Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



NATAŠA HOČEVAR: KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V NLB D.D.

natisni E-pošta

Povzetek

Članek opisuje kreditiranje občanov pri NLB d.d. Cilj je bolje spoznati možnosti kreditiranja, ki jih v teh kriznih časih v Novi ljubljanski banki nudijo strankam.

Na začetku navajam nekaj splošnih podatkov o banki v preteklosti in danes. V teoretičnem delu sem opisala postopek preverjanja korektnosti poslovanja in ugotavljanja kreditne sposobnosti, ki je poleg ustreznega zavarovanja kredita najbolj odgovorna naloga pri odobravanju kreditov. Nato sledi podrobnejši opis vrste kreditov. Na koncu teoretičnega dela sem prikazala možnosti, ki jih nudi banka, ko se pogoji odplačevanja mesečnih obveznosti spremenijo. To je v današnjem času zelo aktualno, ker je gospodarska kriza in je vse več ljudi brezposelnih. V članku navajam ugotovitve iz literature domačih in tujih strokovnjakov. V zaključku ugotavljam, da je banki kljub težkim razmeram uspelo v veliki meri obdržati zaupanje svojih strank. Po mnenju znanih strokovnjakov s področja trženja je veliko ceneje obdržati svojega kupca oziroma stranko, kot pridobiti novega. Zato je za banko pomembno, da zvestobo svojih kupcev nagradi z nižjo obrestno mero ob najetju kredita.

Ključne besede: kredit in kreditno poslovanje, zaupanje in zvestoba strank v času krize,
sprememba pogojev med odplačevanjem kredita.

ABSTRACT

In the article, loans to citizens at NLB, d.d. are described. The aim is to find the options of loans to citizens, that are offered in the bank. At the beginning there is some general information about the bank in the past and today . In the theoretical part the checking process of business correctness is described. Next, the procedure to assess creditworthiness is stated, which is beside appropriate credit insurance the most responsible job in the credit approval procedure. I described the types of credits in detail. In the end of the theoretical part I described the possibilities offered by the bank, in case when the terms of repayment monthly obligations change. This is nowadays very popular, because of the economic crisis and the growing number of the unemployed people . In this articles I state the findings from the literature of domestic and foreign experts. In conclusion, I note that despite difficult circumstances the Bank has succeeded to keep a large extent of the trust of its customers. According to well-known experts in the field of marketing it is much cheaper to keep a client or a customer than acquire a new one. Therefore, it is important for the Bank to reward the loyalty of our customers with a lower interest rate when taking a loan .

Key words: credit and lending, trust and customer loyalty in times of crisis, change in the terms of repayment of the credit.
UVOD

V današnjem času, ko smo v gospodarski krizi in se povečuje brezposelnost med ljudmi, je zelo pomembno, da se banke pravočasno in ustrezno odzovejo na te razmere. Članek opisuje, kako poteka kreditno poslovanje fizičnih oseb v NLB d.d. Predstavila sem, kako poteka preverjanje korektnosti poslovanja kreditojemalca in ugotavljanje njegove kreditne sposobnosti. V nadaljevanju sem prikazala oblike zavarovanja kreditov, vrste kreditov, ki jih nudi banka v svoji ponudbi fizičnim osebam. Posebno pozornost pa sem namenila spremembi pogojev med odplačilno dobo kredita.

Namen članka je analizirati odplačevanje kredita, ki je v soodvisnosti z ekonomsko situacijo, in spremembe kreditnih pogojev v korist strank in posledično tudi banke. Cilj pa je bolje spoznati možnosti, ki jih v teh kriznih časih nudi banka..

PREDSTAVITEV OKOLJA

Njeni začetki pa segajo v 19. stoletje, ko je bila leta 1889 ustanovljena Mestna hranilnica ljubljanska. Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana je bila ustavljena 27. julija 1994 na podlagi Ustanovnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Danes je Nova Ljubljanska banka največja slovenska banka, ki se zaveda pomembnosti svojega poslanstva. Z uresničevanjem svojih poslovnih ciljev, ki temeljijo na tradiciji, zaupanju ter z odgovornim negovanjem poslovnih vrednosti, naj bi se oblikovala nova podoba bančne kulture.
NLB skupaj s svojimi člani NLB skupine opravlja poslovanje s prebivalstvom, gospodarskimi družbami in finančnimi institucijami na domačem in tujih trgih.
Že sedaj banka opravlja bančne in druge finančne storitve za fizične in pravne osebe poleg Slovenije še v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, na Kosovu, v Avstriji in Italiji. Zato ima v prihodnosti NLB cilj postati vodilna finančna skupina v JV Evropi.
Banka mora postati bolj učinkovita, bolj konkurenčna in bolj zaupanja vredna tudi v današnjem času. Da bo lahko dosegla ta cilj, je po mnenju predsednika uprave Janka Medija, potrebna usmerjenost k strankam. Storitve naj bi se opravljale vsakodnevno strokovno, kvalitetno in vredno zaupanja. Poleg dobro opravljenega strokovnega dela se moramo dokazovati tudi z rezultati. Za dosego cilja je potrebna tudi ničelna toleranca do nezakonitega, neetičnega in nepoštenega delovanja v banki.

