jih delimo na statične in dinamične. Statični so besedilo, slika in grafika, dinamični pa zvok, glasba, animacija in video (Zupan, 2006). Glede na uporabo gradnikov razlikujemo tradicionalne medije in multimedije.


1.1 TRADICIONALNI MEDIJI
Tradicionalne medije pogosto poimenujemo tudi množični mediji, saj so uporabljeni za dosego množičnega občinstva. Predstavljajo jih tisk, radio in televizija. Skupno jim je, da uporabniku ne omogočajo aktivnega poseganja v dogajanje, uporabniki so pasivni sprejemniki vsebin, ki jim jih mediji ponujajo. Večina tradicionalnih medijev uporablja le omejeno število gradnikov.
Tiskane medije predstavljajo časopisi, revije in druge periodične izdaje. Za njih je značilno, da prinašajo večje količine besedila, ki so lahko obogatena s slikami. Uporabnik na vsebino tiskanih medijev nima nobenega vpliva. Bralec besedilo bere linearno.
Preko radijskih valov se prenaša zvok – glasba in govor. Uporabnik je, tako kot pri tisku, pasivni sprejemnik informacij, na prejemanje informacij nima nobenega vpliva. Če neko informacijo presliši, je zanj izgubljena.
Televizija omogoča prenos slike in zvoka na daljavo (Wikipedija). Gledalec televizije je še vedno pasiven sprejemnik vsebine. Od radia se razlikuje po tem, da omogoča poleg zvoka istočasen prenos slike.
Danes vlogo klasične televizije prevzema internet in interaktivna televizija, ki uporabniku omogoča večjo aktivnost – gledalec lahko aktivno posega v samo dogajanje na televiziji.


1.2 MULTIMEDIJI
Multimediji se od klasičnih močno razlikujejo. Po eni strani posamezniku omogočajo aktivno poseganje v dogajanje, po drugi strani pa omogočajo sočasno predvajanje besedila, slike, zvoka, videa in animacije na enem samem predvajalniku.
Multimedija posega na vsa področja našega življenja: poslovni svet, izobraževalne vsebine, navodila za vsakodnevne dejavnosti, predstavitve na javnih mestih, osebne predstavitve, interaktivne igre, simulacije. Multimedijski izdelek je predstavljen na internetu, DVD-ju ali na računalniškem disku (Cvikl, 2006).


1.2.1 UPORABA ELEMENTOV MULTIMEDIJE
Besedilo je še vedno najbolj razširjen način za posredovanje informacij in je osnovni element menijev, navigacijskih sistemov in vsebine. Slabost besedila je, da uporabniki ne želimo na zaslonu brati dolgih besedil, zato ga je dobro kombinirati z drugimi elementi. Tako v polnosti izkoristimo vse prednosti, ki nam jih ponuja multimedija (Zupan, 2011). Besedila na spletu nimajo enosmerne zgradbe, kot klasična besedila, pač pa jih lahko beremo v plasteh ali krožno (Michelizza, 2012).
Grafika je nepogrešljiv element vsake multimedijske predstavitve. Razlikujemo bitno in vektorsko grafiko. Bitno ustvarimo s fotoaparatom, kamero ali skenerjem in jo prenesemo v digitalno obliko, vektorsko pa ustvarimo s pomočjo računalnika. V multimediji uporabimo bitno grafiko za lepšo vizualno podobo, vektorsko pa uporabljamo za menije in gumbe (Zupan, 2011).
Tudi zvok je pomembna sestavina kvalitetne multimedijske predstavitve. Z njim dosežemo dramatičnost in dinamičnost posredovanja informacije. Uporabljamo preproste zvočne učinke, glasbo ali govor. Pri uporabi zvoka v multimedijskih predstavitvah je potrebno biti zelo previden (Zupan, 2011).
Animacija je iluzija gibanja, ki se ustvari v naših možganih, kadar se statične slike predvajajo zaporedno pri zadostni hitrosti (24 slik na sekundo). Z animacijo lahko v multimedijski predstavitvi prikažemo nek pojav (Zupan, 2011). Razlikujemo dvodimenzionalno in tridimenzionalno animacijo, ki jo ustvarimo z ustrezno programsko opremo.
Video razširi in izboljša podobo multimedijske predstavitve in ima podobno funkcijo kot animacija, le da ga zajemamo s kamero (Zupan, 2011).
V tradicionalnih medijih ne zasledimo interaktivnosti, ki se je pojavila z multimedijo. Njena prednost je, da uporabniku omogoča preskoke med vsebinami, kar mu daje občutek, da sam vpliva na dogajanje. Interaktivnost je ena najpomembnejših lastnosti multimedijev in dejavnik, ki mu daje dodatno vrednost.
Posebnost današnjega časa je, da multimedijska gradiva lahko ustvarja vsakdo, ki ima računalnik, kamero ali celo samo mobilni telefon. Ustvarjanje in širjenje multimedijskih gradiv na spletu je postalo med mlajšimi uporabniki zelo priljubljeno. Mladostniki pa niso le ustvarjalci multimedijskih gradiv, ampak pogosto na svoje naprave pretakajo multimedijske vsebine drugih.


