Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



PETRA REPOVŠ DRNOVŠEK: MOTIVACIJA ZA IZREDNI ŠTUDIJ

natisni E-pošta

Povzetek
Članek prikazuje temeljne pojme kot motivacija, motivacijske teorije, učenje in izobraževanje in motiviranje za izobraževanje.

Praktični del pa predstavlja raziskavo o motivaciji za izredni študij. Pripravila sem 50 anketnih listov, na anketo mi je odgovorilo 42 oseb, različne starosti, izobrazbe in spola, na 8 anketnih listov pa mi ljudje niso želeli odgovoriti. V anketi sem izpostavila 25 vprašanj.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, učenje, izobraževanje, motiviranje za izobraževanje.


Abstract
The article discusses basic concepts like motivation, motivational theories, learning and education, and motivation for education. The practical part speaks about mootivation for part–time study. I prepared 50 questionnaires, and received answers from 42 persons of different ages, education and gender, while 8 people did not want to answer. The empirical part contained 25 questions.

Key words: motivation, motivational theories, learning, education, motivation for education.

1. UVOD
Z motivacijo se ljudje začnemo srečevati že v ranem otroštvu. Starši nam z različnimi motivacijskimi metodami pomagajo pri učenju, reševanju problemov, premagovanju strahu in s tem pri rasti samozavesti in osebnostnem razvoju. Vendar starejši kot smo, manj motivacije smo deležni, tako v službi, kot v okolju, v katerem živimo. Eden od razlogov za to je tudi pomanjkanje časa in energije za spodbudne besede ali kakšno drugo obliko motivacije, vendar je ta nujna pri doseganju zastavljenih ciljev in za osebno zadovoljstvo.
Ljudje smo za zadovoljevanje svojih potreb zelo različno motivirani. Potrebe so deloma prirojene, deloma pa pridobljene z vzgojo in vplivi okolja, v vsakem primeru pa so pri ljudeh zelo različno razvite in segajo od naravne težnje za golo preživetje do nepredstavljivih razsežnosti. Vsak dan se nam pojavijo nove potrebe, ki nas, dokler niso zadovoljene, ženejo naprej.
Prav tako si ljudje v odrasli dobi zaželijo pridobiti novih znanj in se odločijo za izobraževanje. Saj danes živimo v času, ko je znanje zaradi novih tehnologij zelo pomembno, ter tudi zelo cenjeno. Smo v času, ko je potrebno vse sile vložiti v to, da ostanemo fleksibilni na trgu dela, zato je potrebno ogromno vlagati v izobraževanje. Le taki zaposleni, ki bodo sledili novemu znanju na področju svojega dela, bodo pripomogli, da bo družba konkurenčna.
Motivacija, nam pomaga na vseh delovnih področjih ter na področjih učenja. Le malokdo trdi, da brez motivacije ravno tako uspeva. Delo, ki ni nagrajeno, ne more zadovoljiti človeka tako, kot delo, ki je primerno nagrajeno. Motiviran človek pa žanje uspehe, ki mu jih lahko vsak zavida. Res je, da nekateri vedno pričakujejo več kot si zaslužijo, zato pa taki tudi trpijo in od njih ne dobimo pravih delovnih rezultatov.

2. MOTIVACIJA
Zelo veliko ljudi zanima, zakaj je nekdo motiviran, drugi pa ne, oziroma bolj natančno, kje je razlog, da peščica ljudi vstopi v cono udobja. Ta velika skrivnost naj bi bila v motivaciji, ključno vprašanje pa je, od česa je ta odvisna. Lahko rečemo, da beseda v splošnem pomeni neko gibanje, smisel oziroma vodilo. V psihološkem pomenu, ki nas bolj zanima, pa je to vztrajna vedenjska težnja, ko človek skuša doseči cilj, kljub temu, da kdaj naleti na ovire. Motivacija je psihološko stanje posameznika, usmerjeno k izpolnitvi potrebe. Je neko vedenje, s katerim potešimo določeno potrebo in je nujna, če hočemo biti uspešni v življenju. Temelj človeškega razvoja je namreč težnja po zadovoljitvi različnih potreb. Te potrebe so lahko primarne, ko so fiziološke in socialne za preživetje in ohranitev, ter sekundarne, ki povečujejo zadovoljstvo in ne ogrožajo preživetja. Za človeka je samoumevno, da zadovolji primarne potrebe in zato ne potrebuje osebnih spodbud. Za zadovoljitev sekundarnih potreb pa moramo človeka spodbuditi, zato mora imeti motiv. Motiv je vzgib, ki usmerja in povzroči človekovo dejavnost.