ANALIZA POSLOVANJA IN UGOTAVLJANJE KREDITNE SPOSOBNOSTI

Beseda kredit pomeni zaupanje, ki je podlaga, da nekdo dobi posojilo ali da lahko prevzame blago, četudi ga ne plača takoj (Veliki splošni leksikon, 1997, str. 2120).
Pri kreditu se denarni storitvi časovno razhajata. Prvi pogodbeni partner, ki se imenuje posojilodajalec, kreditor ali upnik, opravi denarno storitev prej. Drugi pogodbeni partner, ki se imenuje posojilojemalec, kreditojemalec ali dolžnik, pa opravi denarno storitev kasneje.
Kreditna razmerja se urejajo s pomočjo kreditne pogodbe (Schneider, Potočnik, Furlan, 2003, str. 153,154).

Tabela 1: Pregled pojmov kreditiranja

ss1

Vir: Gospodarsko poslovanje, 2003

Bančni denar je denar, ki ga imajo gospodarski subjekti zapisanega na računih v knjigah poslovnih bank. Bančni denar zelo poenostavi proces oziroma potek menjav. Nakupi oziroma prodaje potekajo s preknjižbami na računih, ki jo imajo ekonomski subjekti na računih bank.
Denar opravlja funkcijo menjalnega sredstva, ker omogoča menjavanje blaga. Že klasiki ekonomije so dejali, da je denar olje, ki maže menjavo blaga v gospodarstvu in omogoča, da posamezniki z denarjem pridobijo želeno blago.

PREVERJANJE KOREKTNOSTI POSLOVANJA KREDITOJEMALCA

Analiza poslovanja in ugotavljanje kreditne sposobnosti opravi bančni delavec v skladu z navodili za poslovni proces.
Bančni delavec v postopku odobritve kredita preveri korektnost poslovanja kreditojemalca.
V kolikor se kreditojemalec nahaja na listi nekorektnega poslovanja zaradi neporavnanih obveznostih pri banki in te obveznosti niso poravnane pred črpanjem kredita, bančni delavec zavrne vlogo za odobritev kredita.


UGOTAVLJANJE KREDITNE SPOSOBNOSTI KREDITOJEMALCA

Zakon o potrošniških kreditih v 8. členu navaja, da mora dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe oceniti kreditno sposobnost potrošnika.
Ugotavljanje kreditne sposobnosti je poleg ustreznega zavarovanja kredita najbolj odgovorna naloga pri odobravanju kreditov.
Pravilna ocena kreditne sposobnosti je ključnega pomena pri zagotavljanju varnosti naložb v banki.
Nepravilna ocena kreditne sposobnosti ima lahko za banko dve posledici:
- neredno odplačevanje dolga, nastanek dodatnih stroškov za banko
- neuspešno izterjavo preko zavarovalnice ali sodišča.

OBLIKE ZAVAROVANJA KREDITOV

Zaupanje je sicer dobro, vendar je ustrezno zavarovanje vseeno precej boljše.
(Jus, 2004, str. 30).
Boniteta posameznega kupca je ključna za odločitev zavarovalnice, ali bo terjatev do kupca sploh zavarovala in če jo bo, do katerega zavarovalnega limita (Jus, 2004, str. 127).

ZAVAROVANJE S PLAČILOM ZAVAROVALNE PREMIJE PRI ZAVAROVALNICI

Zavarovanje s plačilom zavarovalne premije je ena od oblik zavarovanja za vračilo kredita banki. Premija je protivrednost, ki jo kreditojemalec poravna zavarovalnici. V primeru, da kreditojemalec kredita ne odplačuje redno, zavarovalnica poravna škodo banki. Nato pa nadaljuje izterjavo pri kreditojemalcu. Višina zavarovalne premije je odvisna od opredelitve kreditojemalca.
Opredelitev kreditojemalcev:
- kreditojemalci, ki prejemajo plačo ali pokojnino pri banki NLB d.d. vsaj 6 mesecev,
- drugi kreditojemalci.
Osnova za izračun zavarovalne premije je glavnica, povečana za pogodbeno dogovorjene realne obresti za celotno dobo kreditiranja.
Višina premije je odvisna od pogodbeno dogovorjene obrestne mere, višine kredita in premijskega stavka (Priročnik za odobravanje kreditov, 2012, str. 76).

ZAVAROVANJE S SOLIDARNIM POROŠTVOM

Poroštvo opredeljuje Obligacijski zakonik, ki določa pravice in obveznosti poroka.
Solidarno poroštvo pomeni, da lahko upnik pozove k plačilu osnovnega dolžnika ali poroka.
Subsidiarno poroštvo pomeni, da upnik pozove k plačilu poroka, ko osnovni dolžnik ne poravnava zapadlih obveznosti.
Za namenske osebne kredite in kredite za financiranje nepremičnin velja: če dve ali več osebi najemata kredit za isto dobrino ali storitev, je kredit zavarovan le, če so vsi kupci oziroma solastniki predmeta kreditiranja kreditojemalčevi solidarni poroki.
Kreditojemalec lahko najame stanovanjski ali potrošniški kredit za drugega družinskega člana, vendar mora bodoči lastnik predmeta kreditiranja obvezno nastopiti kot solidarni porok. Za družinske člane se štejejo zakonec, starši in otroci.
Bančni delavec je dolžan pridobiti potrdila, ki dokazujejo, da gre za zakonca, starše ali otroke.