2 MEDIJSKA PISMENOST
Sodobni čas je medijski čas. Mediji v življenju mladostnikov igrajo pomembno vlogo, kajti z mediji preživijo veliko več časa kot s katero koli institucijo, vključno s šolo (Buckingham 2012). Še nikoli v zgodovini mladostniki niso imeli na razpolago toliko informacij in zabave, ki jo ponuja predvsem sodobna tehnologija. Raziskave (Erjavec 2009; Buckingham 2012; Potter 20013) ugotavljajo, da večini mladostnikov internet pomeni glavni vir informacij, ki jih sprejemajo nekritično. Sodobni čas prinaša zasičenost z različnimi medijskimi sporočili. Ljudje smo izpostavljeni množici informacij, ki jih prinašajo različni mediji, predvsem elektronski, zato je medijska pismenost nujna kompetenca za otroke, mladostnike in odrasle. Medijska pismenost je kompetenca, ki pomaga razumeti medijsko produkcijo, konstrukcijo realnosti, sporočila ter selekcionirati informacije in izluščiti bistvo (Hobbs 2010). Medijska pismenost, ki pomeni dostop, analiza, ocena in ustvarjanje sporočil v različnih medijih (Erjavec 2009), omogoča, da mladostniki prepoznajo medijsko manipulacijo in znajo konstruktivno uporabljati medijske vsebine (Kellner 2007). Zaradi porasta različne nove tehnologije je nujno, da so mladostniki in odrasli digitalno pismeni, zato medijska pismenost poleg kritičnega razumevanja medijev vključuje tudi znanje o digitalni pismenosti, ki je vključena v medijsko produkcijo. Mladostniki so v večini dobro digitalno pismeni, kar pogosto zamenjujejo za medijsko pismenost, vendar to ni enako. Digitalna pismenost omogoča spretno rokovanje s sodobno tehnologijo, medtem ko medijska pismenost omogoča več, in sicer kritično porabo in kreativno produkcijo. Mladostniki niso samo prejemniki sporočil, ampak tudi ustvarjalci medijskih sporočil, česar se včasih ne zavedajo prav dobro. Medijska sporočila razširjajo in ustvarjajo na Facebooku, YouTubu, pišejo bloge, objavljajo fotografije, se pogovarjajo. To počnejo na mobilnih telefonih, računalnikih ali tablicah.


2.1 Medijsko sporočilo
Mediji imajo informacijsko, interpretacijsko, socializacijsko in zabavno funkcijo. Medijska sporočila se razlikujejo glede na vsebino, namen, ustvarjalca, naslovnika, razlikujejo se tudi glede na to, ali je medijsko sporočilo tiskano, spletno, govorjeno ali kombinacija, razlikujejo se pa tudi glede na medij, ki to sporočilo prinaša. Ustvarjalci morajo zato slediti nekaterim pravilom oziroma priporočilom, ki omogočajo ustvariti korektno in privlačno vsebino. Medijska sporočila prejemniki dobivajo preko tradicionalnih medijev in multimedijev, ki združujejo besedilo, zvok in sliko ter hkrati vključujejo tudi uporabnika, tudi tako da pretakajo multimedijske vsebine na svoje elektronske naprave. To omogoča in odpira možnosti globalnega sporazumevanja in delovanja, hkrati pa povečuje tveganje manipulacije, zato se mora mladostnik v procesu medijskega opismenjevanja naučiti analizirati sporočila množičnih medijev, jih kritično ocenjevati, oblikovati medijska sporočila in medije zavestno in ustvarjalno uporabljati (Erjavec 1999).