1

Slika 1: Osnovni motivacijski krog. Vir: Uhan, 2000.
Motivirani posamezniki vlagajo v delo veliko truda, nemotivirani pa nobenega, pri čemer so ključne sestavine teh povezav napor, volja in trud za delo ter sposobnost in znanje. Motivacija sodi med najbolj zapletene psihične procese.
Motivacija je volja, da napredujemo, se razvijamo in nekaj dosežemo v svojem življenju. Zanjo je poleg naše volje potreben še razum, sposobnost abstraktnega in logičnega mišljenja. Povsem je pomembno, da svojo voljo usmerimo v naše cilje.
Na človekovo voljo vpliva mnogo dejavnikov, ki se medsebojno dopolnjujejo, prekrivajo in nadomeščajo. Na različne ljudi vplivajo različni dejavniki, zato bi lahko rekli, da je vsak posameznik edinstven, na katerega vplivajo potrebe, interesi, želje in pričakovanja. Raziskave na področju motivacije so številne, iz katerih pa izhajajo mnoge znane motivacijske teorije. Vsaka teorija si prizadeva razložiti vzroke za vedenje ljudi in procese, ki to vedenje povzročajo.

3. TEORIJE MOTIVACIJE
To so teorije, ki obravnavajo naravo človekovih potreb in poskušajo določiti specifične potrebe, ki motivirajo posameznika, ter pojasnjujejo, zakaj posameznik ravna na določen način. Ena in univerzalna teorija ne obstaja. Vsaka nam ponuja neko svojo rešitev, toda nobena ni čisto popolna.
Abraham Maslow je menil, da je človekova dejavnost zmeraj usmerjena navzgor, k privlačnejšim ciljem. Najprej naj bi človek težil k temu, da bi zadovoljil primarne biološke motive, ki mu omogočajo preživetje. Nekateri te motive imenujejo tudi fiziološke potrebe. Nato nastanejo višje potrebe, ki si prav tako sledijo v določenem zaporedju. Najprej moramo zadovoljiti potrebo po varnosti, nato potrebo po pripadnosti ali ljubezni, nato potrebo po ugledu oziroma samospoštovanju, kot zadnjo pa moramo zadovoljiti željo po skladnem razvoju in uresničevanju vseh svojih možnosti in zmožnosti. To željo imenujemo želja po samopotrjevanju. Čeprav je človek že zelo na vrhu svoje »piramide«, pa se njegova aktivnost spet začenja na dnu, če je ogrožena njegova ohranitev.

