POVZETEK Članke obravnava vpliv etike managerjev na splošno poslovno etiko podjetja v današnjem času.
Na etiko in družbeno odgovornost imata velik vpliv tako manager kot družba. Na managerja imajo velik vpliv osebne potrebe, vpliv družine, versko ozadje, vse to pa, poleg vplivov, ki delujejo nanj v podjetju in iz okolij podjetja, vpliva na njegovo osebnost in vedenje. Družba brez etike in moralnosti dolgoročno ne more delovati oziroma obstajati. Ker smo izrazito potrošniška družba, ki brezglavo sledimo modnim trendom in si prizadevamo več ali manj uspeti le na ekonomskem področju, je kapital glavno vodilo današnjega človeka. Iz tega vidika je potrebno spremeniti miselnost ljudi in na podlagi tega priti do radikalnih sprememb, ki se začnejo pri človeku.
Ključne besede: etika, poslovna etika
ABSTRACT This article discusses the influence of today's manager's ethics in general business ethics of a company. A manager as well as society has a great impact on ethics and social responsibility. A manager is under a great influence of his or her personal needs, family impact and a religious background. Beside the influences from the company and its surroundings, all these influence his or her personality and behavior. Society without ethics and morality cannot function and exist in the long run. Since we are a typical consumer society that blindly follows fashion trends and tries to more or less succeed only in the economic field, capital is the main guidance of a modern man. People's mentality needs to be changed from this point of view and on the basis of this achieve radical changes that start within a man.
Key words: ethics, business ethics
1 UVOD Na knjižnih policah, spletnih straneh, v raznih revijah in na poslovnih seminarjih je vse več napisanega in povedanega o pomembnosti etike. Zaradi močne konkurence, ki ima izenačeno tehnologijo in pogoje poslovanja, so morala podjetja najti nekaj, kar jih ločuje od povprečja. In to so ljudje s svojimi sposobnostmi. V svetu etično in družbeno odgovorno ravnanje postaja vedno pomembnejše in z vprašanjem, kaj je prav in kaj ne, se soočajo vsa podjetja. Ne le, da se podjetja zavedajo tega vprašanja, to vprašanje morajo tudi razumeti in nanj skušati odgovoriti. Del ravnanja ljudi določajo zakoni, velik del ravnanja pa je prepuščen odločanju ljudi. Del tega ravnanja določajo navade in pravila, ki sestavljajo moralo. Ta pravila in norme pa raziskuje etika, saj je etika veda o morali. Kjer deluje management, je torej etično odločanje in moralno delovanje predpogoj za dolgoročno preživetje in uspešnost tako organizacij kot managerjev. Etičnost in moralnost sta torej nujni.
2 ETIKA Etika je veda, ki v vsakokratnem času in prostoru preučuje človekov odnos in njegovo ravnanje do samega sebe, družbe in okolja ter kritično presoja njegova dejanja, ki naj bi bila vedno usmerjena le k dobremu. Sodobni svet nam nudi precej etičnih zagat, ki so tesno vpete tudi v življenje vsakega posameznika (npr. vprašanje strpnosti in etičnih okvirov delovanja, ki bi zajemali vse ljudi, vprašanje socialne pravičnosti in globalne pravičnosti, vprašanje novih tehnologij na področjih biomedicine in možnosti podaljševanja oz. ohranjanja življenja, vprašanje pristne demokracije, vprašanja tranzicije, vprašanje varnostnih izzivov in boja proti terorizmu ter številne druge). Danes se v sodobni civilizacijski in kulturni pluralnosti na enem kraju srečujejo različna etična izročila in lokalno se prepleta z globalnim. Posledice so mešanje kulturnih in etičnih izročil, kar napravi vprašanje etičnih temeljev in tako tudi ciljev etike toliko bolj aktualno. Iz zagat etike in našega moralnega položaja vodi samo neposredno soočenje z moralnimi vprašanji, ki se nam odpirajo, in z resnim odgovarjanjem na njih, pri čemer moramo pred seboj imeti univerzalnost človekove narave, torej človeka kot človeka.
