2013 > Letnik 3, št. 3




Dr. Irena Marinko: PREGLED NAJPOMEMBNEJŠIH VPRAŠANJ SODOBNE POSLOVNE DOKUMENTACIJE

natisni

Povzetek

Članek prikazuje najpomembnejša vprašanja, ki nastajajo na področju sodobne poslovne dokumentacije: informacijska pismenost, pomen poslovnih dokumentov, vrste pomembnih dokumentov, oblikovanje poslovne dokumentacije, papirnata in elektronska poslovna dokumentacija, etični problemi, jezik v poslovni dokumentaciji in izobraževanje na tem področju.

Kot prvo pomembno vprašanje članek navaja informacijsko pismenost, ki človeku omogoča kritično razmišljanje o informacijah, ki jih posreduje v poslovni dokumentaciji. Prispevek navaja, zakaj je poslovna dokumentacija pomembna in sicer tako na gospodarskem kot negospodarskem področju, kako različni so poslovni dokumenti, pa tudi pravila za njihovo oblikovanje in pisanje. Poslovna dokumentacija je bila doslej raziskana predvsem z vidika jezikovne pravilnosti besedil, uvaja se tudi izobraževanje na področju informacijske pismenosti. Zelo malo pa je bilo še narejenega v zvezi z nastajajočimi etičnimi vprašanji v poslovni dokumentaciji, uporabo preprostega, jasnega jezika in možnosti prevajanja poslovne dokumentacije.

Ključne besede: informacijska pismenost, poslovna dokumentacija, etični problemi, izobraževanje

Abstract

The paper discusses the most important questions which are beginning in the field of business documentation: information literacy, importance of business documents, types of important business documents, design of business documentation, printed and online documentation, ethical problems, language and education in business documentation. The article mentions that the first important question is information literacy which enables critical thinking about information. The author further shows why business documents are so important both in the economic as well as in non-economic sectors. Business documents differ from each other and also rules for their design and writing are different. Business documentation has been up to now investigated mainly from the grammatical point of view and universities also introduce education about information literacy. However there is not much research and education in the field of business ethics in documents, use of plain, clear language and possibilities to translate business documentation.

Key words: information literacy, business documenttion, ethical problems, education

1 Uvod

Članek ima namen predstaviti najpomembnejša vprašanja, ki nastajajo na področju sodobne poslovne dokumentacije. Najprej spregovori o povezavi med informacijsko pismenostjo in poslovno dokumentacijo, nato navede pomen poslovne dokumentacije na različnih področjih dela, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu, prikaže dualnost sodobnih sistemov vodenja dokumentacije, saj se še vedno srečujemo tako s papirnato kot čedalje bolj tudi z elektronsko obliko dokumentacije. Poslovni dokumenti v organizacijah so zelo različni; prav tako so precej različna tudi pravila za oblikovanje in pisanje poslovnih dokumentov. Vprašanja, ki se jim bo treba v prihodnosti še bolj posvetiti, so različna kultura in jeziki, v katerih poslovni dokumenti nastajajo. Med pomembna vprašanja sodobne poslovne dokumentacije spadajo etični problemi, ki nastajajo pri oblikovanju in pisanju poslovnih dokumentov ter izobraževanje na področju poslovne dokumentacije.

2 Informacijska pismenost

Prvo vprašanje, s katerim se srečujemo pri poslovni dokumentaciji, je informacijska pismenost, ki spada med najpomembnejša znanja v okviru poslovne komunikacije. Z vprašanjem informacijske pismenosti so se prvi začeli ukvarjati knjižničarji, vendar je postala tako pomembna, da se jo uvaja v vse univerzitetne študije, pa tudi v različna krajša poslovna izobraževanja in usposabljanja. American Library Association definira informacijsko pismenost kot sposobnost, da človek ve, kdaj potrebuje informacijo in zmožnost, da najde, ovrednoti in učinkovito uporablja potrebno informacijo. Informacijska pismenost ni tehnična veščina (se pravi poznavanje iskanja informacij v računalniški bazi podatkov), ampak kognitivna – da znamo kritično razmišljati o informacijah, ki jih najdemo v knjigah, revijah, na spletnih straneh in drugod (Decarie, 2012).

