2014 > Letnik 4, št. 2




DR. FRANC VIDIC: CLUSTERING STRATEGY AS SUSTAINABLE DEVELOPMENT FOR RURAL AREA

natisni

Povzetek

Povezovanje ima pomembno socialno vlogo, ki hkrati zagotavlja trajnostni razvoj podeželja.

V članku avtor predstavlja koncept trajnostnega razvoja.

Strategija povezovanja/grozdenja lahko izboljša produktivnost, stopnjo inovativnosti, boljše trženje in konkurenčno delovanje na podeželju. Sodelovanje med udeleženci igra ključno za preživetje in gospodarsko rast. Zagotavlja okvir za dialog. Dialog privede do boljše učinkovitosti in sodelovanja med podjetji pri skupni strategiji blagovne znamke in marketinških pobud, skupnega razvoja znanja, usposabljanja, združevanja in dopolnjevanja proizvodnih zmogljivosti, itd. Pojavljajo se nove poslovne priložnosti. Mala podjetja v omrežjih imajo večje možnosti specializacije ter odpiranje prednosti ekonomije obsega. Sodelovanje v grozdih je lahko formalno in neformalno. Omrežja omogočajo boljše priznanje in spodbujanje lokalnega okolja in boljšo učinkovitost prek kolektivnega delovanja.

Območje zgornjega toka reke Kolpe tako na slovenski kot tudi na hrvaški strani ima veliko naravnih, kulturnih in krajinskih posebnosti, ki predstavljajo potencialne možnosti trajnostnega razvoja, čeprav je zaradi zapostavljenosti območje nerazvito, prebivalstvo ima povprečno visoko starostno strukturo, zelo malo je mladih družin, ljudje hodijo na delo v večje centre. Oblikovanje pozitivne klime in nudenje spodbud je lahko rešitev in korak k nastanku grozda, ki bi združeval potenciale obeh bregov reke Kolpe.

V članku predstavljamo koncept trajnostnega razvoja in rasti z lokalnimi viri in udeleženci skozi kooperativno strategijo. Trajnostni razvoj je mogoče razumeti kot: "Delati stvari na pravi način," in si prizadevati za čisto industrijo. Učinkovitost pa zavisi od tega, da: "Delamo prave stvari".

Ključne besede: trajnostni razvoj, marketing, mala in srednje velika podjetja. Mreže.

Abstract

Network between people structure play a crucial social role and enhance sustainable development of rural area. Paper discusses the concept of sustainability and development.

Cooperative strategy can enhance the productivity, rate of innovation, better marketing and competitive performance. Cooperation between participants play critical for the survival and economic growth. It provides the framework for dialogue. The dialogue can lead to efficiency-enhancing collaboration among firms, such as in joint brand strategy and marketing initiatives, common knowledge development and training, sharing production capacity, joint production capacity, etc. New business can be born. Small firm have greater possibilities for specialization, and opening opportunities economy of scale. They can combine advantages of small scale with several of the benefits of large scale. Cooperative strategy can be formal or informal. Networks facilitate better recognition and promotion of local area and better efficiency through collective action.

The paper explore possibilities of sustainable development strategy with networks in Pokolpje region in Slovenia and Croatia. There is wide area with big potential with high natural, cultural and scenic value but on the other hand that region is undeveloped with aging population. Low birth rates and migration is presented.

We promote the idea of sustainable development and growth with local resources and participants through cooperative strategy as important social issues for local people. Sustainable efficiency can be seen as "doing things the right way" to aim is clean industry. And sustainable effectiveness can be seen as aiming at "doing the right things".

Key words: sustainable development, marketing, SME, networks

PREDSTAVITEV

Nekaj bo potrebno narediti. Želimo človeka vredno življenje, ohranitev dediščine in gospodarsko blaginjo. Potrebno je poskrbeti za ohranjanje dediščine in za razvoj – za trajnostni razvoj. Ena izmed več definicij trajnostnega razvoja je: Permanenten dolgoročni razvoj skupnosti ob zadovoljevanju človeških potreb sedanje in prihodnjih generacij z racionalno porabo in nadomeščanjem naravnih virov (Rio Declaration on Environment and Development, 1992). Članek je prispevek k razumevanju trajnostnega razvoja, vloge razpršenih, majhnih subjektov in njihovega povezovanja in sodelovanja za izboljšanje konkurenčnosti, socialnega standarda, rast in trajnostni razvoj podeželja. Glede na izkušnje v nekaterih državah, se je večplastni mrežni koncept sodelovanja (grozdov) pokazal kot zelo učinkovit instrument za povečanje pomena in moči lokalnih skupnosti regij in nacionalne ekonomije (Karaev, Koch, Szamosi, 2007).