2

Slika 2: Hierarhija potreb. Vir: Lipičnik, 1994.
Hierarhija potreb po Maslowu:
- Fiziološke potrebe (kisik, voda, hrana, zaščita, oblačenje, spolnost) so nujno potrebne za preživetje človeka. Le te morajo biti zadovoljene, saj človek najtežje prenaša njihovo pomanjkanje in nezadovoljenost. Osnovne potrebe morajo biti zadovoljene za golo preživetje in dokler niso, človek ne čuti in nima višjih zahtev ter potreb. V sodobnem svetu ima večina ljudi zadovoljene osnovne potrebe, tako da se ozirajo po višjih potrebah.
- Potreba po varnosti vključuje potrebo po redu, stabilnosti, družbi in varnosti. Da bi človek zadovoljil to potrebo, se vključuje v socialno zavarovanje, sindikate, pokojninske sklade itd.
- Socialne potrebe: to je potreba po pripadnosti, sprejetosti, ljubezni in naklonjenosti (krog prijateljev in znancev, zakonska skupnost, ljubezen do bližnjega).
- Potreba po ugledu in spoštovanju (delovno okolje, družbeni položaj) – potreba po ugledu, statusu v družbi, osebnem zadovoljstvu ter samospoštovanju.
- Potreba po samouresničevanju (samoizpolnitev, uresničevanje lastnih potencialov). Po Maslowu večina ljudi ne zadovolji nižjih potreb v taki meri, da bi nastopila potreba po samoaktualizaciji.
Hierarhija potreb je značilna za vse ljudi. Te potrebe pogojujejo človeško eksistenco, ravnovesje ter telesno in duševno zdravje. Najprej morajo biti zadovoljene potrebe po nižjih nivojih, šele potem lahko zadovoljimo potrebe na višjih nivojih. Potrebe so podvržene stalnim spremembam. Zato je dobro, da imamo ljudje razvite potrebe in da stremimo k vedno višjim ciljem. Le tako si prizadevamo pridobiti več znanja in boljše življenje. (Treven, 2001).
Teorijo pravičnosti navadno pripisujemo Johnu Staceyju Adamsu, ki poudarja pomen pravičnosti pri delovni motivaciji v organizaciji. Po tej teoriji zaposleni primerjajo svoje vložke v delovni proces in prejemke z vložki in prejemki drugih, ki so zaposleni v isti organizaciji ali kateri drugi.
Da bi lahko pojasnili in razumeli motivacijo, s katero se ukvarja teorija pravičnosti, moramo posebej omeniti temeljne dejavnike, in sicer:
- vložki se nanašajo na vse, kar oseba vlaga pri opravljanju svojega dela, na primer starost,/ izkušnje, izobrazba, spretnosti, socialni status, prispevek k ciljem skupine ali organizacije.
- prejemki so dejavniki, za katere je oseba prepričana, da bi jih morala dobiti za svoje delo. Ti so lahko pozitivni, recimo plača, priznanje, statusni simboli in dodatne ugodnosti, ali negativna, na primer neustrezne delovne razmere, monotonost in pritisk vodstva.
- osebe za primerjavo si zaposleni izbere v svoji organizaciji ali drugje v okolju. Pri tem je mogoče, da se primerja s posameznimi osebami ali skupinami.
V skladu s teorijo pravičnosti si zaposleni ob občutku nepravičnosti le-tega prizadevajo zmanjšati na enega izmed naslednjih načinov:
- izkriviti želijo resničnost o svojih sposobnostih, tako da jih precenijo
- izkriviti želijo resničnost o delu drugih, tako da bi bilo videti manj pomembno
- z izbiro druge osebe za primerjavo
- povečujejo svoje vložke, ko občutijo, da so bolje nagrajeni kot drugi, da bi s tem upravičili večje nagrade
- zmanjšujejo svoje vložke, kadar čutijo, da so manj nagrajeni kot drugi, da bi s tem nadomestili manjšo nagrado
- zapuščajo delodajalce.

4. UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE
Vzporedno z razvojem različnih človekovih dejavnosti se je razvila vzgoja in izobraževanje. Dandanes se vse bolj poudarja, da:
- učenje ni le kopičenje in zapomnjenje spoznanj, ampak aktivna izgradnja osebnega smisla ob samostojnem in kritičnem razmišljanju,
- da imajo obstoječe ideje, stališča, pojmovanja in cilji bistven vpliv na to, kako in česa se naučimo,
- je učenje tem bolj uspešno, čim bolj je aktivno, življenjsko vpeto v reševanje za učenca pomembnih problemov in
- postaja »učenje učenja« eden najpomembnejših ciljev šolanja.
Uveljavlja se celosten pogled na učenje, ki neločljivo povezuje telesno, spoznavno, čustveno, socialno in vrednostno plat. Sodobne procese – osredotočenost bolj v učence kot v snov in učitelja – povzema tudi vseevropsko tezo »od poučevanja k učenju«.