Pri uvajanju informacijske pismenosti se danes srečujemo predvsem s problemom, ali naj iščemo informacije preko računalnika ali v knjižnici. Jasno je, da študenti hočejo in iščejo informacije predvsem preko računalnika in ne v knjižnici. Tudi če jih naučimo, da informacije na internetu nikakor niso zanesljive, jih skušajo pridobiti tako, da si ne izposojajo več knjig iz knjižnice, ampak preko online sistema. Nekatere univerze imajo dobre online knjižnice, vendar ne vse, zato študenti pogosto uporabljajo Wikipedio kot vir podatkov. Nekateri predavatelji dovoljujejo, da se v seznamu referenc uporablja Wikipedio, drugi spet ne.

3 Poslovni dokumenti in njihov pomen

Poslovni svet največkrat komunicira s pomočjo poslovnih dokumentov, s katerimi posreduje pravilno, natančno, pravočasno informacijo, pomaga voditi poslovne procese ter vpliva na način mišljenja in dela. Izraz dokumentarno gradivo označuje gradivo, ki ga organizacija prejme ali nastane pri njenem delu. Dokument je temeljna enota dokumentarnega gradiva - zapis kakršnekoli oblike in vrste, ki vsebuje informacijo, pomembno za poslovno ali upravno delo. Dokument je poslovno ali uradno pismo ali dopis, ponudba, pogodba, naročilnica, račun, reklamacija, bančni izpisek, statut, pravilnik, prošnja, odločba, pritožba, sklep, zapisnik, zapisana izjava, potrdilo, spričevalo in podobno. Dokument pogosto imenujemo kar z imenom, npr. naročilnica ali ponudba. Med dokumente uvrščamo tudi načrte, risbe, fotografije, fotokopije, slike, zapise na diskih, disketah, CD-jih, filmih, mikrofilmih itd. Ker so dokumenti tako pomembni v vsakem poslovanju, bi jim morali nameniti enako pozornost kot marketingu, financam, kadrovanju in informacijski tehnologiji. Vendar pa ima po navajanju Craina samo 25 % ameriških podjetij strategijo dela z dokumenti (Craine 2000).

Condron, F., McElgunn, J., Portsmouth, I. (2012) v svojih nasvetih o dobri praksi v poslovnem svetu navajajo, da je delo nujno potrebno dokumentirati. Uspešna podjetja vodijo dokumente o svoji dejavnosti, saj bi se sicer pomembne zadeve izgubile; dokumentacija pa je pomembna tudi tedaj, ko se podjetje prodaja. Če so podatki samo v glavi lastnika, ne pa na papirju, je preveč informacijske vrednosti podjetja vezano na fizično in ne na pravno osebo. Podjetje lahko bistveno poveča prodajno ceno, če lahko kupcu ponudi dokumentacijo – priročnik, ki navaja politike in postopke o tem, kako voditi podjetje, vključno z različnimi formularji, dopisi, čekirnimi seznami itd. S tem se lahko ceno pri prodaji podjetja podvoji. Dokumenti so zelo pomembni tudi za vodenje računovodstva in za dokazovanje, da dela podjetje v skladu s predpisi oziroma zakonodajo (Borglund et al., 2009).

Dokumentacija ni pomembna samo na gospodarskem področju, pač pa tudi v negospodarskih panogah, na primer na področju zdravstva in sociale. Reamer (2005) navaja, kako se je razvijal pomen dokumentacije na področju socialnega dela. V zgodnjih letih so socialni delavci gledali na dokumentacijo predvsem kot instrument, s katerim naj bi omogočili raziskave, poučevanje in znanstvene teorije. Potem je postala dokumentacija pomembna za klinično prakso in za druge praktične namene, sedaj pa jo cenijo tudi zato, ker pomaga pri rizičnem vodenju in ščiti socialne delavce v primerih etičnih pritožb ali tožb.