2.1 POSLOVNA ETIKA Etika je del človeka in tako tudi del vsakega poslovneža. Večina jih svoja osebna etična stališča prenaša tudi v poslovni svet. Zato lahko poslovno etiko opredelimo tudi kot osebno vodilo, smerokaz, merilo za obnašanje v poslovnem svetu. Predvsem je to delovanje po osebnih vrednostnih merilih, po zdravi pameti, izkušnjah in modrosti ter pravilih in spoznanjih generacij, zlasti po zlatem pravilu: Ne stori nikomur tega, kar ne želiš, da bi storil tebi. Prevedeno v drug jezik pomeni: da izpolnjujem dogovore in pogodbe, upoštevam pravice drugih, spoštujem zakone, zaupam ljudem, jih poskušam razumeti, pomagam, uveljavljam načelo dobrega in načelo najmanjšega zla, zavestno ne škodujem, ne goljufam ... Dolgoročno ravnanje skladno z vrednotami povečuje vrednost podjetja, ker mu raste ugled in zaupanje kupcev, dobaviteljev, zaposlenih in drugih udeležencev v poslovnem procesu. Poslovna etika je skupek etičnih načel, ki jih upoštevamo pri poslovnih odločitvah. In ravno ta etična načela postajajo vse pomembnejša pri uspešnem delovanju na dolgi rok. Tega se zavedajo vsi – tako tisti, ki se tega držijo, kot tisti, ki o tem le govorijo. Kar je za neko družbo etično v poslovnem svetu, za drugo morda ni. V svetu globalizacije se tako postavi vprašanje, katere etične standarde naj torej upošteva organizacija, ki deluje v več različnih državah.
2.2 ZAKAJ JE POMEMBNA POSLOVNA ETIKA? Poslovna etika je pomembna zato, ker jo povezujemo s poslovno uspešnostjo in blaginjo ljudi. Danes se vrsta mednarodnih organizacij zavzema za višje etične standarde zato, ker je poslovanje v koruptivnem okolju drago in manj učinkovito. Visoki etični standardi poslovanja vodijo do tega, da zaposleni naredijo več, da so bolj ustvarjalni, saj so v okolju zaupanja, odgovornega ravnanja vseh in visokih aspiracij. Poslovna etika je pomembna: - za učinkovito poslovanje: za učinkovite poslovne povezave in transakcije je ključnega pomena medsebojno zaupanje. Poslujemo v okolju, za katerega so značilni nižji etični standardi, a zahteva tako okolje bistveno več previdnosti, preverjanja poslovnih partnerjev, dodatna zavarovanja plačil, to pa povzroča povečane stroške in zmanjšuje učinkovitost. Prav etično ravnanje je nujno, da lahko ustvarimo in ohranimo zaupanje – nizka raven etike v družbi povzroča velike ekonomske neučinkovitosti. - za počutje zaposlenih: podjetje je skupnost ljudi in hkrati ena najpomembnejših institucij, ki smo jo ustvarili. V podjetju preživimo velik del življenja, nanj so vezane številne dejavnosti, velik del naših prijateljev in znancev, zato nam ni vseeno, kako ravna podjetje, kakšni so odnosi v njem. Danes je neetično ravnanja pereč problem naše družbe, ki ga zaznamuje z nezadostnim spoštovanjem etičnih načel v politiki, gospodarstvu in družbi nasploh. Od vseh nas se pričakuje, da ravnamo etično in moralno, vendar se v družbi sami (tako posamezniki kot vladne organizacije, nevladne organizacije ...) se kažejo vedno znova neetična ter nemoralna ravnanja. Veliko je govora in razprav o krizi etičnih vrednot ter o posledicah tega v družbenem življenju, zelo malo pa o tem, kako bomo to rešili. Težko je od nekoga zahtevati, da mora biti etičen, če sam ni. Predvsem zato, ker so nam že vodilni v družbi slab vzgled. Glede na to ljudje ne verjamemo več vodilnim, ker govorijo eno, delajo pa sebi v korist. Za etično delovanje v družbi ni dovolj samo prepričanost v etično dobro posameznika, temveč je potrebno tudi ravnati etično. Žal, se včasih lahko vprašamo: Zakaj so napisana pravila in za koga veljajo sankcije? Za neetična ravnanja so določene sankcije, vendar se zdi, da ne za vse. Tako pri etičnih kot neetičnih ravnanjih bi morali biti bolj dosledni. Vsak posameznik, ki ravna etično, nekaj šteje, zato skušajmo delati v dobro nas vseh in širiti dobro širšemu krogu ljudi. Predvsem moramo imeti odnos do vrednot in poštenja. Verjamem, da mnogo ljudi razmišlja podobno. Le tako bomo sčasoma dosegli uspeh. Etiko je potrebno načrtovati enako kot načrtujemo politiko, strategijo ali konkretne dejavnosti, in obenem preverjati uresničevanje ciljev. Na etično delovno okolje močno vplivajo tudi zgled in zahteve managerjev. Ti morajo biti etično ozaveščeni, da lahko predstavljajo zgled. Pri tem jim lahko pomagajo različne dejavnosti, kot so na primer razne prireditve ali nastopi, ki kažejo etično usmerjenost organizacije in nagrajujejo tiste, ki so etični.