3

Slika 3: Miselni vzorec pojmovanja učenja. Vir: Marentič Požarnik, 2003.
Vsak učitelj se bolj ali manj zaveda, kako pomembna je motivacija za uspešno učenje. Za uspeh pri učenju ni pomembno le, da se znamo učiti, ampak tudi, da smo pripravljeni usmerjati svojo energijo v doseganje zastavljenih, tudi zahtevnejših učnih ciljev in pri tem vztrajati. Vrsta in stopnja motivacije določata temeljitost učenja ter kakovost doseženih rezultatov – ali bo šlo za trajno, uporabno, poglobljeno znanje ali pa ne.
Jasni učni cilji so pomemben vir motivacije, zlasti če si jih zastavimo sami, pa tudi, če nam jih zna na primeren način približati učitelj. (Marentič Požarnik, 2003).
Natančne ločnice med pojmoma učenje in izobraževanje ni. Oba pojma vključujeta pridobivanje novega znanja in spretnosti. Nedvomno pa je pojem učenje širši od pojma izobraževanje, saj je izobraževanje del učenja, prav tako pa učenje obsega tudi izobraževanje. Poleg procesa izobraževanja obsega pojem učenje tudi vsakršno načrtno in nenačrtno prizadevanje, da bi pridobili nove informacije, da bi razumeli nove stvari in pridobili nove izkušnje.
Človek je neprestano prisiljen, da svoje prvotno znanje, spretnosti, navade in sposobnosti izpopolnjuje in ne samo to, pričakuje se, da razvoj spremlja, vodi, usmerja in izkorišča ter s svojim znanjem povečuje rezultate svojega dela.
Človek se uči in izobražuje do konca svojega življenja, saj nenehno potrebuje novo znanje. Pomembno je poudariti, da izobraževanje ni zgolj dejavnost, ki je povezana z otroštvom oziroma z obdobjem mladosti, temveč poteka v vseh obdobjih človekovega življenja.

5. MOTIVIRANJE ZA IZOBRAŽEVANJE
Motivacija za izobraževanje je v veliki meri odvisna od notranjih dejavnikov, nad katerimi posameznik ima ali nima nadzora. Na odločitev posameznika za dodatno izobraževanje, na stil učenja in učno motivacijo vplivajo prirojene in pridobljene sposobnosti posameznika. Med prirojene sposobnosti lahko uvrstimo njegovo zdravstveno stanje, sposobnost spominskega mišljenja, logična razmišljanja.
Na človekovo motivacijo za dodatno izobraževanje pomembno vpliva njegovo prepričanje o samo učinkovitosti. Poznamo štiri pogoje, ki vplivajo na posameznikovo motivacijo pri učenju:
- pozornost: najprej je potrebno spodbuditi pri udeležencu izobraževanja določeno pozornost oziroma zanimanje,
- pomembnost: udeleženec mora verjeti, da je to kar se uči povezano z njegovimi cilji in potrebami,
- zaupanje: posameznik bo v tisto področje, kjer je čuti uspešnega, vložil več truda, kot v tistega, pri katerem o svoji učinkovitosti ni prepričan,
- zadovoljstvo: posameznik presoja svoje vedenje in rezultate svojega vedenja ter ugotavlja, koliko je učenje zadovoljilo njegova pričakovanja, to pa pomembno vpliva na prihodnjo učno motivacijo.
Bistvenega pomena pri motivaciji za izobraževanje je prepričanje posameznika o lastni učinkovitosti in mnenju drugih o njegovih sposobnostih.
Na posameznikovo motivacijo za izobraževanje ne vplivajo le notranji dejavniki, ampak je pri tem pomembno tudi, kakšne so razmere in okoliščine, ki izobraževanje ustvarjajo in spodbujajo. (Možina, 2003).
Pri izobraževanju odraslih ima velik vpliv tudi posameznikova pripravljenost za izobraževanje in njegovi motivi za doseganje uspehov pri učenju. Večina odraslih ima več motivov, ki jih spodbujajo k izobraževanju. Najpogostejši pa so osebnostna rast, uspešno delovanje, osebna sreča in zadovoljstvo. Motivacija pri človeku ni stalen pojav. Spreminja se pod vplivom najrazličnejših dejavnikov, tako da v posameznih fazah narašča in spet upada.

