|
Povzetek
Družbena odgovornost podjetij je predvsem v zadnjih letih postala izredno pomemben koncept razvitejših, svetovnih in evropskih gospodarstev, v zadnjem času pa tudi pomemben del slovenskega razvoja.
S to problematiko se je zelo aktivno začela ukvarjati tudi Evropska unija, in sicer v okviru leta 2000 sprejete Lizbonske deklaracije.
Zaradi vedno pomembnejše vloge družbene odgovornosti podjetij tako v okviru svetovnega in evropskega kot tudi slovenskega prostora in njene povezave z okoljskimi problemi sem se odločila predstaviti njen pomen, namen in teoretično ozadje.
Podjetje s svojim delovanjem neposredno in nujno vpliva na družbeno okolje. Na tem mestu naj omenim tudi vpliv delovanja podjetja na okolje, zaradi česar lahko družbeno odgovornost razumemo tudi kot del širše okoljevarstvene politike.
Ključne besede: družbeno okolje, odgovorno ravnanje, podjetje.
Abstract
Corporate social responsibility has become an extremely important concept of developed, world and European economies, and recently also an important part of the Slovenian development. European Union started to work on this problem very actively and in 2000 adopted the Lisbon Declaration.
Due to the important role of corporate social responsibility both in the global as well as European and Slovenian territory and its relationship to environmental problems, I decided to present its meaning, purpose and theoretical background.
Company's operations directly and necessarily affect the social environment. At this point I should mention the impact of the company on environment, which makes social responsibility a part of a wider environmental policy.
Key words: the social environment, responsible behavior, company.
1 Uvod
Družbena odgovornost je eden ključnih dejavnikov graditve uspešnosti in ugleda modernega podjetja. Je širok pojem, ki zajema marsikaj, zaradi česar ga lahko razumemo. Pogosto se uporablja izraz korporativna družbena odgovornost, ki je Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj pojmuje kot prednost podjetja, da se bo vedlo etično in prispevalo k gospodarskemu razvoju, obenem pa izboljševalo kakovost življenja delavcev, lokalne skupnosti in širše družbe.
Družbena odgovornost podjetja pomeni, da je podjetje odgovorno za svoje aktivnosti, ki vplivajo na ljudi, skupnosti in njihovo okolje ( Jaklič, 2009, str. 60).
2 Družbena odgovornost podjetij
V literaturi ni enotne opredelitve družbene odgovornosti. Arlow in Gannon ( v Finch, 2005) opredeljujeta koncept družbene odgovornosti kot nenehno razvijajoč se koncept, ki pomeni različno različnim ljudem. Začetki koncepta družbene odgovornosti segajo v petdeseta leta 20. stoletja . Eden izmed prvih teoretikov, ki je začel pisati o konceptu, je bil Bowen z objavo dela Družbena odgovornost podjetnika ( ang. Social Responsibilities of the Businessman) leta 1953. V njem opredeljuje družbeno odgovornost kot družbeno obvezo menedžerja, da izvaja politiko, sprejema odločitve ali izvaja tiste dejavnosti, ki so v skladu s pričakovanji in vrednotami družbe (Garriga in Mele, 2004, str 51). Iz koncepta družbene odgovornosti menedžerja se je kasneje termin razširil na družbeno odgovornost podjetij.
2.1 Piramida družbene odgovornosti
Najbolj znan model družbene odgovornosti je Carrollova štiridelna piramida. Piramida je razdeljena na štiri dimenzije odgovornosti: ekonomsko, zakonsko, etično in filantropsko. Model hierarhično razporeja odgovornosti po pomembnosti (Geva, 2008, str.7). Carrollova piramida temelji na Maslowovi hierarhiji potreb podjetja, ki pravi, da podjetje lahko zadovolji višje potrebe takrat, ko zadovolji potrebe na nižjih nivojih. Najpomembnejša odgovornost podjetja je ekonomska, saj predstavlja temelj za izvajanje vseh ostalih stopenj družbene odgovornosti. Zakonska odgovornost pomeni, da podjetja upoštevajo zakonsko regulativo in predpise. Dopolnilo zakonski odgovornosti predstavlja etična odgovornost, ki zajema vse aktivnosti, ki jih od podjetja pričakuje družba, vendar ni predpisano z zakoni. Filantropska odgovornost predstavlja najvišjo raven odgovornosti. Sestavljajo jo aktivnosti fakultativne narave, npr. razne donacije, sponzorstva in podobno (Jaklič, 1999, str. 280).