4 Najpomembnejši dokumenti

Težko je našteti vse pomembne dokumente v podjetjih, ki opravljajo dejavnosti na različnih področjih, še posebej, če gledamo na vse različne funkcije. Vagts (2009) kot najpomembnejše dokumente navaja predvsem zapisnike uprave, različnih komisij in drugih organov, delničarjev, pogodbe, dokumente, poslane vodjem različnih oddelkov. Foster in Davis (2002) poudarjata pomen dokumentacije za praktike, predvsem za menedžerje (zlasti pisni zapisi o poslovnih procesih) in za tiste, ki vodijo kadrovske oddelke. Carillo-Duran in Nuno-Moral (2010) govorita o pomenu dodane vrednosti, ki jo ima dokumentacija pri vodenju nesnovne aktive, posebno image-u družbe. Poudarjata, da morajo organizacije vzeti dokumentacijo kot del vodenja dejavnosti. Blairova in Smithova govorita o dokumentaciji v bolnici in kot najpomembnejše naštevata klinične odločitve in intervencije ter pomen racionalnega in kritičnega mišljenja v teh dokumentih (Blair, Smith, 2012). V BJC Health Systems (1996) so izpostavljene samoocene zaposlenih, ki naj bi pomagale zaposlenim pri ocenjevanju svojih veščin glede dokumentiranja, zapis o korektivnem dejanju, ocena izvedbe, poročilo delodajalca o nesreči pri delu, bolezni, mesečno poročilo o izboljšanju kvalitete.

5 Oblikovanje poslovne dokumentacije

Države nimajo predpisanih zakonov za oblikovanje in pisanje poslovnih dokumentov, razen na določenih področjih kot npr. v Sloveniji Uredba o upravnem poslovanju. Poslovne dokumente zato oblikujemo in pišemo tako, kot jih od nas pričakujejo v organizaciji, za katero delamo. Več relevantnih avtorjev pa navaja, da se moramo pri tem zavedati, da imamo danes vsi malo časa in da nismo pripravljeni brati predolgih sporočil, pa naj bodo še tako lepo napisana. Dokumenti morajo biti jasni, natančni, prepričljivi in naj vsebujejo samo tisto, kar je nujno potrebno. Marsikdo sicer zna napisati dolg dopis s številnimi prilogami in obrazložitvami, vendar takšni dokumenti dokazujejo predvsem, kako dobro pisec pozna določeno temo ali njegove sposobnosti pisnega izražanja, nikakor pa ne kažejo prijaznosti do prejemnika sporočila. Dokumentov ne beremo zato, ker bi nas to zabavalo, ampak zato, da rešujemo zadeve, in to čim hitreje. Andrienne Escoe priporoča, da v poslovne dokumente vključimo samo tisto, kar zahteva zakon, pogodba, kar je nujno zaradi poslovnega procesa, ali če bi izpustitev dokumenta ali njegovega dela organizaciji povzročila kakšno škodo (Escoe, 2001, 15).

E-sporočila se pišejo nekoliko drugače kot dopisi. Predvsem so navadno nekoliko manj formalna kot papirnati dopisi in prevzemajo nekatere elemente in značilnosti SMS-sporočil. Dejstvo je, da iz ekrana beremo drugače kot s papirja in da je treba temu prilagoditi tudi stil pisanja. Tui pri pisanju e-sporočil je osnovno načelo, da mislimo na bralca – prejemnika e-sporočila (Dorner, 2002).