ZAVAROVANJE Z ZASTAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznosti, ki je zapisana na njej, njenemu zakonitemu imetniku (Toplišek, 2010, str. 84).
Priročnik za odobravanje kreditov, (2012, str. 85) navaja, da pri banki lahko zastavi vrednostne papirje:
- državljan RS,
- fizična oseba, ki razpolaga z vrednostnimi papirji in želi v banki pridobiti kredit,
- ima v banki že najet kredit in je po pogodbi dolžna še zagotoviti dodatno zavarovanje v obliki vrednostnih papirjev zaradi padca vrednosti obstoječega zavarovanja,
- tretja oseba, ki razpolaga z vrednostnimi papirji (ki so po bančni oceni primerni za zavarovanje naložbe in je pripravljena z njimi zavarovati kredit v korist dolžnika).
Vrste vrednostnih papirjev primernih za zavarovanje kreditov:
- dolgoročne naložbe,
- kratkoročne naložbe .

Tabela 2: Vrsta in primernost vrednostnih papirjev za dolgoročne naložbe

ss2

Vir: Priročnik za odobravanje kreditov, 2012

 

Zastavni količniki so določeni glede na ročnost kredita, likvidnost vrednostnega papirja in boniteto izdajatelja vrednostnega papirja.


ZAVAROVANJE Z ZASTAVO NEPREMIČNINE

Predmet zastave je lahko:
- nepremičnina, pri kateri se zastavna pravica banke vpiše na prvo mesto,
- nepremičnina, ki je že v lasti dolžnika,
- nepremičnina, ki jo dolžnik s sredstvi naložbe kupuje,
- nepremičnine, ki so zemljiško knjižno urejene, možno je zastaviti tudi zemljiško knjižno neurejeno premičnino. Če CPZ potrdi primernost nepremičnine, je potrebno pridobiti sklep direktorja Podružnice,
- nepremičnine se morajo nahajati na ozemlju RS.
Primerne nepremičnine za zastavo so:
- nezasedene stanovanjske enote,
- počitniške enote,
- nedograjeni stanovanjski objekti,
- zazidljiva stavbna zemljišča, ki so olastninjena,
- zasedene stanovanjske enote,
- kmetijske enote.
Kreditni referent mora pred realizacijo zavarovanja pridobiti oceno vrednosti nepremičnine:
- iz cenitve pogodbenega cenilca banke,
- iz cenitve, ki jo predloži občan,
- iz kupoprodajne pogodbe.
Vse cenitve morajo biti izdelane v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Izdelati jih morajo sodni cenilci gradbene stroke ali pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin za namen zavarovalnega posojanja.


ZAVAROVANJE Z ZASTAVO POLIC ŽIVLJENSKIH ZAVAROVANJ Z VARČEVALNO KOMPONENTO IN ENKRATNIM VPLAČILOM PREMIJE, SKLENJENE PRI NLB VITI

Police življenjskih zavarovanj z varčevalno komponento NLB Varčevanje in NLB Naložba Vita z enkratnim vplačilom premije so primerne za zavarovanje naložbe. Zastavi jo lahko državljan RS, ki želi v banki pridobiti kredit ali pa oseba, ki z njimi razpolaga in jih želi zastaviti za kreditojemalca.
Vrednost zastavljene police se določa na podlagi varnostnih količnikov. Ti so vnaprej določena razmerja med vrednostjo zavarovanja in glavnico kredita (brez realnih in revalorizacijskih obresti).
Pomembno je, da je v celotni dobi odplačila kredita razmerje med vrednostjo zavarovanja in stanjem neodplačanega dolga vsaj takšno, kot je predpisano z varnostnim količnikom.
Zastaviti je možno le celotno vrednost police. Delna zastava ni možna. Ob sklenitvi kreditne pogodbe je potrebno zastaviti polico življenjskega zavarovanja. Pri zastavi zavarovalne police ni potrebno skleniti zastavne pogodbe, ampak se opravi vinkulacija (Priročnik za odobravanje kreditov, 2012, str. 98).

ss3

Slika 1: Načini zavarovanja kredita

S slike je razvidno, da je nekaj manj kot tri četrtine anketirancev (73,33%) zavarovalo kredit s plačilom zavarovalne premije. Ta rezultat je pričakovan, ker se je več kot polovica strank odločila za osebni kredit. Drugo po vrsti je zavarovanje z zastavo nepremičnine, za katero se je odločilo 17,79% anketirancev. Naslednje je zavarovanje z zastavo police življenjskih zavarovanj s 4,44%. Za zavarovanje s solidarnim poroštvom in zastavo vrednostih papirjev se je odločilo 2,22% anketiranih strank.


VRSTE KREDITOV

Denar v funkciji plačilnega sredstva služi kot sredstvo za odplačilo dolgov. S krediti prenašamo denar s kraja presežkov na kraj primanjkljajev (Glogovšek, 1996, str. 4).
Po mnenju Kotlerja (1996, str. 36) je oddelek za trženje uspešen le v primeru, če se v podjetju združijo vsi oddelki in zaposleni v konkurenčni sistem, ki posreduje kupcem vrednost.
Dalje Kotler (prav tam, stran 47) tudi navaja, da je zelo pomembno obdržati svoje kupce, saj je dejstvo, da je pridobiti novega kupca stane petkrat več kot pa zadržati in razveseliti starega kupca. Tudi klasična teorija in praksa trženja se bolj osredotočata na pridobivanje novih kupcev ali strank. Ne ukvarjata pa se s tem, kako ga obdržati.
Banka ima v svoji ponudbi tri glavne vrste kreditov, kot jih opredeljuje tudi Zakon o potrošniških kreditih:
- osebni krediti,
- stanovanjski krediti,
- hipotekarni krediti.
V okviru posamezne vrste kreditov banka trži specifične kreditne ponudbe. Pogoje za pridobitev posameznega kredita vam bom opisala v naslednjem poglavju.