Gospodarska dejavnost je pogosti vzrok socialnih, okoljskih in ekonomskih problemov (Moore, Manring, 2009). Posledica so demografske spremembe, migracije in negotovost imata za posledico manjše družine, in ta negativni trend se veča. Število prebivalcev na tem področju je manjše kot pred 20 leti. Poleg tega so z izkoriščanjem virov in onesnaževanjem povezane še druge spremembe (Moore, Manring, 2009).

Ljudje morajo biti motivirani, prepoznati morajo možnosti razvoja in ustvariti vizijo prihodnosti. Priložnosti so skrite v povezavah med gospodarstvom, okoljem in prijaznim domačijam, ki ponujajo možnost razvoja malih podjetij, kmetijstva, turizma. Biti boljši je izziv, s katerim bomo lahko zagotovili odgovoren in trajnosten razvoj.

Vprašanje v zdajšnjem in pričakovanem poslovnem okolju je, kako naj podjetja ustvarijo vrednost oz. dobiček, ohranijo trajnosten razvoj in podjetniško klimo. Bolj natančno, kako naj nastajajo nova podjetja, ustvarjajo konkurenčne prednosti in kako naj junaško izzovejo nove poslovne možnosti. To zadeva prednosti in možnosti razvoja odnosov v lokalnih skupnostih, kjer so rezultati napredka in dobička pomembni za posameznike, organizacije kot tudi za skupnost (Hitt, Irealand, Sirmon, Trahms, 2011). Razviti nov poslovni in marketinški model regije, ki bo ekonomsko, socialno in ekološko stabilen in bo vključeval vlogo podjetij in posameznika. Konkurenčnost regije je odvisna od oblike gospodarskega razvoja, kjer delujejo podjetja in industrija (Porter, 1990).

Strategija združevanja je zelo elegantna rešitev. Pogosto se v literaturi pojmi, kot so sodelovanje, mreža, skupina in strategija, narobe interpretirajo (Haahti, Madupu, Yavas, Babakus, 2005). Splošno mnenje je, da se posamezniki, podjetja in organizacije združijo, sodelujejo in zgradijo vzajemen medoseben odnos (Smith, Carrol, Ashford, 1995).

V članku se predstavljamo s predlogom oblikovanja novega dinamičnega strateškega koncepta, ki združuje socialen začetek in podjetniški duh. Po preučevanju literature in podobnih primerov, ter lokalnih posebnosti smo pripravili predlog oblikovanja grozda kot temelja trajnostnega razvoja območja ob obeh bregovih reke Kolpe, ki ga sestavljajo občine Kostel, Kočevje, Osilnica in Loški potok ter Črnomelj, Metlika in Semič in se združujejo v skupno področje Pokolpje v tem delu razvojne regije Jugovzhodna Slovenija. Strategija mreženja poveča in izboljša konkurenčnost posameznikov, podjetij in regije.

Članek je sestavljen iz naslednjih sklopov: najprej je predstavljeno teoretično ozadje podjetniškega mreženja in izzivi podeželsko okolje z bogatimi krajinskimi in naravnimi viri. Nato v nekaj stavkih delček širše regije, sicer smo se osredotočili na opis posebnosti občine Kostel. V nadaljevanju pa se osredotočamo na predloge kako oblikovati kmetijsko turistični grozd. Članek zaključujemo s končnimi ugotovitvami.

OBČINA KOSTEL

Občina Kostel je locirana na pomembni tranzitni točki v smeri Ljubljana, Kočevje, Reka. Leži ob meji med Slovenijo in Hrvaško. Občina je velika 56,1 km2, od tega je 30,07km2 kmetijskih zemljišč, ostalo pa so gozdovi. Kostel v celoti spada v zaščitno območje Nature 2000, v neposredni bližini je Krajinski park Kolpa in Nacionalni park Risnjak na hrvaški strani. Pripravljajo se ponovno tudi pogoji za ustanovitev Krajinskega park Kočevsko Kolpa; ki bo zajemal občine zgornjega dela Pokolpja.