3 AVTORSKO PRAVO – RAVNOTEŽJE MED LASTNINSKO PRAVICO IN DOSTOPOM DO VSEBIN
Multimedijske vsebine so s pojavom digitalne tehnologije postale dostopne tako rekoč vsakemu. Digitalizacija in možnost širjenja vsebin po spletu je s sabo prinesla veliko izzivov na področju varstva lastnine oziroma avtorskih pravic. Razmah digitalne tehnologije je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sprožil potrebo po preurejanju avtorske zakonodaje.
Možnost hitrega širjenja in uporabe vsebin torej istočasno omogoča tudi kopiranje in spreminjanje le-teh. Po drugi strani pa tehnologija omogoča boljši nadzor nad širjenjem in uporabo medijskih vsebin.
Kako najti ravnotežje med lastninskimi pravicami nad multimedijskimi vsebinami na eni strani in prostim dostopom ter uporabo teh vsebin na drugi strani?
Ustvarjalne dosežke je potrebno zavarovati in primerno nagraditi ter tako stimulirati ljudi k nadaljnjemu ustvarjanju. To je urejeno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: ZASP). Po ZASP je avtor »tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaže nasprotno« (http://www.uradni-list.si/_pdf/2007/Ur/u2007016.pdf# !/u2007016-pdf).


3.1 AVTORSKA PRAVICA KOT MORALNA IN MATERIALNA PRAVICA
Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. To pomeni, da ni potrebna nobena formalnost (recimo registracija), da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Avtor ima izključno pravico do prve objave, priznanja avtorstva in spoštovanja dela. Avtor ima pravico določiti, s kakšno oznako naj se navede njegovo avtorstvo, pravico, da se upre posegu v njegovo delo. Gre za moralno avtorsko pravico.
Ravno tako pa je potrebno zaščititi tudi premoženjske interese avtorja. Govorimo o materialni avtorski pravici, ki avtorju omogoča, da dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela.
Avtorsko delo je namreč mogoče izkoriščati v materialni obliki (distribuiranje, dajanje v najem), nematerialni obliki (javno izvajanje, javno prenašanje, javno prikazovanje) in v spremenjeni obliki (predelava, priredba).
»Avtorska pravica traja za časa avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti. Zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov lahko imetnik pravice vpiše ali shrani izvirnik oziroma primerek svojega dela v register zavarovanih del. Za vodenje registra je Urad RS za intelektualno lastnino pooblastil Avtorsko agencijo za Slovenijo« (http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/opred elitev-avtorske-in-sorodnih-pravic/).


3.2 SORODNE PRAVICE
Nosilci sorodnih pravic so izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz (http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/opredelitev-avtorske-in-sorodnih-pravic/).


3.3 VAROVANJE AVTORSKIH PRAVIC NA INTERNETU
Internet ogroža vse avtorske izdelke, ki se dajo pretvoriti v digitalno obliko.
»S tehnološkim razvojem se povečuje tudi obseg varovanja ustvarjalčevih del. Koncept varovane ustvarjalnosti se prilagaja novim možnostim izkoriščanja del, in sicer praviloma v prid avtorjem oziroma pravilneje imetnikom avtorskih pravic« (Bogataj Jančič, 2008, 15).
V pomoč avtorski pravici delujejo avtorskopravne pogodbe. Na spletu delujejo kot elektronske pogodbe in tehnični ukrepi v prid zaščiti avtorskih pravic.
Imetniki avtorskih pravic morajo imeti možnost sprožiti tožbo za povrnitev škode in uveljavljati prepoved ter zaplembo.
Sankcije za nelegalno uporabo so podrobneje definirane v Kazenskem zakoniku RS in v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Kazenski zakonik določa kazni za nelegalno izkoriščanje računalniških programov. ZASP med drugim določa kazen za nelegalno uporabo avtorsko zaščitenih del in pooblašča tržno inšpekcijo za nadzor nad legalno uporabo (Bogataj Jančič, 2008).