OSEBNI KREDITI

Osebni krediti se delijo na dva dela:
- osebni nenamenski krediti,
- osebni namenski krediti.
Pri osebnih nenamenskih (gotovinskih) kreditih so možni vsi nameni. Porabe kredita banka ne preverja. Znesek kredita se usmeri na račun kreditojemalca v banki.
Pri osebnih namenskih kreditih je poraba sredstev izključno namenska. Sredstva kredita se nakažejo le na račun izstavitelja dokumenta na podlagi računa, predračuna ali kupoprodajne pogodbe. Kreditojemalec mora dostaviti dokumentacijo, na podlagi katere se izvede nakazilo kredita izstavitelju dokumenta.
Obrestna mera je določena glede na poslovno sodelovanje komitenta z banko.
Po mnenju Jožeta Andreja Čibeja (1996, str. 44) je anuiteta znesek, s katerim dolžnik amortizira posojilo. Z drugimi besedami to pomeni odplačevanje kredita. Vsaka anuiteta je sestavljena iz dveh delov, iz obresti in iz razdolžnine. Ko kreditojemalec nakaže kreditodajalcu določen znesek, se pokrijejo najprej obresti in razlika gre na glavnico.
Za plačilo anuitete kredita ima stranka možnost odplačila z spremenljivo obrestno mero in nespremenljivo obrestno mero.
Obrestna mera je spremenljiva pri kreditih odobrenih z referenčno OM. Sestavljena je iz šest mesečnega EURIBOR-ja in nespremenljivega pribitka za čas trajanja kredita. EURIBOR je določen na prvi dan v mesecu in velja za tekoči mesec. Sprememba obrestne mere je dvakrat letno na obletnico sklenitve kreditne pogodbe. Takrat je možna tudi sprememba anuitete.
Kredit se lahko najame za najmanj 13 mesecev in največ 120 mesecev. Višina pribitka se oblikuje glede na odplačilno dobo in poslovno sodelovanje stranke z banko.
Obrestna mera je nominalna in nespremenljiva za celotno dobo trajanja kredita pri kreditih z nominalno OM. Višina obrestne mere se oblikuje glede na odplačilno dobo. Kredit se lahko najeme za najmanj 1 mesec in največ 84 mesecev.


OSEBNI KREDITI BREZ ZAVAROVANJA

Pri osebni kreditih je bonitetnim strankam namenjena ponudba brez zavarovanja. Te stranke so.
- stranke, ki imajo mesečne dohodke iz naslova plače ali pokojnine višje od 900 EUR,
- stranke, ki nimajo likvidnostnih težav,
- stranke, ki svoje obveznosti do banke po vseh računih redno poravnavajo, nimajo zapadlih neplačanih obveznosti in banka do teh strank v Centru za pravne zadeve ne vodi nobenih zapadli neplačanih terjatev.
Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca. Najame se v poslovalnici, v kateri ima bonitetna stranka osebni račun. V drugi poslovalnici se najame le v primeru, ko pridobimo soglasje vodje poslovalnice, ki vodi osebni račun komitenta.
Pri ugotavljanju kreditne sposobnosti banka pregleda prilive za zadnjih 6 mesecev na osebnem računu kreditojemalca.
Kreditojemalec plačuje mesečne obveznosti za kredit preko trajnega naloga na osebnem računu (Priročnik za odobravanje kreditov, 2012, str. 115-117).


ŠTUDENTSKI KREDITI

Študentski kredit je namenjen komitentu banke, ki ima stalno prebivališče v RS, je redni ali izredni študent ali polnoletni dijak. Kredit lahko prejmejo tudi komitenti banke, ki imajo študentski račun ali osebni račun in so starejši od 27 let, na katerega prejemajo redne mesečne prejemke iz naslova družinske pokojnine, štipendije ali prilive iz naslova dela preko Študentskega servisa. Redni prilivi niso pogoj, če je kredit zavarovan s solidarnim poroštvom enega ali dveh kreditno sposobnih porokov.
Višina kredita je odvisna od oblike zavarovanja kredita, oblike poslovnega sodelovanja in vrste priliva. Obrestna mera je nespremenljiva. Kredit se odplačuje z mesečnimi anuitetami preko trajnega naloga (Priročnik za odobravanje kreditov, 2012, str. 117).


AVTO KREDITI

Avto kredit lahko dobi državljan RS s stalnim prebivališčem v RS, ki ima odprt osebni račun v NLB, d.d. Kredit ni namenjen nekomitentom. Poraba kredita je namenska, za nakup novega ali rabljenega motornega vozila ali plovila.
Dokazilo o izvršitvi nakazila je sestavni del kreditne mape. Če je predračun izstavljen v tujini, se dokazilo o izvršitvi nakazila v tujino priloži v kreditno mapo.
Odplačilna doba je najmanj 13 mesecev in največ 60 mesecev. Kreditna sposobnost se ugotavlja na enak način kot pri osebnih kreditih.
Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti ter višine računa, predračuna ali zneska na kupoprodajni pogodbi.
Obrestna mera je spremenljiva, sestavljena iz 6 mesečnega EURIBOR-ja in fiksnega pribitka.
Dokumentacija, ki je potrebna za odobritev kredita:
- dokazilo o nakupu novega ali rabljenega vozila ali plovila (račun, predračun, kupoprodajna pogodba – za nakup od druge fizične osebe).
- dokumentacija za ugotavljanje kreditne sposobnosti (Priročnik za odobravanje kreditov, 2012, str. 120).