Prebivalstvo

V Kostelu živi 650 prebivalcev, razkropljenih v 54 vasi in 16 vasic. Občani se soočajo s težavo demografske spremembe, prevladuje starejša populacija. Nekatere vasice so popolnoma prazne. 120 let nazaj, leta 1890, je v občini živelo 2586 ljudi (Statistični urad RS, 2013). Takrat je število začelo upadati. Ljudi je odgnal nižji življenjski standard. Prisoten je beg možganov iz odročnih področij v večja mesta in čez mejo. OŠ Fara, ki ima tudi Podružnično šolo Osilnica in Vrtec Fara, v šolskem letu 2013/14 obiskuje 50 učencev in 14 otrok je v vrtcu (OŠ Fara, 2014).

Naravna, kulturna, religiozna in arhitekturna dediščina

»Na področju sveta Kolpe se nahajajo dragoceni vitalno-energijski viri, iz katerih se napaja širno polje solarnega pleksusa Evrope, da bi lahko opravljalo svojo vlogo v evropskem prostora« (Pogačnik Marko).

Naravna, kulturna, religiozna in arhitekturna dediščina so glavni pojem turizma. Ciljne skupine turistov iščejo mir ali izziv v naravi, ki je še neraziskana, ki iščejo skrivnostno okolje, počitek, energijo, regeneracijo, duhovni razvoj, rast tako na fizični in duhovni ravni, saj se z učenjem o naravnih fenomenih učijo tudi o zakonitostih tega življenja. Varovana in nedotaknjena narava z gozdovi, lepo pokrajino, reko Kolpo impresionira, navdihuje in odpre nov pogled obiskovalcem, da se odprejo in opogumijo in raziščejo naravo in vesolje samo, da se naučijo pomembnost povezovanja in neodvisnosti vseh teh elementov.

Kulturna dediščina veličastne zgodovinske, kulturne in civilizacijske pomembnosti predstavlja pomemben del trajnostnega razvojnega potenciala. Ohranjena kulturna dediščina v Kostelu predstavlja bistveno komponento v modernem življenju, ima funkcijo, da se takoj zaplete v prostor v aktivno življenje, posebno na področju izobrazbe, znanja od izkušenj iz prejšnjih obdobij in da poveča moč nacionalne in kulturne identitete. Na ozemlju občine Kostel leži grad Kostel, ki je v državni lasti, in je najbolj pomembna kulturna in zgodovinska dediščina.

Trajnostni razvojni potencial leži v največji meri v okolju in v naravnih virih. Velik potencial leži v kvaliteti življenja, ki ga zagotavlja slovenska pot in prepoznavnost po naravi in kulturi, bogata naravna dediščina in tradicionalna odprtost oziroma tolerantnost ljudi, kar predstavlja pomemben socialni razvoj in s tem tudi razvoj glavnega mesta. Pokolpje ima ogromen potencial za razvoj turizma. Razvojni potencial je tudi v obnovljivih virih energije, posebno v lesu in biomasi, sončni energiji, vodni energiji in termalni energiji.

Zanimiv je opis zgornjega dela Pokolpja, katerega sestavni del je občina Kostel (Pogačnik, 2013): »Zgornji tok Kolpe je svet zase, utripajoč onkraj fizičnih zaznav. Silni kočevski gozdovi dajejo vtis, da je z njihovim gostim organizmom slovenski prostor proti jugu zaključen. Kam pa naj prodiramo globlje od pragozda z imenom Krokar? In vendar se na robu pragozdov – enih od zadnjih v Evropi – odpre pogled globoko dol v dolino zgornje Kolpe. Torej obstaja onkraj trtice na dnu hrbtenice še nekaj vrednega! Vsevprek preluknjana z mejo proti Hrvaški je dolina Kolpe ohranila svojo moč »kundalinija« za slovenski prostor.«

Gospodarstvo

Gospodarstvo v občini je šibko. Registriranih je 51 podjetij, s skupno 125 zaposlenimi. Ta številka je sestavljena iz zaposlenih delavcev in samozaposlenih. Odstotek brezposelnosti je 14 % (Tabela 1). Vrednost prihodkov je podana na podlagi prihodkov države, izdanih faktur in drugih dokumentov, ki so bili izdani na podlagi prodaje, kot tudi od vrednosti števila vrnjenih izdelkov. Davek na dodano vrednost pa ni vključen.