Slika 1: Piramida družbene odgovornosti (Geva, 2008, str.7).
3 Usklajevanje interesov z deležniki
Najbolj pogosta opredelitev interesnih skupin je, da je to vsaka skupina ali posameznik, ki lahko vpliva ali je pod vplivom poslovanja podjetja (Freeman in Mc Ven, 2001). Delimo jih lahko na primarne, ki so neposredno povezane z osnovnim poslanstvom podjetja, in sekundarne skupine, ki niso neposredno povezane z osnovnim poslanstvom podjetja (Jaklič, 2009, str. 42).
Lahko jih razdelimo tudi na notranje in zunanje interesne skupine. Notranji deležniki so tisti, ki se običajno smatrajo kot del organizacije (zaposleni, menedžerji), medtem ko zunanji niso običajni del podjetja - kupci, država, lokalna skupnost in naravno okolje ( Carroll in Buchholtz, 2009, str. 27).
V literaturi zasledimo tudi delitev na prostovoljne in neprostovoljne deležnike. Prostovoljni so tisti, ki lahko izbirajo, če želijo biti deležniki podjetja ali ne. Zaposleni lahko zapustijo podjetje in so prostovoljni deležniki. Na drugi strani pa lokalna skupnost ne more sprejeti take odločitve in se zato šteje med neprostovoljne deležnike. Prostovoljni deležniki nosijo delež tveganja kot posledica investiranja kapitala (finančnega ali človeškega), medtem ko so neprostovoljni izpostavljeni tveganju zaradi delovanja podjetja (Mitchell, Agle in Word, 1997).
Interesne skupine se vedno bolj zanimajo za aktivnosti podjetja. Zanima jih, kaj je podjetje naredilo dobrega ali slabega na področju svojih proizvodov ali storitev, kako vpliva na okolje in družbeno okolje ter kako ravna in razvija sposobnosti svojih zaposlenih. Za podjetje je pomembno, da ugotovi, kateri deležniki imajo vpliv na poslovanje podjetja in kakšen vpliv imajo. Podjetje dolgoročno ne more poslovati uspešno, ne da bi upoštevalo interese različnih skupin, s katerimi sodeluje (Freeman in Mc Vea, 2001). Pomembno je poznati, kaj je deležnikom pomembno, kakšna so njihova pričakovanja ter na kakšen način je najbolj primerno in učinkovito vključiti deležnike pri perečih vprašanjih. Vključevanje deležnikov je zahteven proces, ki prinaša prednosti, kot so: izboljšanje obvladovanja tveganja in ugleda podjetja, boljše razumevanje tržišča in spoznavanje novih priložnosti, ter graditev zaupanja s deležniki.
4 Standardi in smernice družbene odgovornosti
Podjetja in interesne skupine se soočajo s težavo, da ni vselej jasno, kako naj podjetje zagotovi primerljivost , preglednost in jasnost družbenih poročil. Raziskovalci ugotavljajo, da ni nujno, da so podjetja, ki imajo pozitivna poročila o družbeni odgovornosti, bolj odgovorna. Podjetja so nagnjena k samo promociji in zato načeloma večja in okoljsko bolj obremenilna podjetja poročajo več. Zato so se snovanja smernic in razvijanja mednarodnih standardov lotile številne organizacije. V nadaljevanju bom predstavila nekaj najpogostejših standardov in smernic, ki so se uveljavile po svetu in v Sloveniji. Predstavljeni so tisti, ki se osredotočajo vsaj na eno izmed naslednjih razsežnosti ekonomsko, okoljsko ali socialno odgovornost (Slapničar, 2007 ).