POSEBNI NAMENSKI KREDITI ZA ZNANJE, ŠPORT IN ZDRAVJE

Ta vrsta kredita je namenjena državljanom RS s stalnim prebivališčem v RS, ki imajo odprt osebni račun v NLB d.d. ter tudi študentom in polnoletnim dijakom.
Krediti niso namenjeni ne komitentom banke.
Poraba kredita je namenska:
- za plačilo stroškov izobraževanja vseh stopenj in vrst v Sloveniji in tujini (šolnina, kotizacija, literatura, stroški bivanja zaradi izobraževanja),
- nakup osebnega računalnika,
- nakup športne in rekreacijske opreme,
- za zdravstvene potrebe (stroški operacij, toplic, zdravstvenih pripomočkov in protetike).
Kreditna sposobnost se ugotavlja na enak način kot pri osebnih kreditih za osebe, ki so zaposlene in prejemajo redne prejemke. Študentom, ki prejemajo redno štipendijo, se šteje ta prejemek kot reden, vendar le do zaključka šolskega leta. Zato mu kredita ne moremo odobriti za dlje časa kot prejema štipendijo. Če izplačevanje štipendije miruje, se to obravnava kot da študent nima rednih prejemkov.
Odplačilna doba je od 1 meseca do 12 mesecev. Obrestna mera je nespremenljiva.
Dokumentacija, ki je potrebna za odobritev kredita:
- dokazilo o poslovnem partnerstvu v NLB, d.d., Ljubljana,
- indeks ali potrdilo o vpisu, to dokazilo zahtevamo v primeru, ko kredit najema študent ali polnoletni dijak,
- podatke za ugotavljanje kreditne sposobnosti.


PREMOSTITVENI KREDITI

Značilnosti premostitvenih kreditov:
- krediti se ne odplačujejo mesečno, temveč ob zapadlosti depozita, varčevanja v enkratnem znesku in zato ni mesečnega likvidnostnega toka,
- odobravajo se z ročnostjo nad enim dnem do 365 dni,
- premostitveni krediti se ne smejo podaljševati,
- premostitveni kredit se obrestuje po obrestni meri, ki je sestavljena iz veljavne skupne obrestne mere depozita oziroma varčevanja na dan odobritve premostitvenega kredita in pribitka v višini 40 BT,
- premostitveni kredit lahko dobi fizična oseba, ki je imetnik vezanega kateregakoli depozita z ročnostjo nad 7 dni v znesku nad 2.000,00 EUR.
Cilj, ki ga banka želi doseči s premostitveni krediti, je preprečiti razvezave depozitov in drugih oblik zavarovanja (Priročnik za odobravanje kreditov, 2012, str. 122,123).


STANOVANJSKI KREDITI ZA NAKUP, GRADNJO IN OBNOVO NEPREMIČNINE

Osnovna usmeritev banke, ki jo mora upoštevati bančni delavec pri odobritvi te vrste kreditov, je oblika zavarovanja, in sicer zavarovanje z zastavo nepremičnine.
V kolikor kreditojemalec ne more zagotoviti zavarovanja z zastavo nepremičnine, veljajo naslednji pogoj iz vsemi oblikami zavarovanja:
- kot nakup nepremičnine se štejejo poleg nakupa (stanovanjske, počitniške, zemljišča, garaže) še razne menjave stanovanj in stanovanjskih hiš z doplačilom,
- kot gradnja nepremičnine se šteje poleg obnove nepremičnine še gradnja male hidroelektrarne,
- kot obnova nepremičnine se šteje (prenova fasade, toplotna zunanja izolacija, zamenjava strešne kritine ipd.),
- izplačilo dednih deležev in deležev ob razvezi iz naslova nepremičnin,
- komunalnemu opremljanju zemljišča in pridobivanj soglasij,
- ostali nameni, ki prispevajo k povečanju vrednosti nepremičnine (asfalt, ograje, zamenjava strehe, fasade ipd).
Banka s sredstvi kredita poravna obveznost na račun izdajatelja dokumenta oziroma na račun prodajalca, navedenega v pogodbi.
Kreditna sposobnost se ugotavlja skladno z metodologijo ugotavljanja kreditne sposobnosti, ki velja za stanovanjske kredite, glede na segment kreditojemalca in obliko zavarovanja.
Kreditira se lahko v okviru kreditne sposobnosti do 100% vrednosti investicije.
Stanovanjski krediti imajo naslednje možnosti obrestovanja:
- kredit z nominalno OM (obrestna mera je nespremenljiva skozi celotno dobo kredita),
- kredit z referenčno OM (obrestna mera je spremenljiva; skozi celotno dobo kredita se spremeni dvakrat letno na obletnico sklenitve kreditne pogodbe ),
- kredit s kombinirano OM (obrestna mera je kombinirana, prvih pet let je nespremenljiva, po poteku petih let od sklenitve pogodbe pa je spremenljiva).
Kredit mora kreditojemalec zavarovati za celotno dobo odplačevanja kredita. Morebitne stroške zavarovanja plača kreditojemalec (Priročnik za odobravanje kreditov, 2012, str. 132-134).