4 RAZISKAVA


4.1 METODOLOGIJA
Glede na to, da so bili po podatkih za prvo četrtletje 2012 redni uporabniki interneta večinoma mlajše osebe; med osebami, starimi 10–24 let, je bilo rednih uporabnikov interneta kar 96 % (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5037), smo z raziskavo med mladostniki želeli izvedeti, katere vrste medijev uporabljajo in katere vsebine v medijih jih najbolj zanimajo. Želeli smo tudi izvedeti, v kolikšni meri mladostniki zaupajo medijem in če znajo presoditi kredibilnost medijev in informacij. Predvidevamo, da se na šolah posveča veliko pozornosti osveščanju o medijski pismenosti. Zato nas je zanimalo tudi, kako znajo mladostniki to znanje povezati z vsebinami, do katerih dostopajo na spletu. Želeli smo tudi izvedeti, kako poznajo področje zaščite avtorskih pravic.
Spletno anketiranje smo izvedli decembra 2014, uporabili smo orodje Google Forms. Spletni anketni vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa.
Z anketo smo zajeli 120 mladostnikov, starih od 15 do 24 let. Sodelovalo je 32,5 % mladostnikov in 67,5 % mladostnic. Vzorec so predstavljali dijaki in študenti Ekonomske šole Novo mesto. 64,2 % je bilo dijakov, ostali pa so bili študenti višješolskih programov.
Pri raziskovanju smo izhajali iz naslednjih hipotez:
H 1: Mladostniki najpogosteje posegajo po informacijah s spleta.
H 2: Mladostniki znajo opredeliti pojem medijska pismenost.
H 3: Mladostniki v večini primerov ne posvečajo dovolj pozornosti avtorskim pravicam.


4.2 RAZPRAVA
Najprej nas je zanimalo, katere medije anketirani najpogosteje uporabljajo.
Tabela 1: Katere medije uporabljaš?
slika17-1

Rezultati so pokazali, da mladostniki največkrat uporabljajo računalnik, telefon in televizijo. Najmanj uporabljajo tiskane vire in tablične računalnike (tabela 1). Predvidevamo, da mladostniki tabličnih računalnikov ne uporabljajo v večji meri, ker jih nimajo. Rezultati kažejo na to, da se tradicionalni mediji umikajo multimedijem.

slika17-2

Graf 1: Katerega od naštetih medijev uporabljaš najpogosteje?

Ugotovili smo, da mladi v največji meri dostopajo do različnih multimedijskih vsebin preko telefona (55,5 %). Še vedno veliko mladostnikov uporablja računalnik (34,5 %), ostale medije pa v zelo redkih primerih (graf 1). Vse vsebine, ki bi jih lahko prebrali v tiskanih virih ali poslušali na radiu, lahko najdejo na različnih multimedijskih novičarskih spletnih mestih. Enako velja za poslušanje glasbe; mladostniki je ne poslušajo več na radiu, ampak na spletu. Prednost spletnih mest, kjer dostopajo do glasbe, je v tem, da si sami oblikujejo seznam predvajanja, na radiu pa na to nimajo vpliva.

slika17-3

Graf 2: Koliko časa na dan v povprečju uporabljaš internet?