6. EMPIRIČNI DEL
Za empirični del sem najprej pripravila anketni vprašalnik s 25 vprašanji. Pripravila sem 50 anketnih listov in jih razdelila med prijatelje, sodelavce in naključne znance. Na anketo mi je odgovorilo 42 oseb, različne starosti, izobrazbe in spola, 8 oseb pa mi ni želelo odgovoriti.
Med najbolj zanimivimi so naslednji odgovori:
Pod 8. vprašanjem sem želela izvedeti, kako ste pridobivali izobrazbo. Izvedela sem, da je pod »kot redni študent« odgovorilo 12 anketirancev in da je pod »kot izredni študent« odgovorilo 30 anketirancev.

4

Pod 9. vprašanjem sem želela izvedeti, ali so se začeli izobraževati, ali pa so izobraževanje opustili. 8 (19,05%) anketirancev odgovorilo z da in 34 (80,95%) anketirancev odgovorilo z ne.

5

Pod 11. vprašanjem sem želela izvedeti, ali so se za izredni vpis s kom posvetovali. 18 anketirancev je odgovorilo z da in 24 anketirancev odgovorilo z ne.

6

Pod 13. vprašanjem sem želela izvedeti, kateri so bili osebni razlogi za vpis v izredni študij. Pri tem vprašanju so anketiranci lahko obkrožili več odgovorov. Kar 28 anketirancev je obkrožilo odgovor »želja po znanju in osebni razvoj«, 16 anketirancev je obkrožilo odgovor »da bi poglobil/a svoje znanje« in 11 anketirancev je obkrožilo odgovor »želja po znanju in raziskovanju neznanega«, in tako naprej do 1 anketiranca, ki je obkrožil odgovor «ker mi je bilo dolgčas«. Skupaj sem prejela 91 odgovorov.


Tabela 13: Kateri so vaši osebni razlogi za vpis v izredni študij
ta1

Pod 14. vprašanjem sem želela izvedeti, kaj bo ljudem osebno prinesla dosežena raven izobrazbe. Pri tem vprašanju so anketiranci lahko obkrožili več odgovorov. Kar 22 anketirancev je obkrožilo »samopotrditev«, 19 anketirancev je obkrožilo »boljšo službo«, 17 anketirancev je obkrožilo »višji dohodek«, 15 anketirancev je obkrožilo »možnost napredovanja«, 12 anketiranih je obkrožilo »samostojno in kreativno delo«, in tako naprej do odgovora, kjer je samo 1 anketiranec pod »Drugo, kaj : napisal Uporabo znanja, širši spekter razmišljanja«.
Tabela 14: Kaj bo vam osebno prinesla dosežena raven izobrazbe
ta2

Pod 15. vprašanjem sem želela izvedeti, kaj se zdi pomembno za uspešnost. Pod »talent« je odgovorilo 6 anketirancev, pod »vztrajnost« je odgovorilo 17 anketirancev, pod »požrtvovalnost« 13 anketirancev, pod »prizadevnost« 14 anketirancev in pod »drugo, kaj« so 3 anketiranci napisali marljivost, pogum. Tudi pri tem vprašanju so anketiranci lahko obkrožili več odgovorov.

7

Pod 22. vprašanjem sem želela izvedeti, kaj ljudi pri delu najbolj motivira. Prvi trije najbolj pogosto obkroženi odgovori so: 20 anketiranih je obkrožilo »zanimivost in pestrost dela«, 18 anketiranih je obkrožilo »dobri odnosi s sodelavci«, 17 anketiranih je obkrožilo »samostojnost pri delu«, in naprej vse do 1 anketiranca, ki je napisal pod »Drugo, kaj: Delo, ki predstavlja izziv«. Tudi pri tem vprašanju so anketiranci lahko obkrožili več odgovorov.


Tabela 22: Kaj vas pri delu najbolj motivira
ta3

8

Pod 23. vprašanjem sem želela izvedeti, kaj pričakujejo v zameno za nadpovprečno opravljeno delo. Prvi trije najbolj pogosto obkroženi odgovori so: 26 anketiranih je obkrožilo »višje plačilo«, 20 anketiranih je obkrožilo »napredovanje« in 18 anketiranih je obkrožilo »pohvala nadrejenih« in naprej vse do 2 anketirancev, ki sta pod »Drugo, kaj: napisala: spoštovanje, vsaj besedo Hvala!«. Tudi pri tem vprašanju so anketiranci lahko obkrožili več odgovorov.

