Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



2012 > Letnik 2, št. 4




Mag. Iris Fink Grubačević, Irena Balažinec: POMEN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V NOVI LJUBLJANSKI BANKI D.D.

natisni E-pošta

 

POVZETEK

 

V prispevku je prikazan pomen in pomembnost družbene odgovornosti podjetij.

Uvodoma predstavimo splošna teoretična izhodišča družbene odgovornosti in uvajanje družbene odgovornosti v podjetja. V osrednjem delu preidemo na obravnavo poročanja o družbeni odgovornosti ter prikaz uresničevanja družbene odgovornosti v Novi Ljubljanski banki d.d. z vidika analize področij poročanja o družbeni odgovornosti in z vidika percepcije zaposlenih o izvajanju družbeno odgovornih aktivnosti v podjetju.

 

Ključne besede: družbena odgovornost, poročanje o družbeni odgovornosti, deležniki

 

ABSTRACT

The paper presents the significance and the importance of corporate social responsibility. The first part shows the general theoretical foundations of the social responsibility and the introduction of social responsibility in businesses. The main part of the paper deals with reporting on corporate social responsibility and shows its implementation in Nova Ljubljanska banka d.d. based on the analysis of the areas of reporting and in terms of the perception of employees on the implementation of socially responsible activities in the company.
 
Keywords: corporate social responsibility, reporting on corporate social responsibility, stakeholders

 

1. UVOD

 

V času globalizacije je odgovornost podjetij do okolja in širše družbe postala že nuja, česar so se v zadnjem desetletju pospešeno začela zavedati tudi slovenska podjetja. Družbena odgovornost ne pomeni več zgolj samo izpolnjevanja zakonskih zahtev, ampak gre za korak dlje, saj obsega vrsto prostovoljnih aktivnosti na vseh področjih delovanja podjetja. Podjetja tako dodatno vlagajo v zaposlene, odnose z deležniki in okolje. Kljub naraščajoči gospodarski krizi v zadnjih letih je večina podjetij še vedno solidarnih po svojih finančnih zmožnostih, medtem ko nekatera podjetja smatrajo družbeno odgovornost kot nepotreben strošek.

 

V nadaljevanju bomo prikazali različne definicije družbene odgovornosti, razložili pomen uvajanja politike družbene odgovornosti v podjetje ter pričakovanja o poročanju podjetij o svojih aktivnostih na obravnavanem področju. Poglobili se bomo v analizo delovanja Nove ljubljanske banke d.d. (v nadaljevanju NLB) na področju poročanja o družbeno odgovornih aktivnostih ter percepciji njihovih zaposlenih o uresničevanju teh aktivnosti.

 

2. DRUŽBENA ODGOVORNOST

 

O družbeni odgovornosti govorimo takrat, ko se vprašamo, kako vpliva podjetje na družbo preko prodaje svojih izdelkov/storitev, kako zaposluje, kako usposablja in skrbi za razvoj  zaposlenih, kako vpliva na okolje, koliko in kako vlaga v družbeno skupnost, ali spoštuje človekove pravice - vse to so kriteriji, na katerih temelji družbena odgovornost podjetja.

 

2.1 Definicije družbene odgovornosti

 

Največkrat citirana je verjetno definicija družbene odgovornosti, ki jo je leta 1999 objavil Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj, ki pravi: »Družbena odgovornost pomeni nenehno zavezanost podjetja k etičnemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe nasploh.« Omenja pet prednostnih področij, in sicer: človekove pravice, pravice zaposlenih, varstvo okolja, vključevanje v skupnost in odnose z dobavitelji.

 

Evropska komisija je v Obnovljeni strategiji EU za družbeno odgovornost podjetij (Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij, 2011) opredelila družbeno odgovornost kot koncept, po katerem podjetja v svoje poslovne dejavnosti in odnose z interesnimi skupinami prostovoljno vključujejo družbena, okoljska in etična vprašanja ter človekove pravice in varstvo potrošnikov.

 

Družbena odgovornost je med drugim koncept vrednot, s katerimi bi se dala najti pot iz sedanje slepe ulice človeštva, v katero ga vodita koncept gospodarske rasti (ne glede na resnične potrebe po njej) in zloraba eksternih ekonomik. Zato kaže storiti več, da bi vodilni družbeni organi dosledneje podpirali razvoj družbene odgovornosti, na primer z vzpostavitvijo (med-) državne strategije za razvoj družbene odgovornosti, ne da bi vplivni tudi po tej poti zlorabili svoj vpliv. Potrebna je inovacija vrednot/kulture/etike/norm in ekonomske teorije in prakse, da bi človeštvo preživelo (Mulej, 2008).