1. Tabela 1: Registrirana podjetja v občini Kostel in jugovzhodni regiji Slovenije med letom 2008 in 2011

24


(Vir: Statistični urad RS, 2013)

Poslovni sektor ni dobro razvit. Veliko industrijskih področij (s tem tudi industrijske skupine, ki niso posebno velike) je nerazvitih, neorganiziranih in imajo pomanjkanje kvalitet. Nujno je razviti ali poživiti demografsko, socialno in ekonomsko področje. Poljedelska dejavnost je omejena predvsem na vrtičkarstvo z manjšimi obdelovalnimi površinami.

Priložnosti

Glede na lokalne specifike in danosti predstavlja strategija povezovanja vseh subjektov in oblikovanja skupnega grozda. Obstoječa strategija je premalo kompleksna, saj je osredotočena predvsem na turizem. Obstoječe razmere in izkušnje v tujini so lahko temelj sprememb oblikovanja nove strategije in novih priložnosti trajnega razvoja, varovanja okolja, lokalne kulture. Prebivalcem je potrebno omogočiti, da si ustvarijo ustrezno kvaliteto življenja. Potrebno je zagotoviti lokalne in regionalne vire in doseči ekonomsko rast z razvoj in izkoriščanje priložnosti s koriščenjem prednostmi dediščine naravnih virov in kulture.

Teoretično ozadje mreženja za trajni podeželski razvoj

Trajni razvoj je vzorec rasti, kjer se viri uporabljajo za človekove potrebe, med tem ko se ohranja narava, tako da se lahko ti viri uporabljajo sedaj in v bodoče, za prihodnje rodove. Okvirna strategija trajnostnega razvoja je osnovana na trajnih principih, ki se lahko uporabijo za varno kulturno dediščino za bodoče rodove, medtem ko je zanimiva tako za kupce kot tudi regulatorje in porabnike. Trajnost predstavlja pomembno središče potreb potrošnikov, ki so sedaj integrirali v kvalitetne produkte. Biti zelen ni več samo znamka. Izdelki morajo biti zeleni. Znamke morajo biti socialno odgovorne. Zeleni uporabniki zaupajo zeleni znamki, na kateri so vsi podatki.

Firme sodelujejo med seboj, zato da preživijo in pridobijo konkurenčnost ter da se izkoristijo prednosti sinergije, ki briše meje ovir, in končno kot instrument za napredek produktivnosti, inovativnosti in konkurenčnosti. Na veliko gledano so regionalne skupščine oblikovane iz firm in industrij, ki so povezane v navpične (kupec/dobavitelj) in vodoravne (stranke, tehnologija) odnose, ki igrajo glavno vlogo v določeni regiji. Skupščine sestavljajo osebna podjetja, ki so različnih velikosti, različnih proizvajalcev, dobaviteljev in strank, poleg tega tudi delavcev, oblasti, profesionalcev, akademikov in raziskovalnih ter vadbenih centrov. Nato lahko definicijo razširimo tako, da vključimo tudi organizacije (formalne organizacije) kot na primer univerze. Povezovanje lahko opogumlja delovno vnemo med podjetji s fizično natančnostjo in mnogimi konkurenčnimi izdelki in s tem povečuje inovativnost.

United Nations International Development Organization (UNIDO) poimenuje skupnost kot povezano s sektorjem, geografsko nasičenost podjetnikov, ki proizvajajo in prodajajo izdelke in ki se spopadajo z izzivi in priložnostmi. Postavi se vprašanje, kaj lahko storimo na podeželskih območjih in tam, kjer se srečujejo z nizko populacijo.

Nekateri avtorji se strinjajo, da se skupnost definira kot skupščina koncentriranih podjetij, ki naj bi imela aktivne kanale, s katerimi bi delovali na poslovni ravni, v smislu transakcij, dialoga in komunikacije. Geografska bližina ustvarja konkurenčne prednosti podjetij, ki sodelujejo in konkurirajo ter so blizu spojene kot članice z vidnimi rezultati v primerjavi z ostalimi podjetji. Podjetja v skupnosti imajo koristi nakopičenih efektov tako, da pridobijo cenovne ugodnosti in imajo dostop do virov, ki ostalim podjetjem niso na voljo. Geografska zgoščenost prispeva k razvoju dodatnih finančnih sredstev in tehnološke prednosti.

Skupnosti predvidijo primerno okolje za start up podjetja zaradi različnih razlogov: podjetniki znotraj skupnosti z lahkoto spoznajo in vidijo potrebe v svojem geografskem območju, uporabijo lahko potrebne prednosti, veščine, vložke in delovno silo, ki so na voljo, lahko tudi novo iniciativo. Podjetno okolje spodbuja in omogoča podjetnikom duh, ki kreira nove priložnosti in situacije za razvoj novih podjetij. Podjetniška znanja se naučijo preko stvarnih življenjskih projektov.