2.3 MANAGERJI PRIHODNOSTI Managerji prihodnjega obdobja bodo imeli drugačno paleto sposobnosti – tako, ki se bo lahko merila z vse močnejšo svetovno konkurenco. To bodo timski ljudje, vajeni dela v managerskih timih, sestavljenih iz posameznikov, ki izhajajo iz različnih kulturnih okolij. Ker je za jutrišnjo globalno organizacijo bolj sprejemljivo skupinsko vodenje, bodo vodje prihodnosti raje kot na avtoritativnem gradili na participativnem slogu. Položaj, status in delovni staž bodo pri zaposlovanju novih vodij manj pomembni kot dokazana sposobnost obvladovanja hitrih in nenehnih sprememb. Za nove vodje bodo bistvene »mehke« veščine, ki temeljijo na obvladovanju odnosov. Zgolj tehnična podkovanost ne bo več dovolj. Da bodo vodje v globalnem gospodarstvu lahko uspešni, bodo morali dobro poznati socialno-ekonomsko in politično ozračje. Da bi lahko razumeli, kaj se dogaja okoli njih, bodo morali poznati verbalno in neverbalno komunikacijo. Vodje prihodnjih organizacij se bodo morali znati odpovedati udobju in se prilagoditi drugačni realnosti. Managerji prihodnosti bodo morali biti predvsem radovedni. To je vrlina, ki jim bo pomagala prilagoditi se tujemu okolju. To bodo ljudje s pozitivnim gledanjem na življenje. Pripravljeni bodo tvegati, biti prožni in se ne vdati, tudi če ne kaže najbolje. Vedno se bodo pripravljeni učiti in se prilagajati novemu načinu vedenja. Pripravljeni bodo spremeniti svoja stališča. Potrebno bo biti prilagodljiv in mirno živeti tudi v precej nejasnih okoliščinah. Najpomembnejše naloge, ki jih bo treba opraviti v prihodnje, bodo: - oblikovati takšno strategijo organizacije, ki bo vključevala vidike različnih držav, okolij in funkcij ter povezovala zaposlene na globalni ravni; - v organizaciji postaviti takšne strukture, ki bodo usmerjale vedenje zaposlenih k postavljenim ciljem; - organizaciji vcepiti globalno miselnost – vrednote, ki delujejo kot nekakšno vezivo med različnimi nacionalnimi kulturami in načini dela; - mobilizirati in motivirati ljudi za uresničevanje skupne vizije prihodnosti razvoja organizacije in delovnih dosežkov. Delo v organizaciji, ki bo usmerjeno k doseganju skupnih ciljev, daje ljudem občutek, da so koristni. Ljudje se radi predajajo nečemu koristnemu, nečemu, kar je smiselno in daje pozitivne rezultate. Kaj pomeni biti koristen, je zelo subjektivno določeno, vendar povezano s cilji in pobudami, ki posameznika ženejo k preseganju svojih običajnih sposobnosti. Iskanje svoje koristnosti – in pomena – določa življenjsko pot posameznika, zato vpliva tudi na življenje v organizaciji. To pa pred bodoče vodje postavlja izziv: kako najti pomen oziroma cilj, ki ga bodo posamezniki iz različnih kulturnih okolij sprejeli za pomembnega in jih bo za delo motiviral bolj kot preproste formule donosnosti naložb ali zgolj ustvarjanje čim večjega dobička. Organizacije že danes iščejo kompetentne ljudi, vodje, ki izžarevajo zaupanje in ki lahko zahtevajo spoštovanje in zvestobo zato, ker vedo, o čem govorijo, in se tudi vedejo v skladu s svojim prepričanjem. Lahko bi rekli, da gre za managerje, ki se učijo pri svojem delu, ki novo znanje prenašajo na sodelavce in ga uresničujejo v praksi (Možina, 2002, str. 39).