Podatek o tem, koliko časa mladostniki preživijo na internetu, je presenetljiv, saj smo ugotovili, da jih dobra polovica (54,6 %) preživi na internetu več kot tri ure na dan, 37 % jih preživi eno do tri ure in 8,4 % do ene ure (graf 2).
V času, ki ga preživijo na internetu, v največji meri uporabljajo družbena omrežja, poslušajo glasbo in gledajo filme. Pričakovali smo, da bo odstotek mladostnikov, ki igrajo igrice, višji, vendar so rezultati pokazali, da na tak način izrablja svoj čas le majhen delež mladostnikov. Skrbi nas, da ne uporabljajo v večji meri interneta za šolske potrebe. V vprašalniku nismo preverjali, kako uporabljajo npr. družbena omrežja. Po naših izkušnjah si mladostniki preko družbenih omrežij (Facebook) izmenjujejo tudi zapiske, izpiske in delijo druge informacije, povezane s šolo.
Anketiranci so morali napisati zadnjo novico, ki so se je spomnili. Vse novice smo združili v štiri kategorije: rumena novica, gospodarska in politična novica, vreme in šport. Združevanje je bilo oteženo, saj bi neko novico lahko vključili v več kategorij.
Ugotovili smo, da prednjačijo rumene novice (tu so navajali predvsem aktualne dnevne dogodke). Veliko manjši delež je tistih, ki so se spomnili gospodarske novice ali dnevnega političnega dogajanja (novice z gospodarskega, notranjepolitičnega ali zunanjepolitičnega področja), vremena in športa. Desetina se ni spomnila nobene novice.
Vprašanje odprtega tipa je od anketirancev zahtevalo opredelitev medijsko pismene osebe. Skoraj 50 % anketiranih ni odgovorilo na vprašanje, ali pa ne ve, kaj je to medijska pismenost. 19 % anketiranih meni, da je človek medijsko pismen takrat, kadar zna uporabljati medije, predvsem internet. Na drugem mestu po odgovorih je opredelitev, da zna oseba brati novice in je do njih kritična, vendar se pri tem odgovoru pogosto pojavlja tudi opredelitev, da zna človek samo brati in pisati. Samo en anketiranec je v celoti opredelil medijsko pismeno osebo, kot tisto, ki razume, ocenjuje in ustvarja medijske vsebine. Odgovori torej pokažejo, da anketirani v večini ne znajo opredeliti medijske pismenosti in da pojem pogosto zamenjujejo z digitalno pismenostjo.
Anketiranci so prosto odgovarjali na vprašanje o verodostojnosti informacij v medijih. Njihove odgovore smo združili v več razredov. Ugotovili smo, da je nezaupanja v informacije, ki nas dosežejo preko medijev, med mladostniki veliko. Dobra tretjina vprašanih sploh ni odgovorila na vprašanje. Pri tem ne vemo, ali o tem ne razmišljajo ali se ne morejo odločiti. Četrtina vseh vprašanih pravi, da ne morejo vedeti, ali so informacije zanesljive. Dobra petina meni, da je potrebno verodostojnost informacij preveriti na različnih mestih. Več kot deset odstotkov mladostnikov meni, da je pomembno, iz katerega vira dobiš informacije, saj pravijo, da določenim stranem preprosto zaupajo. Nepomembno majhen delež mladostnikov ne zaupa nobenim informacijam in pravijo, da niso verodostojne.
Ko so mladostniki na štiristopenjski lestvici označevali, koliko zaupajo medijem, jih je velika večina (90 %) izbrala srednji vrednosti, kar kaže na večje zaupanje v medijske informacije kot pri predhodnem vprašanju.

slika17-4

Graf 3: S kom se pogovarjaš o medijskih sporočilih?

Mladostniki se med seboj veliko pogovarjajo o medijskih sporočilih. Ugotovili smo, da se 88 % mladostnikov pogovarja o novicah s prijatelji, 78 % se jih pogovarja s starši in le 32 % z učitelji (graf 3). Ker se učitelji pojavljamo tudi v vlogi vzgojiteljev, bi morali temu področju posvečati več pozornosti.

slika17-5

Graf 4: Vsebine, ki jih mladostniki ustvarjajo na internetu.

Pričakovan odgovor je bil, da večina, 83 % mladostnikov, objavlja vsebine na družbenih omrežjih. 36 % mladih deli vsebine z interneta z drugimi uporabniki, le dobra petina (27 %) pa jih objavlja vsebine na YouTubu. V manjši meri objavljajo šolske izdelke (22 %). 8 % jih piše blog, 6 % pa druge vsebine (graf 4). Prepričani smo, da šolske izdelke pogosteje pretakajo z internetnih mest in uporabljajo, čeprav jih redkeje objavljajo.

slika17-6

Graf 5: Ali vsebine javno objavljaš na spletnih kanalih?

Več kot dve tretjini mladostnikov vsaj občasno (34 %) oziroma redko (39 %) objavlja svoje vsebine javno na spletnih kanalih. 13 % jih na spletu ne objavlja nič, 7 % je takih, ki vedno objavljajo, in ravno toliko le zasebno (graf 5).
Vprašanje o avtorskih pravicah je bilo odprtega tipa, tako da so anketiranci pokazali svoje poznavanje pojma. Kar 54 % anketirancev je natančno pojasnilo, kaj so avtorske pravice, 31 % jih približno pozna ta pojem. 20 % anketirancev pa na vprašanje ni odgovorilo. Predvidevamo, da le-ti ne poznajo tega pojma (kljub temu da naslednje vprašanje kaže na to, da so bili o avtorskih pravicah poučeni).

slika17-7

Graf 6: Kje si se poučil o avtorskih pravicah?