6 Papirnata in elektronska dokumentacija

Poslovno dokumentacijo v osemdesetih letih 20. stoletja so pretežno vodili poslovni sekretarji tako, da so pisali dokumente in jih razvrščali v pisarniške omare. Šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do pisanja poslovnih dokumentov na računalnik. Dokumentacijo so vodili v skladu z ISO standardi 9001 in sicer bolj zaradi pridobivanja certifikatov kakovosti, kot zaradi urejene dokumentacije ali zaradi dokumentacije kot podpore poslovnim procesom (Best, 2013). Dokumentacijo so shranjevali tako na papir kot na diskete, saj je marsikatero podjetje ugotavljalo, da je papir mnogo bolj zanesljivo sredstvo za hrambo informacij kot pa tedanji računalniški pripomočki. Šele po letu 2000 se je začelo govoriti o pisarni brez papirja, vendar še danes večina podjetij ugotavlja, da pisarna brez papirja pravzaprav ni možna. Računalniški programi še danes marsikje predstavljajo samo orodje, ki navaja zadeve delovne organizacije in jih shranjuje po kronološkem principu. Podjetja še vedno izdelujejo številne podvajajoče se dokumente in evidence, predvsem pa se dokumenti nahajajo na zelo različnih lokacijah (na primer računovodski dokumenti v računovodstvu, kadrovski dosjeji pri vodji kadrovske ali pravne službe, pogodbe s strankami v komercialni službi itd.). V današnjem času bi bilo sicer laže povezati vse dokumente in tako omogočiti, da bi imeli pristop do njih vsi zaposleni vsak trenutek, vendar je veliko vprašanje, kdo bi lahko to naredil v majhnih podjetjih, ki nimajo posebnega zaposlenega niti za pisanje in vodenje dokumentacije, niti nimajo lastne računalniške službe, ki bi se znala organizirati dokumentacijo. Borglund et al. (2009) so naredili raziskavo na Švedskem in Finskem o tem, koliko delajo na elektronskem vodenju podatkov majhna in srednje velika podjetja in prišli do ugotovitve, da poteka vodenje e-dokumentov na precej improviziran način in da je odvisno od posameznikov, ki imajo navadno bolj malo znanja oziroma izobrazbe na tem področju. Seveda obstajajo računalniški programi, ki omogočajo popolnoma avtomatizirano naročanje proizvodov ali storitev in dajejo avtomatizirane odgovore, a jih veliko uporabnikov ravno zaradi tega zavrača. Različni uporabniki računalniških sistemov nimajo enakih stopenj znanja, zato jim popolna avtomatizacija nikakor ne odgovarja in jim verjetno tudi še dolgo ne bo. Smart K. L, Whiting M. E., in De Tienne K. B. (2001) so ocenjevali potrebe po tiskani in online dokumentaciji glede na želje strank. Ker marsikatera organizacija v zadnjih letih dela izključno z elektronsko dokumentacijo (saj je ta cenejša), so raziskali, ali si stranke bolj žeiljo tiskanih ali elektronskih gradiv. Pokazalo se je, da uporabniki cenijo tako tiskane kot online dokumente, pri tem pa je odločilen namen uporabe.

7 Jezik v poslovni dokumentaciji

Poslovna dokumentacija se najpogosteje uporablja z vidika slovnično pravilnega jezika. Med novejšimi pa je stališče, da je treba pri poročanju javnosti v poslovnem in uradovalnem jeziku uporabljati preprost jezik. Greer (2012) priporoča, da je potrebno načela o uporabi preprostega jezika uvajati tudi v sodobne učne načrte poslovnih šol.

Eden od problemov v sodobni poslovni dokumentaciji je uporaba tujih jezikov in oblikovanje dokumentov v okviru posameznih jezikov. Nejasni, nenatačni in dvoumni izrazi zlahka pripeljejo do napak in do različne interpretacije sporočil. Amant (2013) govori o prevajanju izrazov v medicinski stroki in pravi, da prevajanje postaja pomemben vidik komuniciranja v zdravstvu, saj zdravstvene dejavnosti čedalje bolj segajo na globalno področje. Da je vstop na globalno področje uspešen, mora biti dejavnosti omogočen dostop, ta pa je možen s pomočjo prevajanja zamisli ali navodil o tem, kako ravnati s kakšnimi napravami. To pomeni, da bi morali pisci zdravstvenih besedil preveriti svojo prakso pri pisanju in ustvarjati besedila, ki se jih da zlahka in učinkovito prevajati. Pisci morajo razumeti, kaj je prevod in kaj prevajalci delajo. Prevajanje zajema tako poznavanje jezikov kot pomena. Pisec teksta za področje zdravstva pa se mora zavedati, da je pomembna oseba iz publike, ki bo prebirala njegov tekst, tudi prevajalec. To stališče se bo v prihodnosti prav gotovo razširilo na vsa področja človekovega delovanja.