NAMENSKI KREDITI NA PODLAGI VARČEVANJ NSVS

Ponudba kreditov NSVS je namenjena samo za varčevalce NSVS 2000, 2001 in 2002, ki so varčevali v banki.
Namen in poraba kredita sta enaki kot pri stanovanjskih kreditih za nakup, gradnjo in prenovo nepremičnin. Pogoj, da kreditojemalec lahko dobi pravice do kredita iz naslova NSVS, je, da je varčevanje že zaključeno.
Odplačilna doba je odvisna od oblike zavarovanja kredita; ne sme biti daljša od dvojnega števila let varčevanja.
Možni sta dve vrsti obrestovanja kreditov:
- TOM krediti (sestavljena je iz TOM klavzule in fiksnega pribitka),
- krediti z referenčno mero (spremenljiva obrestna mera, ki je sestavljena iz 6 mesečnega EURIBOR-ja in fiksnega pribitka).
Kreditno sposobnost se ugotavlja skladno z metodologijo ugotavljanja kreditne sposobnosti, ki velja za stanovanjske kredite, glede na segment kreditojemalca in obliko zavarovanja kredita.


OSNOVNI IN NALOŽBENO HIPOTEKARNI KREDITI

Krediti se obravnavajo za naslednje namene:
- nakup nepremičnine,
- obnova nepremičnine,
- gradnja nepremičnine,
- nakup zemljišč in nepremičnin v izvršbi,
- obnova nepremičnin v finančnem zakupu,
- izplačilo dednih deležev, refinanciranje stanovanjskih kreditov,
- pridobivanje soglasij za gradnjo in prenovo nepremičnin.
Poraba kredita je namenska, banka pa dovoljuje, da se del kredita:
- pri nakupu 20 %,
- pri gradnji, obnovi, ali adaptaciji do 100 % izplača na račun kreditojemalca v banki.
Kreditojemalec je dolžan podati izjavo o namenski porabi gotovinskega kredita. Banka s sredstvi kredita poravna obveznosti na račun izdajatelja dokumenta oziroma na račun prodajalca navedenega v pogodbi.
Obrestovanje je enako kot pri stanovanjskih kreditih. Najkrajša možna odplačilna doba je 60 mesecev. Najdaljša pa je pri mlajših od 45 let do 360 mesecev, pri starejših od 45 let pa do 240 mesecev.
Kreditira se lahko v okviru kreditne sposobnosti do 100 % vrednosti investicije (Priročnik za odobravanje kreditov, 2012, str. 144,145).
Pri naložbeno hipotekarnih kreditih je ponudba namenjena predvsem premožnejšim komitentom, ki jih v banki individualno obravnavamo in ocenjujemo, da jim lahko zaupamo.
Krediti se odobravajo lastnikom oziroma bodočim lastnikom nepremičnin za nakup stanovanjske nepremičnine, ki jo kreditojemalec kupuje s sredstvi kredita z namenom oddajanja v najem. Kreditojemalec je dolžan bančnemu delavcu predložiti najemno pogodbo, najkasneje v treh mesecih po odobritvi kredita. Če tega ne stori v določenem roku, ima banka možnost odpovedati kreditno pogodbo in zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi in vsemi stroški.
Najemna pogodba je lahko sklenjena za določen čas, vendar ne manj, kot je ročnost kredita, lahko pa tudi za nedoločen čas, vendar s predvidenim enomesečnim odpovednim rokom.
Bančni delavec mora o možnosti oddajanja nepremičnine v najem pridobiti mnenje informacijske borze nepremičnin.
Poraba je mogoča, ko je vzpostavljeno zavarovanje kredita in kreditojemalec zagotovi dokumente, ki :
- dokazujejo namen porabe,
- dokazujejo, da je v korist banke ustanovljeno zavarovanje zastavljene nepremičnine.
Banka s sredstvi kredita poravna obveznost na račun izstavitelja dokumenta oziroma na račun prodajalca navedenega v pogodbi.
Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti oziroma od bonitete kreditojemalca in kakovosti zavarovanja kredita, ki ne sme presegati 50% vrednosti nepremičnine, ki je predmet nakupa s sredstvi kredita.
Maksimalna doba odplačevanja je odvisna od minimalne mesečne obveznosti, ki jo banka določi ob prenosu kredita v odplačilo in zneska kredita. Priporočljiva najkrajša doba odplačevanja kredita je pet let in najdaljša 10 let.
Obrestne mere so spremenljive in se spreminjajo v skladu z vsakokrat veljavnim Sklepom o obrestnih merah banke (Priročnik za odobravanje kreditov, 2012, str. 146,147).

ss4

Slika 2: Vrsta kredita

Na podlagi rezultatov lahko ugotovim, da je dobra polovica (55,57%) anketiranih strank najela osebni kredit, v naslednji skupini so tisti anketiranci, ki so najeli stanovanjski in hipotekarni kredit (13,33%), za avto kredit se je odločilo (8,89%) anketirancev, 4,44% je najelo kredit, ki je namenjen za zdravje, šport in znanje. V zadnji skupini pa sta skupini anketirancev, ki so se odločili za študentski kredit in ostale vrste kredita (2,22%).