SOCIAL ACCOUNTABILITY – SA8000
Social Accountabillity International ( SA 8000)- vključuje načela Mednarodne organizacije dela, in temelji na sestavi ISO 9000 in ISO 14000. Standard je namenjen predvsem preverjanju delovnih pogojev in vsebinsko pokriva delo otrok, prisilno delo, zdravje in varstvo pri delu, svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj, diskriminacijo, disciplinske ukrepe, delovni čas ter pravična plačila (The SA8000 Standard, 2010).
SMERNICE GRI – pokrivajo tri vidike družbene odgovornosti (ekonomsko, okoljsko in socialno). Smernice GRI, so postale najbolj prepoznaven okvir za okoljsko in socialno poročanje podjetij (Levy, Szejnwald in De Jong, 2010).
ACCOUNTABILITY 1000 ( AA1000)- namenjen je uporabi podjetjem, usmerjenim k družbeno odgovornemu računovodstvu, presojanju in poročanju, z namenom uveljaviti etično poslovanje.
UN GLOBAL COMPACT- je pobuda za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetij. Global Compact je praktičen okvir za razvoj, izvajanje in razkritje trajnostnih politik in praks podjetij. Temelji na desetih načelih s področja človekovih pravic, dela, okolja in protikorupcije ( The Ten Principles, 2010).
ISO 26000- namen standarda je, da podjetjem pomaga prispevati k trajnostnem razvoju, in jih spodbuditi, da storijo več kot zahteva skladnost z zakonodajo ter pri tem upoštevajo družbeno, okoljsko, pravno, kulturno, politično in organizacijsko raznolikost (ISO 26000-Social responsibility, 2010).
OHSAS 18001- sistem je namenjen preprečevanju poškodb in bolezni na delu. Poudarja preventivno delovanje in predpisuje vrsto rednih aktivnosti, ki organizaciji omogočajo celovit pregled nad varnostjo in zdravjem pri delu (BS OHSAS 18001 sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu, 2010).
ISO 14001- standard govori o sistemih ravnanja z okoljem, ki omogočajo podjetjem, da uvedejo sistem obvladovanja okoljskih vidikov poslovanja, obvladovanje uravnavanja stroškov, učinkovito izkoriščanje virov, preprečevanje onesnaževanja ter odzivanje na zahteve in pričakovanja poslovnih partnerjev organizacije, lastnikov oz. ustanoviteljev organizacije in ostale zainteresirane javnosti (ISO 14001 sistemi ravnanja z okoljem, 2010).
SHEMA EMAS- značilnost sheme je okoljska izjava, pri kateri gre za odprto, pregledno ter periodično objavljanje okoljskih informacij. Shemo EMAS je uvedla Evropska unija, v njej lahko sodelujejo vsi ekonomski subjekti, zasebni in javni, iz držav EU. Je nekoliko zahtevnejši od ISO 14001 in se uporablja manj pogosto kot ISO 14001. Bistveni elementi sistema so začetni okoljski pregled, predhodno uveljavljen sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001, okoljska izjava, validacija okoljske izjave in registracija.
UREDBA REACH - podjetja, ki delujejo v kemijski industriji so načeloma zakonsko bolj omejena, predvsem če gre pri tem za proizvodnjo nevarnih kemikalij. Uredba REACH zahteva, da morajo proizvajalci , uvozniki in nadaljnji uporabniki kemikalij zagotoviti, da proizvajajo, dajejo v promet ali uporabljajo takšne snovi, ki nimajo neugodnega učinka za zdravje ljudi ali okolje. Uredba REACH je začela veljati 1. junija 2008.
PROGRAM ODGOVORNEGA RAVNANJA- je prostovoljna iniciativa za zmanjšanje vplivov na okolje, povečuje varnost in zdravje pri delu. Je eden izmed sistemov ravnanja z okoljem, ki obsega širše področje kot sistema ISO 14001 in shema EMAS. V Sloveniji sodelovanje poteka pod okriljem Združenja za kemijsko industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Države, ki so se v program vključile, morajo izdelovati letna poročila. Dosežki se merijo s 16 parametri, trije od teh so s področja varnosti pri delu, ostali pa s področja ravnanja z okoljem. Prvo poročilo je bilo napisano leta 2000 ( Program odgovornega ravnanja, 2010).