Geografska zgoščenost omogoča osebno mreženje, običajno delo in razpršitev znanja, še posebno zamolčanega, tistega, ki ni napisan. Znanje je eno izmed najbolj dragocenih in pomembnih organizacijskih pridobitev in je vir trajnih prednosti. Znanje je mobilni vir in lahko ga kombiniramo s fiksnimi pridobitvami. Znanje izoblikujejo ljudje s tem, ko so v stiku eden z drugim in z okoljem. Neformalne zveze lahko služijo kot kanal, da lahko znanje teče in bogati. Brezciljne informacije se preoblikujejo v pomemben kontekst tihega znanja. Nenapisano znanje je torej pomembno v skupnostih in omejeno na določeno lokacijo. Nenapisano znanje spodbuja zaupanje med skupnostmi in skupaj z zaupanjem lahko predstavimo nedotakljive vrednosti skupnosti. Aktivne akcije med podjetniki so pomembne za nastanek znanja in inovacij. Aristotel je poudarjal, da je ključ do tveganj odprto ozračje, kjer so izzivi avtoritet in kjer se sprejemajo ideje. Aktivno sodelovanje ni le v doseganju znanja, ampak tudi v priložnostih. Drugače kot finančne in fizične pridobitve so nedotakljive pridobitve močan konkurent za ponavljanje, kar jih naredi za močne vire trajnih konkurenčnih prednosti.

Brez aktivnih kanalov niti najbolj kritična masa povezanih firm ni dojemljiva za lokalne izdelke ali socialni sistem, s tem tudi ni operater v skupnosti. Socialna sredstva večajo efekt akcije, kot na primer raztrositev na minimalno izobilje. Ločnica skupnosti je odvisna v glavnem od spajanja med udeleženci skupnosti in komplementarnosti med industrijami in inštitucijami, ki so najbolj pomembna za konkuriranje in nimajo privolitve politike. Hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij meri na razvoj virtualnih členov med podjetji, pomaga realizirati sodelovanje odnosov z trgovskimi kupci in lajša virtualen proizvodni proces, s tem se smatra, da ni nujno potrebno, da so skupnosti lokalne.

Glavna karakteristika pristopa h skupnosti je prijeten dostop k naravi in podati vrednost skozi verigo pazljivo izdelanih kupnih in domačih inovativnih izdelkov. Stroški tranzicije se zmanjšajo (stroški prevoza) v verigi delničarjev, ki so povezani v skupnih institucij. Stroški se zmanjšajo zaradi krajše poti, ki tudi zmanjša zavarovalne stroške. Zgoščenost podjetij na enem območju zmanjša stroške tudi na lokalni ravni, saj njihova prisotnost vodi do večje nuje za skrbnike infrastrukture, poslovnih možnosti in drugo. V nekaterih primerih, stroški na zgoščenih območjih se lahko pojavijo zaradi infrastrukture in drugih lokalnih faktorjev in se ne morejo večati brez limita. Skupnosti se lahko pojavijo v območju, kjer so specifične infrastrukture, s tem lahko omogočajo udeležencem določene prednosti. To so lahko specializirane vadbene stavbe, komunikacijske infrastrukture, telekomunikacija. V istem času je razvita infrastruktura primerna, da privabi nove člane skupnosti, ki si želijo dobiti prednosti od skupnosti. Obstoj skupnosti stimulira formacijo lokalne podpore institucij, ki so orientirane, da zadovoljijo določene potrebe članov skupnosti. Skupnosti po navadi določijo strategijo dela z univerzami, raziskovalnimi inštitucijami, dobavitelji ali servisi.

V bodoče so lahko povečali moč servisov za potrebe porabnikov tako, da so povečali rabo informacijske tehnologije. Avtor se sprašuje, kako lahko povečamo prednosti konkurenčnosti na dva načina, z cenovnimi ugodnostmi ter z različnostjo. S tem, ko zmanjšamo stroške, lahko povečamo prodajo izdelkov bolj učinkovito kot konkurenti, s tem raznolikost tudi bolj izpolnjuje pričakovanja strank s tem, da jim zagotavlja unikatne izdelke ali storitve. V vseh teh definicijah v makro in mikro stanjih je produktivnost glavnega pomena.