Anketiranci so lahko izbrali več odgovorov. Večina se je o zaščiti avtorskih pravic poučila doma (42 %), v šoli (51 %) in/ali v medijih (40 %) ter preko prijateljev in znancev (24 %). 2 % anketiranih pojma ne pozna in ravno toliko se jih je poučilo iz drugih virov (graf 6). Sklepamo lahko, da je potrebno na osveščanju ljudi o tej tematiki še veliko narediti.
Skoraj dve tretjini vprašanih se zaveda, da kršijo avtorske pravice. To dokazuje, da poznajo ta pojav, vendar je osveščenost premajhna. V naslednjih odgovorih se vidi, da se ne zavedajo vedno, da kršijo avtorske pravice. Tako jih 87 % pretaka filme iz spletnih portalov, kjer so te vsebine brez soglasja avtorjev. To je 23 % več, kot jih je ocenilo, da kršijo avtorske pravice.
Še za odstotno točko več (88 %) je tistih, ki brez dovoljenja pretakajo glasbo na svoje naprave in s tem kršijo avtorsko pravo. Nekateri glasbo poslušajo na portalu YouTube, mnogi pa jo zaradi več razlogov pretvorijo v zvočne datoteke in prenesejo na svoje naprave. Eden od razlogov je, da je pri uporabi YouTuba potreben prenos podatkov, saj se glasba predvaja le ob vzpostavitvi povezave z internetom.
Drugi razlog je, da glasbe na YouTubu ne moreš poslušati v ozadju, kar pomeni, da mora biti ekran aktiven, kar povzroči veliko porabo energije. Zato si mladostniki glasbo pretvorijo v mp3 datoteke in si s tem omogočijo poslušanje glasbe v ozadju in brez internetne povezave.
Kako zelo je razširjeno nelegalno uporabljanje tujih fotografij na spletu, kaže podatek, da le 18 % mladostnikov navede vir fotografije, ki jo pretoči s spleta in uporabi tudi v javne namene: npr. v predstavitvah, seminarskih nalogah ... Predvsem v šoli bi lahko naredili več za osveščanje mladostnikov o uporabi fotografij v javne namene.
Odgovori anketiranih o navajanju virov kažejo, da se z osveščanjem lahko doseže premike. 40 % mladostnikov je pri navajanju pisnih virov doslednih. To je prav gotovo posledica sistematičnega navajanja na to pri pisanju referatov, seminarskih, projektnih, diplomskih in drugih nalog. Glede na to, da jih 60 % tega še vedno ne počne, je potrebno še ogromno osveščanja.
V raziskavi se nismo lotile vprašanja o uporabi tuje glasbe v multimedijskih izdelkih. Pod temi izdelki imamo v mislih filme in predstavitve, ki jih mladostniki pogosto pripravljajo za šolske potrebe ali jih delijo na različnih spletnih mestih. V teh izdelkih pogosto nelegalno uporabijo avtorsko glasbo. Spletni portal YouTube tovrstno uporabo preprečuje tako, da umakne glasbo, ki krši avtorske pravice in v video vstavi glasbo, ki je prenesena s spletnih mest z brezplačno glasbo.