2.4 ETIČNO ODLOČANJE MANAGERJEV Ena najpomembnejših nalog managerjev je odločanje. Managerji so v položaju, ko morajo usklajevati ravnanje do različnih interesnih skupin, pri čemer mora biti njihovo ravnanje strokovno pravilno in etično sprejemljivo, dobro. Dejstvo, da poteka njihovo odločanje v okviru podjetij, pomeni, da lahko kultura podjetja narekuje managerju odločitev, ki ni povsem v skladu z njegovimi osebnimi vrednotami in stališči. V tem je določena razlika med podjetniki in managerji večjih podjetij, saj podjetniki odločajo o svoji lastnini in lahko zato v večji meri ravnajo po svojem preudarku. Managerji so v podjetju predstavniki lastnikov, zato morajo za svoje odločitve upravičiti pred lastniki in se vedno sprašujejo, kaj o neki odločitvi mislijo dejanski lastniki. Ko se vprašamo, zakaj pride v različnih podjetjih do različnih odločitev, ki so bolj ali manj skladne z etičnimi standardi in zakonskimi predpisi, je odgovor delno v osebnosti, značajskih lastnostih managerja, delno v zahtevah, ki jih pred njega postavlja organizacija (Glas, 2006). • Če bi odločitev izbral in izvedel kdo drug, kako bi sam sprejel to odločitev? • Ali bi odločitev sprejel, če bi posledice zadele ljudi, ki so mu najbolj pri srcu? • Ali bi odločitev sprejel, če bi vedel, da bo postala javna?
2.4.1 SODILA ETIČNEGA ODLOČANJA Prva omejitev za etično odločanje so zakoni, vendar pa managerjem zakoni ne zadoščajo, jim le pomagajo (Tavčar, 2000, str. 46). Manager je v odločitvah, ki jih sprejema pred težko nalogo, saj mora uskladiti interese udeležencev, ki so si pogosto v konfliktu. Lastniki želijo večji dobiček, delavci pa želijo večje varstvo pri delu, kar prinaša stroške podjetju. Kako naj se manager odloči, saj mora upoštevati tako lastnike kot delavce. Pomemben je dobiček, ki predstavlja cilj podjetja, vendar pa lahko dobiček tudi negativno vpliva na etičnost, saj lastniki pritiskajo na managerje za dosego večjega dobička. Zaradi zasledovanja le-tega, so managerji lahko tudi omejeni pri etičnem odločanju. Manager zato potrebuje sodila za etično odločanje. Etično odločanje v managementu je izbiranje med alternativnimi odločitvami in temelji na sodilih (kriterijih, standardih, normah, merilih). Izberejo pa odločitev, ki je glede na sodila dovolj uspešna. Ta etična sodila, ki nastajajo iz vrednot, ki prevladujejo med udeleženci združbe, v zunanjem in notranjem okolju podjetja, so jedro etike.
Slika 1: Zakoni in etika
Da bi ravnali etično bi se morali vprašati po Maxwellovem Zlatem pravilu »Kako bi si sam želel biti obravnavan v tej situaciji?« oz. »Kako bi se jaz počutil, če bi bil v tej situaciji obravnavan na ta način?«, odgovor pri tem je naše vodilo delovanja. Zlato pravilo je kot etično merilo ravnanja in hkrati tudi vodilo. Merilo je to, glede na kar presojamo, vodilo pa obvladuje presojanje samo. Uporaba Zlatega pravila je le ena izmed dimenzij moralnega presojanja, za katerega lahko podamo naslednjo shematsko predstavitev: 1. Prepoznava etične dimenzije. Najprej je potrebno prepoznati, da imamo pred sabo situacijo oz. odločitev, ki zadeva tudi dimenzijo etičnosti. 