9

Pod 24. vprašanjem sem želela izvedeti, ali so imeli v času izrednega študija predavatelje, ki so jih motivirali. Vseh 42 anketirancev odgovorilo z da in da ni nihče od anketirancev odgovoril z ne.

10

To pa je podatek, ki me je zelo razveselil. Tudi jaz sem prepričanja, da imamo predavatelje, učitelje in druge pozitivne ljudi, ki imajo in nam z največjim veseljem delijo znanje, nas usmerjajo in motivirajo v času študija.

7. UGOTOVITVE
V svoji diplomski nalogi sem ugotovila, da je motivacija pri vseh ljudeh zelo pomembna, saj nas spremlja vse življenje.
Pred pisanjem naloge tudi sama nisem vedela vsega o motivaciji in mislim, da nikoli ne bom, saj je ta tema zelo obširna. Namen moje ankete je bil odkriti, kako ljudje, ki se ukvarjajo z različnimi stvarmi, poznajo motivacijo in kaj jih je motiviralo, da so se odločili v življenju ponovno sesti za šolske klopi in se izobraževati.
Pri študiju ni vedno odvisno vse od študentov, ampak je pomembno, da znajo študente motivirati profesorji, asistenti in drugi uslužbenci ter ustvariti optimalno okolje za študij. Spodbuden mora biti interes za študij in šele potem bodo tudi študenti motivirani.
Moramo seveda tudi poudariti, da je motivacija kompleksna in se od posameznika do posameznika razlikuje, kar so pokazali tudi različni odgovori pod 13. vprašanjem, kateri so bili osebni razlogi za vpis v izredni študij.
Večina izmed nas za boljše življenje motivira družina, prijatelji, sodelavci, zato če odraščamo in živimo v prepričanju, da bomo zmogli, smo bolj uspešni in dosežemo cilje, katere si zastavimo.

8. ZAKLJUČEK
Iz diplomske naloge lahko povzamemo, da je motivacija neko vedenje, s katerim potešimo določeno potrebo. Je nujna, če hočemo biti uspešni v življenju. Vse opisane motivacijske teorije so pomemben pokazatelj, kaj vse ljudi motivira.
Za vsako našo aktivnost obstaja vzrok oziroma potreba, ki preraste v cilj, ki ga nameravamo s svojimi aktivnostmi doseči. Kako aktiven je človek, pa je odvisno od zadovoljitve njegovih potreb. Raziskava je pokazala, da denar ni najboljši dejavnik motivacije, kot se v realnem življenju velikokrat sliši. V osredje čedalje bolj prihajajo nefinančni dejavniki motivacije, kot je bilo po vprašano pod 14. vprašanjem, in sicer kot je samopotrditev, možnost napredovanja, sodelovanje pri odločanju in možnost samostojnega in kreativnega dela.
Izobrazba velja v svetu za enega izmed najpomembnejših razvojnih dejavnikov, saj je temelj uspešnosti vsake organizacije in družbe. Znanje ni pomembno le za doseganje ekonomskih ciljev, temveč tudi v zasebnem življenju.
Za motiviranje ljudi ni potrebno veliko. Dovolj je že lepa beseda in pohvala, katere pa v današnji družbi primanjkuje. Zato upam, da bomo ljudje manj hiteli in si v življenju večkrat vzeli trenutke za srečo in veselje, pa najsi bodo to le prijazne besede, ki so nas tako ali drugače motivirale.