8 Etični problemi vodenja dokumentov

Etika postaja eden ključnih pojmov sodobnega poslovanja. Poslovna etika ni le modna tendenca, ki se v zadnjem času pojavlja v okviru trajnostnih vsebin, ampak trdna osnova za dobro in pošteno poslovanje. Če se vodstvo podjetja zavestno odloči za etično poslovanje in ima korekten odnos do strank, te znajo ceniti poštenost kot del storitve. Biti etičen ni samo vprašanje vrednot, ampak tudi poslovnega uspeha. Če hočemo biti pri e-sporočanju etični, ni dovolj le, da pazimo na bonton. Predvsem je pomembno, da pri sporočanju upoštevamo resnico, da ne skrivamo zadev, da se ne izogibamo resnici, da poudarjamo ključne teme, da ne predstavljamo zadev v napačni luči, da ne prikazujemo problemov preveč poenostavljeno ali preveč komplicirano, da uporabljamo pravi ton (Dobrin et al., 2010).

Pomemben etični problem pri poslovni dokumentaciji je zaščita podatkov. Reamer (2013) govori o dokumentaciji v socialnem delu, ki sedaj vključuje veliko sodobne tehnologije, s tem pa sproža tudi nova etična vprašanja. Sodobni socialni delavci ne uporabljajo več samo papirja, pač pa svetujejo tudi preko računalnika, telefona, obstaja video svetovanje, e-socialne mreže, svetovanje po e-pošti in različna besedna sporočila. S tem nastajajo novi in zapleteni problemi, kako zagotoviti stranki zasebnost, kako poskrbeti za tajnost podatkov, kako upoštevati konflikte interesov, omejitve, konec in prekinitev storitev, kako pri tem zagotoviti raziskovanje in evidenco dokumentov. Avtor daje nekaj praktičnih strategij, kako zaščititi tako stranke kot socialne delavce. Vprašanje etike izpostavijo tudi Cumming et al. (2007) v zvezi z dokumentacijo bolnišničnih socialnih delavcev. Navajajo, da med najpomembnejše sodijo ocene, intervencije in rezultati socialnega dela. Dokumenti, ki vsebujejo te navedbe, pa hkrati predstavljajo glavno področje etičnih tveganj. Socialni delavci so tveganja skušali zmanjšati tako, da so ocenili obstoče dobre prakse zdravstvenih evidenc in jih ponovno postavili na mesto pomembnih sestavnih delov bolnišnične in etične prakse ter zavrnili hipotezo, da je to samo nepomembno administrativno delo.

9 Izobraževanje o vodenju poslovne dokumentacije

V visokih šolah je navadno premalo knjižničarjev, da bi lahko študente uvajali v informacijsko pismenost, zato to delo prevzemajo vsi izvajalci študijskih programov. S pomočjo izobraževanja na tem področju naj bi študente usposobili za raziskovanje, kritično vrednotenje informacij in iskanje ustreznih rešitev za poslovne probleme. Univerze študente uvajajo v različne metode raziskovanja in kritičnega mišljenja in pri tem poudarjajo, da je treba razvijati kritično razmišljanje predvsem na osnovi znanstvene literature, ne samo Googla in Wikipedie.