5 SKLEPNE UGOTOVITVE
Raziskava je pokazala, da mladostniki od medijev najpogosteje uporabljajo računalnik, telefon in televizijo. Največ časa pa namenijo multimedijskim novičarskim spletnim portalom. Ugotovitev potrjuje prvo hipotezo, ki pravi, da mladostniki najpogosteje posegajo po informacijah s spleta, kajti vsebine, ki bi jih lahko prebrali v tiskanih virih, raje poiščejo na spletnih straneh. Enako velja za poslušanje glasbe in gledanje filmov. Raziskava je pokazala tudi, da jih večina preživi na internetu več kot tri ure na dan, v največji meri pa uporabljajo družbena omrežja.
Glede na tako široko porabo spletnih vsebin in ponudbo medijskih sporočil smo v raziskavi preverjali naslednjo hipotezo, in sicer da mladostniki znajo opredeliti medijsko pismenost. Domnevali smo, da vedo, kdaj je oseba medijsko pismena, vendar je raziskava pokazala, da več kot 50 % mladostnikov tega ni znala opredeliti, ostali pa so v večini primerov medijsko pismenost zamenjali za digitalno pismenost. Hipoteza ni bila potrjena.
Anketirance smo spraševali tudi o zaupanju medijskim novicam. Tu se je pokazalo, da mladostniki v večini primerov preverjajo verodostojnost informacij, hkrati pa večina odgovarja, da medijem zaupa. Poleg tega je večina navajala spremljanje rumenih novic, kar pomeni, da preverjajo verodostojnost rumenih novic, redki pa so omenjali aktualne gospodarske, družbene in politične informacije in preverjanje verodostojnosti le-teh.
Tretja hipoteza, mladostniki v večini primerov ne posvečajo dovolj pozornosti avtorskim pravicam, je bila potrjena. Analiza odgovorov je sicer pokazala, da večina anketiranih zna opredeliti pojem zaščita avtorskih pravic, vendar tega v vsakdanjem življenju ne upoštevajo, kajti skoraj 90 % mladostnikov pretaka z interneta filme in glasbo, prav tako fotografije.
Če sklenemo, ugotavljamo, da veliko mladostnikov na internetu preživi več kot tri ure na dan, najpogosteje za prostočasne aktivnosti. Dobro poznajo pojem avtorske pravice, vendar jih ne upoštevajo, saj prosto pretakajo vsebine, ki jih zanimajo. Menimo, da je medijska pismenost, ki jo anketirani pogosto zamenjujejo z digitalno pismenostjo, nizka, predvsem v segmentu ocene in analize medijskih sporočil, kar se kaže tudi v tem, da večina tehnologijo uporablja za zabavo in spremljanje rumenih novic, vendar tak način porabe medijskih sporočil mladostnikov ne vodi na pot družbeno odgovornih ljudi. Rešitev in nadaljnje delo vidimo v medijskem opismenjevanju otrok in mladostnikov.

6 VIRI IN LITERARTURA
Bogataj Jančič, M. 2008. Avtorsko pravo v digitalni dobi: problematika zaščite avtorskih del s tehnološkimi ukrepi [online]. Dostopno na: file:///D:/Downloads/Avtorsko%20pravo%20v%20digitalni%20dobi.pdf.
[2. 12. 2014].
Buckingham, D. 2012. Media Education: Literacy, learning and contemporary culture. Cambridge: Polity.
Erjavec, K. in Z. Volčič. 1999. Medijska pismenost: priročnik za učitelje osnovne šole. Ljubljana : DZS.
Erjavec, K. 2009. Vzgoja za medije in koncept medijske pismenosti v informacijski družbi. Sodobna pedagogika 60 (2) [on-line]. Dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XLF2UTCH [1. 12. 2014].
Hobbs, R. 2010. Digital and Media Literacy : A Plan of Action. Washington: The Aspen Institute [on-line]. Dostopno na: http://www.knightcomm.org/wp-content/uploads/2010/12/Digital_and_ Media_ Literacy_A_ Plan_of_Action.pdf [14. 11. 2014].
Kellner, D. 2007. Novi mediji in nove pismenosti: rekonstrukcija izobraževalnega dela za novo tisočletje. Vzgoja in izobraževanje 38 (4): 12–28.
Michelizza, M. 2012. Splet z jezikovnega in jezikoslovnega vidika. V Historični seminar 10, urednica K. Šter. Ljubljana: ZRC.
Pekušek Cvikl, V. 2006. Multimedijski učbenik kot podpora pouku družbe v 4. razredu osnovne šole: diplomsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. [online]. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=5520.
Pottter, W. J. 2013. Media literacy. Los Angeles: Sage, cop.
Uradni list RS, št. 16/2007 z dne 23. 2. 2007: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (uradno prečiščeno besedilo) (ZASP-UPB3) [https://dk.um.si/Dokument.php?id=5520http://www.uradni-list.si/_pdf/2007/Ur/u2007016.pdf#!/u2007016-pdf). [2. 12. 2014].
Urad RS za intelektualne pravice: Avtorska in sorodne pravice [online]. Dostopno na: http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/opredelitev-avtorske-in-sorodnih-pravic/). [2. 12. 2014].
Zupan, D. 2011. Multimedijska predstavitev podjetja graverstvo Zupan: diplomsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. [online]. Dostopno na: http://dkum.ukm.si/Dokument.php?id=20297.