SPREMEMBA POGOJEV MED ODPLAČILNO DOBO KREDITA
SPREMEMBE MATIČNIH PODATKOV

Med odplačilno dobo lahko pride do sprememb pri naslednjih podatkih:
- sprememba imena in priimka ter stalnega in začasnega naslova kreditojemalca,
- sprememba naziva delodajalca,
- sprememba načina zavarovanja kredita,
- sprememba načina odplačevanja kredita.
Vse zgoraj navedene spremembe se izvršijo na podlagi pisne zahteve stranke. Zahtevek se pošlje v Sektor zalednih storitev za poslovanje s fizičnimi osebami, kjer se izvrši popravek.
Pravilnost in točnost matičnih podatkov je pomembna zaradi obveščanja stranke in delodajalca ob spremenjeni višini mesečne obveznosti na kreditu.
Vse pisne zahtevke glede sprememb in ostala dokumentacija, ki je osnova za izvedbo spremembe matičnih podatkov, se pripravi za skeniranje (Spremljava kreditnega poslovanja, 2011, str. 18).


REPROGRAM

Zakon o potrošniških kreditih v 19. členu navaja, da ima potrošnik pravico, da lahko kadar koli v celoti ali delno izpolni svoje obveznosti po kreditni pogodbi. Dajalec kredita je dolžan potrošniku na razumljiv način predstaviti zmanjšanje obresti in drugih stroškov, ki bi nastali s celotnim ali delnim plačilom.
Kreditojemalec lahko v obdobju od najema do končnega poplačila kredita nakaže na kredit delno poplačilo. Na podlagi zakonskih določil je potrebno za delno ali celotno predčasno poplačilo kredita plačati nadomestilo. V takšnih primerih se je potrebno s kreditojemalcem dogovoriti, s kakšnim namenom se je odločil za delno poplačilo. Znesek predčasnega poplačila na kreditno partijo pomeni zmanjšanje dolga. To se odraža na kreditu kot:
- sprememba ročnosti kredita,
- sprememba višine mesečne obveznosti,
- sprememba ročnosti in višine mesečne obveznosti hkrati.
Kreditojemalec je dolžan skleniti dodatek k kreditni pogodbi, ki vsebuje želeno spremembo. Na osnovi delnega plačila na kredit se stanje dolga zmanjša, zato je potreben nov izračun ročnosti kredita ali nov izračun mesečne obveznost oziroma oboje. Sprememba se izvede tudi pri znesku trajnega naloga, če se kredit plačuje preko trajnega naloga. Pri kreditu, ki se plačuje preko upravno-izplačilne prepovedi, pa se o spremembi obvesti delodajalca.


MORATORIJ

V obdobju od najema do dokončnega poplačila kredita lahko nastopijo težave pri odplačevanju mesečnih obveznosti. Pri zamudah lahko kreditojemalcem ponudimo možnost reprograma, v kolikor le obstaja možnost, da kreditojemalec zmore poravnati mesečne obveznosti.
V kolikor kreditojemalec zaradi različnih razlogov za krajše časovno obdobje, vsekakor pa ne daljše od 18 mesecev, ne zmore poravnavati mesečnih obveznosti, je možno pri odplačilu za določeno obdobje zagotoviti moratorij. Moratorij je odlog na odplačilo glavnice ali odlog na odplačilo glavnice in obresti. Doba moratorija ne podaljšuje ročnosti kredita, ki je navedena v kreditni pogodbi.
Namen moratorija je sanacija slabih naložb in dodatna funkcionalnosti kot podpora trženju.
Sklenitev moratorija je možna v naslednjih primerih:
- za stanovanjske in hipotekarne kredite, izjemoma tudi osebne kredite, kjer je sklenitev moratorija edina možnost za poplačilo kredita,
- v primeru naravnih nesreč in ujem,
- v primeru izgube zaposlitve,
- v primeru prevzema dolga,
- ostali izredni dogodki (podlaga je soglasje direktorja podružnice).


PREVZEM DOLGA

Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik. Bistvena posledica je, da s prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika. Ta pa je s tem prost obveznosti.
Prevzem dolga se izvede v primeru brezposelnosti, ločitve in kreditne nesposobnosti.
Bančni komercialist obravnava zahtevek oziroma prošnjo kreditojemalca za prevzem dolga. Pri zahtevku je obvezno ugotavljanje kreditne sposobnosti. Bančni komercialist sklene dodatek h kreditni pogodbi.


PRISTOP K DOLGU

Pristop k dolgu se opravi s pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Tretji stopi v zavezo poleg dolžnika (solidarno poroštvo).
Pristop k dolgu se izvede v primeru smrti imetnika kredita.
Bančni komercialist sprejme prošnjo kreditojemalca za pristop k dolgu. Pri pristopu k dolgu se ugotavlja kreditna sposobnost. Odobritev pristopa k dolgu je možna tudi pri kreditojemalcih, ki niso kreditno sposobni. Bančni komercialist pošlje tudi obvestilo delodajalcu o pristopu in višini mesečne obveznosti.

ss5

Slika 3: Ocenitev informiranosti kreditnih komercialistov v primeru, ko se spremenijo pogoji odplačevanja kredita