Prav tako je pomembno, da se študente nauči pisnih veščin. Veliko relevantnih avtorjev se pritožuje, da diplomanti MBA nimajo dovolj znanja na področju pisnega izražanja (Butler, 2007; Divoky and Rothermel, 2009; Middleton, 2011; Demast, 2008; Grinols and Waller, 2010) kot navajajo May, Thompson in Hebblethwaite (2012). Če celo študenti MBA programov ne znajo napisati jasnih, natančnih, prepričljivih in slovnično pravilnih sestavkov, mora biti problem pri neangleških poslovnežih na stopnji izobraževanja 6.1 ali 6.2 še veliko hujši. May, Thompson in Hebblethwaite (2012) navajajo, da je pedagoška literatura o poslovnem pisanju omejena, sploh pa ni na to temo empiričnih raziskav – oziroma je njihova prva te vrste. Lawrence H. (2013) pravi, da je v menedžmentu precej vaj iz osebnega, razmišljajočega pisanja, manj pa jih je pri poučevanju poslovnega komuniciranja, zato predlaga, da se podobne vaje, kot se jih uporablja v menedžmentu, uporabi tudi pri predavanjih iz poslovnega komuniciranja. Burt in Lewandowski (1994) v učnem gradivu, ki je bilo izdelano za tečaje pismenosti, navajata kot pomembne naslednje vsebine: 1) splošni principi pisanja, 2) načela jasnega komuniciranja (jasnost, publika, vizualna sredstva) in identifikacija sistemskih tipov, računov in zahtev strank; 3) delo s primeri in določanje slabe dokumentacije; 4) dobra in slaba dokumentacija; 5) pisanje lastnih dokumentov; 6) kritika dokumentarne produkcije drugih.

10 Zaključek

Razmišljanje o glavnih problemskih sklopih sodobne poslovne dokumentacije smo začeli s pojmom informacijske pismenosti. Bistveno pri poslovni dokumentaciji je, da znamo prepoznati, kdaj je informacija potrebna in zmožnost, da najdemo, ovrednotimo in učinkovito uporabljamo potrebno informacijo. Informacijska pismenost ne pomeni, da tehnično obvladamo iskanje informacij v računalniških bazah podatkov, pač pa, da znamo kritično razmišljati o informacijah, ki jih najdemo v knjigah, revijah, na spletnih straneh in drugod. V primeru, da informacijo prenašamo od vira k prejemniku, govorimo o komunikaciji. S komuniciranjem izmenjujemo znanje in izkušnje, se sporazumevamo, prepričujemo, nadzorujemo delo sodelavcev ali z njimi kako drugače sodelujemo. Eno od najpomembnejših orodij komuniciranja je poslovna dokumentacija, ki mora biti jasna, natančna, prepričljiva in naj vsebuje samo tisto, kar je nujno potrebno. Poslovni dokumenti, s katerimi posredujemo pravilno, natančno, pravočasno informacijo, pomagajo voditi poslovne procese ter vplivajo na način mišljenja in dela, pomembni pa so tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu. Mnenja o tem, kateri dokumenti so pomembni, so zelo različna in sicer predvsem zato, ker nastajajo na različnih področjih. Slovnična pravilnost jezika v poslovni dokumentaciji je že stara zadeva, ki jo je obravnavalo veliko relevantnih avtorjev; novejšega datuma pa so zahteve, da se sporočanje javnosti izvaja v preprostem, lahko razumljivem jeziku. Zaradi globalizacije danes nastajajo še nova pravila o uporabi jezika: besedila je potrebno ustvarjati in pisati tako, ki se jih da zlahka in učinkovito prevajati. V zvezi z etiko se pojavljata predvsem dva sklopa vprašanj: da pri sporočanju upoštevamo resnico, da ne skrivamo zadev, da se ne izogibamo resnici, da poudarjamo ključne teme, da ne predstavljamo zadev v napačni luči, da ne prikazujemo problemov preveč poenostavljeno ali preveč komplicirano, da uporabljamo pravi ton; po drugi strani pa je pomembna zaščita podatkov. Izobraževanje na področju poslovne dokumentacije se glede na pregled relevantnih avtorjev osredotoča predvsem na vprašanje informacijske pismenosti – kako študente naučiti, da bodo znali najti, ovrednotiti in učinkovito uporabljati potrebno informacijo in kako pisati jasne, natančne, prepričljive in slovnično pravilne dokumente.