2. Ugotavljanje dejstev. O stvari oz. situaciji moramo pridobiti čim več dejstev, ki bodo podlaga naše odločitve. Katera dejstva so najpomembnejša? Katera so morda sedaj nam še neznana? Kdo je udeležen v tej situaciji? Kakšni so odnosi med temi ljudmi ali organizacijami? Koga vse lahko naša odločitev zadeva? Katere vrednote so prisotne? Gre za vprašanje zaupanja, avtonomije, spoštovanja, iskrenosti, škodovanja, pomoči, pravičnosti. 3. Tehtanje med alternativami glede na različne dimenzije etičnega. Pri tehtanju prednosti in pomanjkljivosti posameznih alternativnih dejanj si lahko pomagamo z vprašanji, ki merijo na različne dimenzije etičnega. Utilitarizem: Katera izbira bo privedla do kar največ dobrega ali koristi in kar najmanj slabega oz. škode? Pravice: Kako se posamezne alternative skladajo z upoštevanjem pravic vseh vpletenih? Pravičnost in poštenost: Kako bomo lahko kar najbolj pravični in pošteni do vseh? Skupno dobro: Kako bo naše ravnanje prispevalo k povečanju skupnega dobrega, ki je pomembno za vse nas kot člane družine, podjetja, skupnosti, družbe? Vrlina in značaj: Ali si želim postati oseba, ki bo sprejemala odločitve te vrste in ravnala na tak način? 4. Analogija in posvet. Primer situacije oz. odločitve primerjamo s podobnimi situacijami in preverimo, do kakšne mere se moralno pomembni vidiki pokrivajo. So bile prejšnje podobne odločitve dobre? Kakšne so bile njihove posledice? Posvet z drugimi je lahko prav tako dragocen, in sicer vsaj z dveh vidikov. Prvič bomo mi sami morali odkrito spregovoriti o situaciji (samoprevara je vedno lahko močan dejavnik pri moralnem presojanju), drugič pa nam bo to dalo pogled z drugega gledišča. Povprašajmo druge po tem, kaj oni vidijo kot pomembno v vsej zadevi. 5. Sprejetje odločitve. Poskusimo sprejeti kar najbolj premišljeno in jasno odločitev o tem, kako je v celoti gledano najbolje ravnati. 6. Ali se odločitev sklada z zakoni in notranjimi pravili podjetja? Preverimo še enkrat, kako se ta odločitev sklada z zakoni ali notranjimi pravili podjetja. Če bo naše ravnanje kršilo zakone in pravila, potem o njej vnovič zares dobro premislimo – tudi z vidika tega, da smo pripravljeni sprejeti vse posledice takšnega ravnanja. 7. Kako se sam počutim glede te odločitve? Kako udobno je meni samemu v zvezi s to odločitvijo? Do odgovora je lažje priti, če se vprašamo tudi npr.: Kako bi se počutili, če bi o tej odločitvi spregovoril svoji družini ali prijateljem? Bi rad, da bi me moji otroci posnemali v tej odločitvi? Kako bi se počutili, če bi o vsem tem bral v jutrišnjem časopisu? Včasih nam lahko »občutek v želodcu« nakaže, da smo morda kaj spregledali. 8. Delovanje in ponovna refleksija. Sledi ravnanje na podlagi sprejete odločitve. Ob tem vztrajamo z našimi premisleki. Kako se je stvar iztekla? Če bi morali ponovno sprejeti odločitev, ali bi kaj spremenili? Vse to bodo pomembne izkušnje, ki jih bomo prenesli v nove situacije. Dobro moralno presojanje hkrati terja tudi moralno občutljivost. Sledenje zgornji metodi (ali kateri izmed podobnih metod) lahko sooblikuje to občutljivost, saj po preteku določenega časa ne bo šlo več le za mehansko in eksplicitno sledenje vsakemu koraku, temveč bo moralna presoja bolj celostna (Strahovnik, 2007). Z odločitvami, ki jih sprejmemo pri poslu, bomo morali živeti tudi izven časa, ki mu ga odmerjamo, spremljajo nas ves čas.