 

Jaklič (1999) navaja, da je družbeno odgovorno podjetje tisto, ki se odgovorno obnaša do vseh delujočih subjektov v njegovem okolju. To pomeni biti odgovoren do vseh, primarnih in sekundarnih interesnih skupin.

 

Carroll (1991) meni, da skupna družbena odgovornost podjetij pomeni hkratno izpolnjevanje ekonomske odgovornosti podjetja, zakonodajne, etične in filantropske odgovornosti. Te odgovornosti po pomembnosti hierarhično prikaže v obliki piramide (slika 1).

 

  

slika44 


Slika 1: Carrollova piramida družbene odgovornosti ( Carroll, 1991, str. 8)

 

 

Na dnu piramide so ekonomske odgovornosti, ki od podjetja zahtevajo, da je dobičkonosno na podlagi prodaje svojih izdelkov/storitev, in tako ustvarja osnovo na kateri slonijo vse ostale odgovornosti. Drugi nivo predstavljajo zakonodajne odgovornosti oz. spoštovanje zakonskih določb, ki opredeljujejo sprejemljivo in nesprejemljivo vedenje v družbi in zagotavljajo pošteno in pravično poslovanje. Ob vsem tem se od podjetja pričakuje, da deluje etično odgovorno, kar pomeni, da deluje pošteno in pravično, s čim manj škodovanja svojim deležnikom (Carroll in Buchholtz, 2000).  Ta del zajema vrednote in norme, ki niso zakonsko določene, zaradi česar so dostikrat sporne, saj jih mnogo podjetij ne upošteva. Vrh piramide predstavljajo filantropske odgovornosti, ki združujejo lastnosti dobrega državljana in prispevajo h kvaliteti življenja v skupnosti, kjer deluje podjetje, ampak niso zakonsko zahtevane. Težnja  biti ''vzoren državljan'' sili podjetja v filantropska dejanja v obliki doniranja finančnih sredstev ali drugih oblik prispevkov kulturi, športu, umetnosti, izobraževalnemu ali zdravstvenemu sistemu ipd.  Pri filantropskih odgovornostih se tako od podjetja pričakuje, da prostovoljno izvaja aktivnosti, ki so v korist celotne družba in izboljšujejo kakovost življenja v skupnosti.

 

3. UVAJANJE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJA

 

Zanimanje za družbeno odgovornost je vse večje in tudi vse več podjetij načela družbene odgovornosti vključuje v svojo politiko poslovanja, kar pripomore k dodani vrednosti podjetja in družbe kot celote v smislu trajnostnega razvoja. Podjetje potrebuje veliko truda, prilagajanja, informiranja in izobraževanja, da postane družbeno odgovorno.

 

Prvi korak pri uvajanju družbene odgovornosti v podjetje je analiza dejanskega, obstoječega stanja v podjetju. Družbeno odgovornost je potrebno najprej vpeljati v vizijo, poslanstvo, vrednote in strategijo podjetja. Podjetje mora tudi oceniti, kakšne možnosti uvajanja družbene odgovornosti ima glede na njegove vire in pogoje, ki jih nudi okolje in kakšna so tveganja. Včasih je potrebna za uvedbo družbeno odgovornega poslovanja v podjetje, ko se opredelijo konkretni projekti, tudi sprememba v načinu delovanja, reorganizacija podjetja, dodatno izobraževanje ali celo nove zaposlitve.

 

V družbeno odgovorni organizaciji potrebujemo vodje, ki jim moralne kategorije, kot so etičnost, odgovornost, humanost in altruizem niso tuje, saj osebna morala vodje pomembno odloča o splošni podobi, ugledu in uspešnosti organizacije (Šopar, 2008).

Ključna motiva, zakaj se podjetja odločajo za uvajanje družbene odgovornosti sta: prvi je moralen - podjetja se zavedajo, da delujejo v soodvisni družbi, kjer imajo poleg ustvarjanja dobička za podjetje tudi odgovornost ustvarjati dodano vrednost za družbo in izboljšati kakovost življenja, drugi motiv je ekonomski - podjetja, ki se predstavljajo kot družbeno odgovorna, imajo večji ugled, lojalnost med potrošniki, so bolj zaželena s strani iskalcev zaposlitve, z zmanjševanjem emisij in odpadkov zmanjšujejo onesnaževanje okolja in svoje lastne stroške ipd. (Jernejčič Dolinar, 2009).

Obstajata dve skupini ključnih dejavnikov, ki imata velik pomen in velik vpliv na razvoj družbene odgovornosti v podjetju. Nekatera podjetja se odločijo za aktivnosti na podlagi zastavljenih ciljev, strategij in organizacijskih vrednot, druga zaradi pritiskov iz okolja.