Viri so: 1) trajnostni razvoj življenja med članstvom, 2) kombinirano ustvarjanje z različnimi viri med partnerji, 3) edinstvenost med zavezništvom. Avtorja poudarjata, da se v zavezništvu, ko se začnejo integrirati, pojavi sinergija, ki ustvari bolj vrednostno okolje kot pa bolj razkropljene vrednosti posameznih podjetij.

Heterogeno omrežje, ki sestoji iz različnih akterjev, ki so vključeni v več različnih smereh, lahko kreira bolj kompleksne in dolgoročen razvoj kot pa sistem, kjer so podobno misleči, med seboj povezani akterji. Heterogeno omrežje lahko zagotovi »vir dodatne vrednosti«, ki je potreben, da se razvije nov sistem znotraj in zunaj določene regije. Vseeno je ključna karakteristika občine, da spodbudi povezovanje, fleksibilnosti in učečo se strukturo, ki zagotavlja različna vodoravna in navpična stanja družbe.

Slika 1: Atributi in pričakovane prednosti pri izgradnji skupnih kompetenc in konkurenčnosti grozdov.

2014

Učinki takega delovanja še niso bili raziskani, glavni akterji procesa delovanja v skupnosti, v odnosu z napredkom lastnosti, so napredovali. Delovanje konkurenčnosti skupnosti je bilo zelo raziskano v raznih literaturah, ne pokriva pa področja konkurenčnosti podjetij, ki so se odločila, da ostanejo zunaj skupnosti, tako imenovani ne skupnostni člani. Ni še potrjeno, ali podjetja čutijo pomanjkanje, ki se ne vključijo v skupnost.

ZAKLJUČEK IN DISKUSIJA

V članku obdelujemo s strokovno literaturo podprtimi možnosti mreženja in oblikovanja skupin in politiko trajnostnega razvoja podeželja, ki je na obrobju in odmaknjeno od večjih središč v zgornjem delu reke Kolpe na slovenski in hrvaški strani. Izdvojili smo več informacij občine Kostel, ki sicer predstavlja le delček območja na obeh bregovih reke Kolpe.

"Profitabilnost, preživetje in rast gospodarskih subjektov, njihovih mrež, razvoj regij in držav na dolgi rok niso tako zelo odvisni od učinkovitosti proizvodnje, temveč predvsem od sposobnosti, da ustvarijo eno ali več relativno neprekosljivih kompetenc, na podlagi katerih lahko prilagajajo in širijo svoje aktivnosti v turbulentnem okolju" (Eisenhardt,K.M., Martin, 2000).

Mreženje omogoča večjo produktivnost, več inovacij in večjo konkurenčnost posameznikov in lokalnih podjetij. Prepoznavanje pomembnosti trajnega razvoja in aktivno oblikovanje in vključevanje politike in iniciative lokalne in celotne skupnosti, da podpre razvoj, tako finančno kot tudi z nefinančnimi sredstvi.

Veliko je primerov, ki poudarjajo pomembnost pravih podjetij, ki omogočajo oblikovanje grozda, ki povezuje oba bregova reke Kolpe, tako na slovenski kot tudi na hrvaški strani. To področje ima odlično geografsko lokacijo med Slovenijo in Hrvaško. Medosebni odnosi so dobri ljudje niso bogati, živijo pa skupaj, komunicirajo in si zaupajo. Živijo z naravo in ohranjajo lokalno kulturo. Narava je zavarovana in predstavlja še veliko neraziskanega, ki je bogato z naravnimi vodnimi izviri, gozdovi in pozitivno energijo. Lepote kulturne dediščine skupaj naravnimi viri ponujajo velik razvojni potencial in veliko priložnosti in možnosti za razvoj turizma in kmetijske dejavnosti. Glavne prednosti mreženja so produktivnost, specializacija, inovacije, novo znanje ter kreacija nove ponudbe in zmanjšanje stroškov.

Socialna in demografska situacija potrebujeta novo vizijo, verjamemo, da je mreženje omogoča pester potencial, ki lahko kreira in izkorišča priložnosti za posameznika in trajnostni razvoj na tem območju. Kulturna enakost, kohezija, medsebojna neodvisnost in druženje omogoča delovanje skupnosti.