Iz pregleda relevantne literature torej lahko vidimo, da je potrebno na področju poslovne dokumentacije narediti še veliko raziskav in njihove ugotovitve prenesti v izobraževanje. Predvsem je še premalo raziskav o tem, kateri dokumenti so najpomembnejši na različnih področjih, treba se je poglobiti v oblikovanje in pisanje poslovne dokumentacije, raziskati, katere poslovne dokumente naj bi imeli na računalnikih in katere na papirju, kako se upošteva etična pravila. Treba pa bo tudi raziskati in bolje uveljaviti načela o uporabi preprostega, jasnega jezika, ki bo ne le omogočal razumevanje sporočil za večji del bralcev kot sedaj, pač pa bo tudi postavil osnove za boljše možnosti prevajanja poslovne dokumentacije.

Literatura

Amant, K. (2013) »Understanding the process of language translation: A primer for medical writers«, AMWA Journal: American Writers Association Journal, vol. 28, no. 1, 3 – 7.

Best, B. (2013) »Are your documents under control«, Quality, vol. 52, no. 5, 40 - 42.

BJC Health Systems. (1996). Improving department documentation: Better documentation writing. Saint Louis Community College, MO.

Blair, W., Smith, B. (2012). "Nursing documentation: Frameworks and barriers", Contemporary Nurse, vol. 41, no. 2, 160-168.

Borglund, E., Anderson, K., Sirkemaa, S., Wahlberg, O., Sandberg, K. (2009). "Business Values of Electronic Records Management in Smes" in Ljurgberg, J., Grunden, K. (eds) The Proceedings of the 3rd European Conferrence on Information Management and Evaluation. Reading: Academic Publishing.

Burt, L., Lewandowski, C. (1994). Documentation, Trenton, NJ, Mercer County Community College. Dostopno na: http://www.eric.ed.gov/contentdelivery/servlet/ERICServlet?accno=ED368982 (30. 10. 2013).

Carillo-Duran, M. V. in Nuno-Moral, M.M. (2010). »La documentacion en la evaluacion y gestion de la imagen corporativa«, El Professional de la Informacion, vol. 19, no. 2, 123 – 132.

Condron, F., McElgunn, J., Portsmouth, I. (2012) »The 30 best business practices of all time«, Profit, vol. 31, no. 2.

Craine, Kevin. (2000). Designing a document strategy. Grapevine (Texas): MC2 Books.

Cumming, S., Fitzpatrick, E., McAuliffe, D., McKain, S., Martin, C., Tonge, A. (2007) »Raising the Titanic: Rescuing social work documentation from the sea of ethical risk«, Australian Social Work, vol. 60, no. 2, 239 – 257.

Decarie, C. (2012). »Information Literacy and Dead (?) Celebrities«, Business Communication Quarterly, vol. 75, no. 2, 166 – 172.

Dobrin S.I., Keller C.J., Weisser, C.R. (2010). Technical communication in the twenty-first century. Upper Saddle River: Prentice Hall.

Dorner J. (2002). Writing for the Internet. Oxford: University Press.

Escoe A. (2001). The practical guide to people-friendly documentation. Milwaukee: ASQ Quality Press.

Foster, P., Davis, B. D. (2002) »Performance documentation«, Business Communication Quarterly, vol. 65, no. 2, 108 – 114.

Greer, R. R. (2012) »Introducing plain language principles to business communication students«, Business Communication Quarterly, vol. 75, no. 2, 136-152.

Lawrence, H. (2013) »Personal, reflective writing: A pedagogical strategy for teaching business students to write«, Business Communication Quarterly, vol. 76, no. 2, 192 – 206.

May, Thompson in Hebblethwaite (2012) »A process for assessing and improving business writing at the MBA Level«, Business Communication Quarterly, vol. 75, no. 3, 252 – 270.

Reamer, F. G. (2013) »Social work in digital age: Ethical and risk management challenges«, Social Work, vol. 58, no. 2, 163 – 172.

Reamer, F. G. (2005) »Documentation in social work: evolving ethical and risk-management standards«, Social Work, vol. 50, no. 4.

Smart, K. L., Whiting, M. E., DeTienne, K. B. (2001). »Assessing the Need for Printed and Online Documentation: A Study of Customer Preference and Use", Journal of Business Communication, vol. 38, no. 3, 285 – 314.

Vagts, D. F. (2009) »Why directors need to keep records«, Harvard Business Review, vol. 56, no. 6, 28-30.