Rezultati raziskave kažejo, da so v vseh primerih, ko se spremenijo pogoji odplačevanja kredita, anketirane stranke ocenile informiranost s strani kreditnih komercialistov z oceno zadovoljivo. Najnižji delež ocene zadovoljivo je pri spremembi matičnih podatkov in moratoriju v primeru naravnih nesreč (44,44%), najvišji pa je pri pristopu k dolgu (62,22%). Sledi ji skupina, ki je ocenila informiranost s strani kreditnih komercialistov kot delno. Najnižji delež je pri spremembi načina odplačevanja kredita (13,33%), najvišji je pri moratoriju v primeru naravnih nesreč (28,89%). Malo nižje je ocena odlična. Najnižji delež je pri pristopu k dolgu (6,67%), najvišji pa pri spremembi matičnih podatkov in načinu odplačevanja kredita (26,67%). Na koncu je skupina, ki je ocenila informiranost kot slabo. Najnižji delež je spremembi matičnih podatkov (2,22%), najvišji pri prevzemu dolga (15,56%).


ZAKLJUČEK

Glede na trenutno finančno situacijo v Sloveniji, ko se nahajamo v gospodarski krizi, so možnosti kreditiranja omejene. Poleg tega smo tudi priča naraščanju brezposelnosti, ki ima lahko za posledico neodplačevanje kreditov. Zato mi je bil izziv, opisati možnosti, ki jih banka nudi, da skupaj s strankami reši nastalo situacijo. Kajti spremembe kreditnih pogojev v korist strank in posledično tudi banke, lahko dolgoročno gradi zaupanje strank. Pomoč in pripravljenost s strani banke sta pomembni, za rešitev nastale situacije.

V članku sem raziskovala dve trditvi. Prva trditev je bila, da se je banka pravočasno in ustrezno odzvala na nastalo gospodarsko situacijo in še vedno nudi možnosti kreditiranja fizičnim osebam. Ugotavljam, da je visoka stopnja zadovoljstva pri informiranju kreditojemalcev ob najetju kredita s strani komercialistov. Najpomembnejši način komunikacije je osebni stik s stranko. Dobri komercialisti so tisti, ki se znajo vživeti v situacijo. Iščejo najugodnejšo rešitev za stranko v skladu s pravili poslovanja. Raziskava je pokazala, da prevladujejo osebni krediti in zavarovanje s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici. Novost za kreditojemalce je tudi zavarovanje kreditov za primer brezposelnosti, ki je namenjeno vsem, ki so sklenili nov kredit za dobo daljšo od 24 mesecev, v primeru izgube zaposlitve iz poslovnih razlogov odplačevanje kredita prevzame zavarovalnica, ki ne bo zahtevala vračila plačil. Velja za celotno odplačilno dobo kredita.
S spreminjanjem pogojev med odplačilno dobo kredita in moratorijem ter reprogramom kreditov fizičnih oseb je NLB d.d. uspela zadržati zaupanje komitentov in odplačevanje mesečnih obveznosti iz naslova kreditov. Glede na to, da je zaupanje do strank banka gradila dolgo obdobje, ga je v zelo kratkem času tudi močno izgubila. Predvsem zaradi pohlepa, zavestno slabo opravljenega dela tako imenovane lojalnosti ter slabe kontrole s strani nadrejenih. Pomembno je obdržati stranke in jih enakovredno obravnavati. Tudi znani strokovnjak s področja trženja navaja, da je bistveno dražje pridobiti nove stranke, kot obdržati stare. Pri tem je pomembno, da se vsi oddelki in zaposleni združijo v celovit konkurenčni sistem.
Sklepam, da so dognanja raziskave pokazale, da se zaposleni v banki trudijo za povrnitev zaupanja in ugleda banke. Prednost vidim v pošteni in odprti komunikaciji med bančnim uslužbencem in stranko ter v kakovostnejši, fleksibilnejši in konkurenčnejši ponudbi banke.

VIRI IN LITERATURA

Bajt, A. in Štiblar, F. Ekonomija, ekonomska analiza in politika. Ljubljana: GV založba, 2004.
Čibej, A. J. Kako banke računajo obresti. Ljubljana: Združenje bank Slovenije, 1998.
Glogovšek, J. Denar, denarni sistem z osnovami denarne teorije. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 1996.
Jus, M. Kreditno zavarovanje. Ljubljana: Sanje, 2004.
Kotler, P. Marketing management. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1996.
NLB Skupina. Strategija NLB Skupine (online). (citirano 15.09.2013). Dostopno na naslovu: http://www.nlbskupina.si/strategija.
Priročnik za odobravanje kreditov fizičnim osebam v NLB d.d. 12. izdaja. Ljubljana: NLB, 2012.
Schneider,W., Potočnik, V. in Furlan, M. Gospodarsko poslovanje 2. Ljubljana: Mohorjeva Hermagoras, 2003.
Spremljava kreditnega poslovanja. Ljubljana: NLB, 2011.
Storitve za prebivalstvo. NLB krediti (online). (citirano 20.09.2013). Dostopno na naslovu: http://www.nlb.si/krediti.
Toplišek, J. Obligacijski zakonik. Ljubljana: Javno podjetje Uradni list RS, d.o.o., 2010.
Veliki splošni leksikon: četrta knjiga: Ka-Ma. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1997.
Zakon o potrošniških kreditih. Uradni list Republike Slovenije, št. 59/2010 (online). (citirano 23.09.2013). Dostopno na naslovu:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201059&stevilka=3270.