Demografske spremembe, pomanjkanje podjetniške kulture in majhno število podjetij ne omogoča kritične mase, ki omogoča povezovanje in oblikovanje grozdov. Podobne težave imajo tudi druge občine. V sodelovanje mora biti vključeno širše okolje, več občin, v skupno strategijo trajnostnega razvoja socialnega in poslovnega okolja. Iniciativo mora dati lokalna skupnost, pa tudi regija in država morata podpreti razpršen celovit razvojni program. Neformalne strategije sodelovanja se gradijo okoli socialnih omrežnih jeder in aktivnosti, njena uspešnost pa je odvisna od socialnega kapitala akterjev v očeh zunanjih partnerjev, strank, distributerjev, dobaviteljev in konkurentov.

Težko je pričakovati, da bo grozdenje kljub sinergijam, ki jih prinaša uspešno brez aktivnega sodelovanja skupnosti z zagotavljanjem mentorstva, finančnih spodbud in z zagotavljanjem osnovne infrastrukture. Pomembno je medsebojno zaupanje, odprta komunikacija ter posredovanje in izmenjava informacij.

Kompetence grozdenja vključujejo kompleksno medsebojno povezanost veščin in znanja velikega števila vključenih posameznikov.

5. VIRI IN LITERATURA

1. Autio, E., Sapienza, H.J., in J.G. Almeid., 2000. Effects of age at entry, knowledge intensity, and imitability on international growth. Academy of management journal 43, 909–924.
2. Belleflamme, P., Picard, P., in J.F. Thisse. 2000. "An economic theory of regional clusters", Journal of urban economic,. 48 (1), 158-84.
3. Bergman, E.M., in E.J. Feser, 1999. Industry clusters: A Methodology and Framework for Regional Development Policy in the United States, OECD, Boosting Innovation: The Cluster Approach, OECD Publications, Paris.
4. Bose, P. 2003. Alexander the Great' s Art of Strategy: The Timeless Leadership Lessons of History's Greatest Empire Builder, Gotham Books, New York, NY.
5. Ronald, D.B., Steelman, T.A., Coe-Juell, L., Comley, C., Edwards, C., in D. Tucker. 2005. Adaptive Governance: Integrating science, policy, and decision making. New York: Columbia University Press.
6. Burt, in S. Ronald 2000. "The Network Structure of Social Capital." In Research in Organiza-tional Behavior, ed. B. M. Staw and R. I. Sutton. Greenwich, CT: JAI Press.
7. Chabra, D. 2010. Sustainable marketing of cultural and heritage tourism. London: Routledge.
8. Chiu, M., Lin, H.W., Nagalingam, S.V., in G.C. Lin. 2006. "Inter-operability framework towards virtual integration of SME in the manufacturing industry", International journal of manufacturing technology and management. 9 ( ¾), 328-49.
9. Das, T. K., in B. Teng. 1998. Between trust and control: Developing confidence in partner cooperation in alliances. Academy of management review, Vol.26. No.3, p.p.491−512.
10. Drucker, P.F. 1993. Post-Capitalist Society. Butterworth. Heinemann, Oxford.
11. Eisenhardt,K.M., in JA. Martin. 2000. Dynamic capabilities: what are they? Strategic management journal, 21, 1105-1121.
12. Foo, M.D., Ancona, D., in J.J. Degroff .1999. Effects of external contact and internal make up on entrepreneurial team performance. In Frontiers of entrepreneurship research 1-15. Babson Park, MA: Babson College.
13. Hamel, G., in C.K. Prahald. 2005. "Strategic internet", Harvard business review, 83(7), 148-61.
14. Haahti, A., Madupu, V., Yavas, U., in E. Babakus, 2005. Journal of world business, Vol. 40 (2),124-138.
15. Hitt, M.A., Irealand, R.D., Sirmon, D.G., in C.A. Trahms. 2011. Strategic entrepreneurship: creating value for individuals, organizations and society. Academy of management perspectives, 5 (4), 307-326.
16. Iivonen, S., Kyrö, P., Mynttinen, S. Särkkä-Tirkkonen, M. in H. Kahiluoto. 2011. Social capital and entrepreneurial behaviour advancing innovativeness in interaction between small rural entrepreneurs and researchers: A phenomenographic study. The Journal of agricultural education and extension. 17(1).
17. Jap, S. D.. 1999. Pie-expansion efforts: Collaboration processes in buyer–seller relationships. Journal of Marketing Research. 36(3), 461−475.
18. Kaplan, R.S., Norton, D.P. (2004), "Measuring the strategic readiness of intangible assets", Harvard business review, 82 (2), 31-43.