9. LITERATURA

Bolarič, N. Izobraževanje je lahko tudi nagrada za dobro delo. Finance, dne 1.3.2011. Dostopno na URL – naslovu: http://www.finance.si/304252/Izobraževanje-je-lahko-tudi-nagrada-za-dobro-delo.
Brajša, P. Sedem skrivnosti uspešne šole. Maribor: Doba, 1995.
Brečko D. Načrtovanje kariere kot dialog med organizacijo in posameznikom. Ljubljana: Planet GV, poslovno izobraževanje, d.o.o., 2006.
Brewer, B.M. in Hewstone, M. Emotion and Motivation. Oxford UK: Blackwell, 2004.
Cvetko, R. Razvijanje delovne kariere. Koper: Znanstveno in raziskovalno središče Republike Slovenije in Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002.
Černetič, M. Management in sociologija organizacij. Kranj: Moderna organizacija, 2007.
Černetič, M. Upravljanje in vodenje. Maribor : Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, 2004.
Denny, R. O motivaciji za uspeh. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1997.
Drofenik, O. et al. Izobraževanje v Sloveniji za 21. Stoletje. Izobraževanje odraslih. Strokovne podlage. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1991.
Ferjan, M.: Organizacija izobraževanja. Kranj: Moderna organizacija, 1999.
Florjančič, J., Vukovič, G. Kadrovska funkcija – management. Kranj: Moderna organizacija, 2001.
Gomezelj Omerzel, D. Podjetništvo in znanje. Koper: Fakulteta za management, 2010.
Grubiša, N. Motivacija: Kako organizirati poslovanje in motivirati zaposlene. Ljubljana: Založba Marbona d.o.o., 2001.
Jug, D. Bistvo dodatkov bi morala biti motivacija. Žurnal, dne 25.10.2013.
Dostopno na URL - naslovu: http://www.zurnal24.si/bistvo-dodatkov-bi-morala-biti-motivacija-clanek-210293 .
Kobal, D. et al. Samopodoba med motivacijo in tekmovalnostjo: Interdisciplinarni pristop. Ljubljana: Študentska založba, 2004.
Koleva, P. Neformalno učenje? Kaj pa je to? Pedagoški inštitut, 2013. Dostopno na URL - naslovu: http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Dissertationes_24_ISBN_978-961-270-176-5_PDF/DK_CC%202.5_Dissertationes_24_ISBN_978-961-270-176-5.pdf .
Kovač, E. Kako se motivirati za rekreacijo. Dostopno na URL - naslovu: http://www.aktivni.si/tek/motivacija/kako-se-motivirati-za-rekreacijo/.
Kovač, E. Krepitev motivacije s tehniko postavljanja ciljev. Dostopno na URL - naslovu: http://www.aktivni.si/ostali-sporti/krepitev-motivacije-s-tehniko-postavljanja-ciljev/.
Kranjc, A. Motivacija za izobraževanje. Ljubljana: Delavska enotnost TOZD v ČZP Delo, 1982.
Lipičnik, B. Motivacija in motiviranje. Radovljica: Didakta, 1994.
Luckmann Jagodic, B. in Pacek, A. Vpliv vodij na motiviranost zaposlenih. Strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu HRM (Human Resource Management), Številka 1, september 2003, letnik 1, str. 22-24.
Marentič Požarnik, B. Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS, 2003.
Marinko, I. Načini uspešnega študija. Ljubljana: Leila, Višja strokovna šola, d.o.o., 2005.
Mihalič, R. Management človeškega kapitala. Škofja Loka: Mihalič in Partner, d.n.o., 2006.
Mori, S. 7 skrivnosti motivaKcije. Maribor: Smiljan Mori Success Systems d.o.o., 2002.
Možina, T. Kakovost v izobraževanju: od tradicionalnih do sodobnih modelov ugotavljanja in razvijanja kakovosti v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije, 2003.
Muršak, J. Pojmovni slovar za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, 2002.
Spence, M. Miselnost, ki upošteva trajnostni razvoj. Delo, dne 11.4.2012. Dostopno na URL - naslovu: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/miselnost-ki-uposteva-trajnostni-razvoj_2.html.
Uhan, S. Vrednotenje dela II. Motivacija, uspešnost, plača (osebni dohodek). Kranj: Moderna organizacija, 2000.
Treven, S. Management človeških virov, Ljubljana: GV Založba, 1998.
Treven, S. Mednarodno organizacijsko vedenje. Ljubljana: GV Založba, 2001.
Winston, R. Človek, Velika ilustrirana enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Zorko, M. Izobraževanje zaposlenih: Na trgu dela si lahko konkurenčen le z znanjem. Dnevnik, dne 7.8.2010. Dostopno na URL – naslovu: http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042378973.