STANDARD DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE- je v Sloveniji najbolj znan standard in sicer gre za usklajevanje zasebnih in delovnih obveznosti zaposlenih. Pridobivanje certifikata je postopek, kjer podjetje s pomočjo svetovalcev opredeli ukrepe, ki jih bodo uvedli v treh letih. Po treh letih v podjetju izvedejo revizijo, na podlagi katere lahko pridobijo trajni certifikat. Sistem certificiranja je naravnan dolgoročno in ne ocenjuje trenutnega stanja, ampak pripravljenost za izboljšanje na osmih delovnih področjih ( Certifikat Družini prijazno podjetje, 2010):
STANDARD VLAGATELJI V LJUDI- zagotavlja okvir, s katerimi lahko podjetje prepozna najbolj primeren način za doseganje z zaposlenimi. Standard Vlagatelji v ljudi (angl. Investors in People ) posega na vsa področja človeških virov v organizaciji in je zaščitena znamka organizacije Investors in People UK, ki je edini nosilec licence standarda.
Družbena odgovornost podjetja je nujno povezana s konceptom trajnostnega razvoja, katerega je v svojo strategijo v Lizbonski strategiji vključila tudi Evropska unija. Tudi pri nas je vedno več podjetij, ki kažejo družbeno odgovoren odnos do okolja, lokalne skupnosti, zaposlenih, potrošnikov in s tem krepijo svoje konkurenčne prednosti. Družbena odgovornost podjetjem prinaša vrsto koristi - boljši ugled podjetja, večje zadovoljstvo zaposlenih, dober odnos s skupnostjo, večje zaupanje njihovih deležnikov. Slovenska podjetja v primerjavi z ostalimi evropskimi podjetji družbeno odgovornost prikazujejo v bolj filantropskem in okoljskem pomenu, kar je po mojem mnenju ostanek socializma iz preteklosti. Vse prakse kažejo, da je družbena odgovornost v resnici ključna sestavina poslovodenja podjetij in dejavnik uspešnosti na dolgi rok. Zato so vodilni v slovenskih podjetjih tisti, ki morajo nenehno imeti v mislih strateško načrtovanje družbenih in okoljskih aktivnosti, predvsem pa zagotoviti, da vsi v podjetju igrajo po pravilih in poskrbeti za razvidnost delovanja. Nujno potrebni bi bili tudi standardi za presojo družbene odgovornosti, s katerim bi slovenska podjetja dokazovala svoje odgovorne prakse, ki bi jih prepoznali tako zaposleni kot vse ostale relevantne javnosti, podjetja pa bi tako utrjevala svoj ugled.
5 Zaključek
Družbena odgovornost podjetja vedno bolj pridobiva na pomenu in je del strategije trajnostnega razvoja, ki ga podpira tudi Evropska unija. Sodobna podjetja morajo danes presegati zgolj z zakonom zadane dolžnosti in se vključiti v reševanje številnih novih problemov, katere so v marsičem povzročila tudi sama s svojim delovanjem. Ekonomska in zakonska odgovornost se od podjetij zahteva, saj to pogojuje obstoj podjetja, vendar so na področju družbene odgovornosti v ospredju etična in filantropska odgovornost ter strateški pristop k družbeni odgovornosti.
Družbena odgovornost podjetij je usklajevanje različnih interesov deležnikov s cilji in strategijo podjetja. Od podjetja se pričakuje, da pri svojem poslovanju poleg interesov lastnikov upoštevajo tudi interese svojih zaposlenih, okolja, v katerem deluje, skupnosti, kupcev in drugih deležnikov. Podjetje mora zato prepoznati svoje pomembne deležnike in poznati, kaj je deležnikom pomembno, kakšna so njihova pričakovanja ter na kakšen način je najbolj primerno in učinkovito vključiti deležnike pri perečih vprašanjih. Vključevanje deležnikov je zahteven proces in prinaša dodatne stroške. Eden izmed ključnih nalog podjetij je izgradnja in širitev ugleda znotraj in v zunanjem okolju. Podjetja za svoje lastnike pripravljajo poslovna poročila, za širše okolje pa jih vedno več pripravlja poročila o družbeni odgovornosti.
6 Viri in literatura
|