19. Karaev, A., Koch, S.C., in L.T. Szamosi. 2007. The cluster approach and SME competitiveness: a review. Journal of manufacturing technology management. 18(7), 818-835.
20. Mitchell, R.W., Woolischcroft, B., in J. Higham. 2010. Sustainable market orientation: A new approach to managing marketing strategy. Journal of macromarketing. 30 (2), 160-170.
21. Kaufman, F. 1995. Internationalization via co-operation – strategies of SME. International Small Business Journal. 13(2), 27-32.
22. Kumar, S., in P- Petersen. 2006, "Impact of e-commerce in lowering operational costs and raising customer satisfaction", Journal of manufacturing technology management, 17 ( 3), 283-302.
23. Martin, R., in P. Sunley. 1996. "Paul Krugman's geographical economics and its implications for regional development theory: a critical assessment", Economic geography, 72 (3), 259-92.
24. Mitchell, R.W., Woolischcroft, B., in J. Higham, 2010. Sustainable market orientation: A new approach to managing marketing strategy. Journal of macromarketing. 30( 2), 160-170.
25. Moore, S.B., in S.L. Manring. 2009. Strategy development in small and medium sized enterprises for sustainability and increased value creation. Journal of cleaner production, 17, 276-282.
26. Nonaka, I.. 1991. The knowledge-creating company. Harvard business review. 69, 96 - 105.
27. Organisation for Economic Co-operation and development. 2000. Local partnership, clusters and SME globalization. Enhancing the competitiveness of SME in the global economy: Strategies and policies. Conference for Ministers responsible for SME and industry Ministers. Bologna, Italy, 14-15 June, 2000.
28. OŠ Fara. 2013. Dostopno na: www.osfara.si (10.05.2014).
29. Oviatt, B.M., in P.P. McDougall. 2005. Defining international entrepreneurship and modeling the speed of internationalization. Entrepreneurship theory and practice. 29( 5), 537-554.
30. Pogačnik. M. 2013, Sveti kraji. Aura, december 2013.
31. Porter, M. 1990. The competitive advantage of nations. The free press, New York, NY.
32. Porter, M.E. 1996. What is strategy? Harvard business review, 57(2), 137-145.
33. Porter, M. 1998. "Clusters and the new economy of competition", Harvard Business Review. 76 ( 6), -91.
34. Pouder, R., in C.H. St John. 1996. "Hot spots and blind spots: geographical clusters of firms and innovations". The academy of management review, 21(4), 1192-226.
35. Preissl, B., in L. Solimene. 2003. "Innovation clusters: virtual links and globalization", Proceedings of the Conference on Clusters, Industrial Districts and Firms: The Challenge of Globalization held at University of Modena and Reggio Emilia.
36. Rio Declaration on Environment and Development. 1992.
37. Rosenfeld, S.A. 1997. "Bringing business clusters into the mainstream of economic development", European Planning Studies. 5, 3-23.
38. Smith, K.G., Carrol, S.J., in S.J. Ashford. 1995. Intra and interorganizational cooperation: Tovard research agenda. Academy of mnagement journal. 38 (19), 7-23.
39. Solleiroa, J.L., in R. Castanon. 2005. "Competitiveness and innovation systems: the challenges of Mexico's insertion in the global context", Technovation, 25 ( 9), 1059-70.
40. Slovenski urad za statistiko. 2013 Dostopno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Municipalities/Municipalities.asp (14.06.2014)
41. UNIDO. 2000. Promoting enterprise through networked regional development, United Nations International Development Organization, UNIDO Publications, Vienna.
42. Vidic, F. 2013. Entrepreneurial orientation (EO) and knowledge creation (KC) International journal of economic sciences and applied research. Vol. 6. No. 2. p.p. 103-12
43. Wittmanna, C.M., Hunt S.D., in D.B. Arnett. 2009. Explaining alliance success: Competences, resources, relational factors, and resource-advantage theory. Industrial marketing management. 38, 743–756
44. Wolter, K. 2003. "A life cycle for clusters? The dynamics governing regional agglomerations", Proceedings of the Conference on Clusters, Industrial Districts and Firms: The challenge of globalization held at University of Modena and Reggio Emilia.
45. Yli-Renko, H., Autio, E., in H.J. Sapienza. 2001. Social capital, knowledge acquisition, and knowledge exploitation in young technology-based firms. Strategic management journal, 6(7), 587-613.