2.5 ETIKA IN MORALA MANAGERJEV Managerje postavijo lastniki ali nadrejeni menedžerji zato, da obvladujejo delovanje organizacije tako, da ta učinkovito in uspešno dosega postavljene cilje. Managerji opravljajo svojo nalogo tako, da snujejo in uveljavljajo odločitve, ko načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzirajo delovanje organizacije. Spoštovanje managerske etike je eden izmed pogojev za verodostojnost vodilnega managementa in dolgoročno za uspešen razvoj podjetij samih. Etična načela so pomembna tako pri samem vodenju podjetja kot pri managerskem ravnanju na področju družbene odgovornosti podjetja in samega vodilnega managementa ter so v oporo pri sprejemanju odločitev, pri pravilni presoji potrebnih vrednot in pri iskanju pravih odgovorov na mnoga nova vprašanja, ki jih zastavljajo stalno spreminjajoče se razmere in izzivi. Načela managerske etike pri nas in v tujini običajno opredeljujejo različni kodeksi managerskih organizacij na nacionalni in mednarodni ravni. Zelo pomembno je, da so ta načela ustrezno zajeta v kodeksih etike večjih podjetij in da je z njimi seznanjen širši krog zaposlenih. Veliko upoštevanja vrednega pa je običajno zapisanega tudi v drugih kodeksih združenj, kjer so vključena podjetja ali managerji (borza, zbornice) in seveda obratno, tudi management upravičeno pričakuje, da bodo ti dejavniki obzirni do njegovih etičnih načel. Čeprav imajo nekatera najpomembnejša načela managerske etike široko mednarodno, pravzaprav globalno veljavo, je v posameznih okoljih, tako tudi v slovenskih razmerah, med njimi nekaj specifičnih vprašanj, ki jim kaže nameniti posebno pozornost. Etičnost in moralnost nista zasebni zadevi managerjev, temveč dolžnosti ali z drugimi besedami veliki izzivi. Temeljne etične dolžnosti, ki naj bi jih imel manager in vsak pokončen človek nenehno v mislih: - Verodostojnost: človek je dolžan izpolnjevati tako eksplicitne kot implicitne obljube; zato tudi govori resnico, kar je implicitna obljuba ob začetku komuniciranja z drugo osebo. - Popravljanje krivic: človek mora popravljati ali vračati, kar je bil zagrešil z napačnim ravnanjem. - Hvaležnost: človek naj drugim izkazuje hvaležnost za usluge, ki jih je bil deležen. - Pravičnost: človek naj skrbi za pravično delitev dobrin. - Dobrodelnost: človek naj stori, kar more, da bi izboljšal položaj drugih. - Izpopolnjevanje: človek naj se izpopolnjuje v vrlinah in v znanju. - Neškodljivost: človek naj ne škoduje drugim.
2.6 Z ETIKO DO DRUŽBENE ODGOVORNOSTI PODJETIJ Družbeno-gospodarsko zgodovino človeštva jasno odseva Porterjev model štirih faz: 1. konkurenčnost od naravnih virov, 2. od investicij, 3. od inovacij, 4. od izobilja odvisnosti. Ekonomska teorija pojasnjuje prvi dve fazi dosti bolje kot kasnejši dve, saj se ukvarja z zadovoljevanjem človeških potreb v razmerah pomanjkanja virov. Zlasti faza izobilja, ki je najbolj zaželena v praksi in teoriji, se je izkazala kot velik vir težav. Povzroča samozadovoljstvo namesto ustvarjalnosti, saj imajo ljudje vse, kar potrebujejo Tako nastanejo težave, ki utegnejo vrniti življenje v novo prvo fazo – v bedo. Nova merila učinkovitosti in uspešnosti naj bi povzročila novo vrsto družbeno-ekonomske in individualne motivacije, da bi se ljudje izognili vrnitvi v bedo. Samo investiranje ne zadošča, saj samozadovoljni kupci niso več kupci, in samozadovoljni investitorji in delavci ne proizvajajo več. Samo inovativne storitve so tudi malo verjetne, saj zahtevajo ambicije, ustvarjalnost, investiranje in porabo. Tako je možno, da merila družbene odgovornosti (vseh, ne samo podjetij) kažejo pot iz slepe ulice; meriti se dajo po psiholoških in socioloških merilih blagostanja, ki prinašajo srečo. A le-ta naj bi imela temelj v zadostni in potrebni celovitosti ustvarjalnosti, ki se da doseči z etiko soodvisnosti, ne zgolj s posedovanjem nepotrebnih materialnih dobrin. Družbena odgovornost poudarja človeško vključenost v družbo in s tem nujnost njegovega odgovornega ravnanja, ki se izraža na veliko načinov. Če so posamezne dejavnosti naravnane samo na pridobivanje dobička, enostavno ne zagotavljajo potrebne širine in kakovosti. Ko razumemo, da je za razvoj potrebno gledati onstran ustaljenih praks in onstran zgolj lastnega sveta in da se večji razvojni potenciali ali večje spremembe ne morejo izvesti samo znotraj enega sveta oz. ene organizacije, lahko ugotovimo, da je zato potrebno sodelovanje z drugimi partnerji. Pri tem pa je potrebno zagotoviti sodelovanje z drugače mislečimi in delujočimi partnerji, da nas sicer prijetno medsebojno razumevanje in varnost v lastnem krogu ne vrneta spet na isto izhodiščno točko. Družbena odgovornost je zmožnost organizacije, da v praksi uporabi znanje o družbeni odgovornosti v svoji dejavnosti. Pomembno je, da organizacija ustvarja okolje, v katerem imajo zaposleni možnost aktivirati svoje notranje vire odgovornega ravnanja, do sebe, sodelavcev, organizacije in okolja.
2.7 Z DRUŽBENO ODGOVORNIM RAVNANJEM DO BOLJŠIH UČINKOV Podjetja z družbeno odgovornim ravnanjem ne dosegajo samo dobrih učinkov za družbo in okolje, temveč tudi zase. S tem, ko nekaj dajejo skupnosti, pridobivajo tudi sama. Podjetja si z družbeno odgovornim ravnanjem: • krepijo ugled v okolju; • uresničujejo globalne poslovne cilje; • privabljajo in ohranjajo motivirano delovno silo; • zmanjšujejo obratovalne stroške; • podpirajo marketinške cilje; • gradijo čvrste odnose s skupnostjo; • nadgrajujejo obstoječa prizadevanja in vlaganja na področju družbenih pobud. Da bi z družbeno odgovornim ravnanjem podjetje prišlo do boljših učinkov, si je potrebno vzeti čas in pripraviti formalen dokument, ki bo predstavljal pisne smernice podjetja za družbene pobude, smernice, ki bodo olajšale odločitve in bodo odražale enkratno zgodovino, kulturo, cilje, trge in strategije podjetja. Ta dokument ali nekatere njegove dele lahko nato posredujemo morebitnim partnerjem v skupnosti in jim na ta način vnaprej predstavimo naše prioritete in pričakovanja. Kot vedno, pa je za uporabnost takšnih smernic najbolj pomembno, kako jih sprejema in podpira najvišje vodstvo podjetja (Karničnik, 2007).
3 ZAKLJUČEK Vpliv etike managerjev na splošno poslovno etiko podjetja je zelo velik. Etično odločanje in s tem družbena odgovornost sta za managerja zelo težavna. Poleg tega, da je veliko različnih situacij, v katerih se znajdejo managerji, jim primanjkuje tudi sodil, na katere bi se lahko oprli. V teh primerih se morajo zanesti tudi na lastno presojo. To intuitivno odločanje je v managementu najbolj razširjeno, kar pomeni, da mora imeti za etično odločanje tudi sam manager primerne osebnostne lastnosti, na katere vplivajo različne vrednote. Etiko v podjetju je treba povezati tudi z drugimi področji, predvsem s tistimi, ki so v povezavi z družbeno odgovornostjo. Etiko in družbeno odgovornost je treba dejansko uvajati v podjetje, ne le informirati zaposlene o tem. Za izboljšanje etičnosti in s tem družbene odgovornosti so na voljo različni pristopi, vendar menim, da imajo managerji pri tem največjo vlogo, saj dajejo zgled in lahko pripomorejo k gradnji pozitivne etične klime v podjetju. Družbena odgovornost je v prihodnosti nujna inovacija, ki lahko močno prispeva k ohranitvi našega obstoja. Družbena odgovornost ni le koncept in ne samo pojem. Je naš način razmišljanja in je odraz naših dejanj v praksi kot posledica tega razmišljanja. Je naša osebna odgovornost – do sebe in do drugih, do družbe, v kateri vsi skupaj živimo.
4 VIRI: - Glas, M. Poslovna etika. Priročnik za člane nadzornih svetov in upravnih odborov (online). 1998. - Karničnik, M. Družbeno odgovorno ravnanje podjetij: Kako do najboljših učinkov? (online). 2007. Dostopno na naslovu: http://www.center-rcv.org/public/DOP-25/lanki_in_drugi_referenni_materiali.html - Karničnik, M. Kaj? Zakaj? In kako? Družbeno odgovorno podjetništvo (online). 2007. Dostopno na naslovu: http://www.center-rcv.org/public/DOP-25/lanki_in_drugi_referenni_materiali.html - Maxwell, J. C. Ni takšne stvari kot »poslovna« etika. Velenje: IPAK, Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, 2007. - Možina, S. et al. Management. Radovljica: Didakta, 2002. - Strahovnik, V. Spremna beseda k knjigi Maxwell, J. C. Ni takšne stvari kot »poslovna« etika. Velenje: IPAK, Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, 2007. - Tavčar, M., Razsežnosti managementa. Koper: Visoka šola za management, 2000. Dostopno na naslovu: http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/glas___poslovna_etika.pdf
|