Vpliv različnih skupin zunanjih deležnikov, s katerimi podjetje sodeluje in je od njih odvisno ustvarjajo zunanji pritisk na družbeno odgovorno poslovanje. Vlagatelji so pripravljeni investirati sredstva v podjetje, če so vrednote podjetja skladne z njihovimi - tudi v primeru, ko gre za razvoj družbene odgovornosti podjetja, kot pozitivne družbene spremembe. Potrošnikom se moč na trgu še povečuje, saj s svojim ravnanjem izredno vplivajo na družbeno odgovornost podjetij, kaže pa se na naslednja načina: bojkotirajo izdelke (zavračajo nakup izdelkov, ki so v nasprotju z njihovimi vrednotami) in s tem podjetje, ki se obnaša družbeno neodgovorno (civilne iniciative, nevladne organizacije) ali pa upoštevajo etične vidike in z nakupom »nagradijo« podjetje in njegovo družbeno odgovorno prakso. V večini primerov je za izdelke takega podjetja pripravljen plačati več (Borisek, 2011). Dandanes veliko podjetij vstopa v trajno partnerstvo z lokalno skupnostjo in prostovoljnimi organizacijami v skupnosti, kjer delujejo. Na ta način maksimirajo resurse podjetja z namenom doseganja poslovnih ciljev in zadovoljevanja potreb skupnosti. Družbena odgovornost do okolja vključuje oblikovanje takšnih poslovnih odločitev, ki lahko minimizirajo negativne vplive in stroške proizvodnega procesa. Tako je podjetje lahko dejavno na področju varovanja okolja z uvajanjem okoljskih upravljavskih sistemov, zmanjšanjem emisij, odpadnih voda in odpadkov, recikliranjem ter izrabljanjem virov na način, ki zagotavlja njihovo trajnost.

 

Vizija, vrednote in organizacijska kultura podjetja so zelo pomembne notranje sestavine družbeno odgovornega podjetništva. Z njimi podjetje kaže svoj edinstveni karakter javnosti. Etična načela odražajo vrednote podjetja, ki se oblikujejo v povezavi z načeli njegovih deležnikov ter družbe, v kateri deluje. Vrednote vodstva podjetja in njihova pripravljenost delati družbeno odgovorno, so močan motivacijski dejavnik za zaposlene v tem podjetju, kar vpliva na pozitivno organizacijsko klimo in povzroča občutek pripadnosti. Eden največjih vplivov, ki jih ima podjetje na skupnost, se kaže v zaposlovanju in skrbi za zaposlene. To pomeni generiranje kvalitetnih in zanesljivih delovnih mest. Podjetje lahko, na primer, vlaga v zaposlene tako, da jim ponudi usposabljanje, od katerega bodo imeli korist tako zaposleni kot podjetje, ali pa posveča posebno pozornost določenim ciljnim skupinam zaposlenih (npr. družinam prijazno zaposlovanje) (Karničnik, 2007).

 

4. POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI PODJETJA

 

Od podjetij se pričakuje, da bodo delovala v korist družbe in okolja ter da bodo razkrivala svoje poslovanje. Primerno obveščanje vseh deležnikov oziroma interesnih skupin o delovanju podjetja je velik del družbene odgovornosti. Podjetje, ki želi imeti od družbenega ravnanja korist, mora o tem poročati. Pri družbenem poročanju je pomembna primerna komunikacija, a ne samo v smislu oglaševanja, ampak tudi v smislu preglednosti, pravočasnosti in poštenosti komuniciranja z vsemi deležniki podjetja (Merčun, 2007).

 

Poročanje o družbeni odgovornosti je pomembna dejavnost, saj veliko pove o podjetju, o njegovi stabilnosti in perspektivnosti, tako z vidika vlaganja kot poslovanja in zaposlovanja ter vpliva na okolje. Poročanje lahko podjetju prinese tudi dodano vrednost, ki vpliva na boljšo prodajo in na povpraševanje iskalcev zaposlitve v tem podjetju (Kozoderc, 2009).

 

Tako kot odgovorno podjetništvo, mora biti tudi komunikacija o družbeni odgovornosti zastavljena strateško. Deležnike podjetje z aktivnostmi ne seznanja naključno, ampak po načrtovanem programu. Komunikacija se prične že v začetnih fazah načrtovanja družbene odgovornosti, ko podjetje skupaj z lokalno skupnostjo ugotavlja, katere teme so za njih, glede na specifične potrebe in interese, najbolj relevantne.

 

V podjetju je potrebno organizirati zbiranje, obdelovanje in komuniciranje aktivnosti s področja družbene odgovornosti. Običajno to delo opravijo Službe za odnose z javnostmi v sodelovanju s predstavniki oddelkov za informacijsko tehnologijo, računovodstva, trženja in prodaje. Če se poroča o aktivnostih s področja okolja, se vključi tudi predstavnik varstva okolja in predstavnik kadrovske službe, če gre za področje upravljanja s človeškimi viri (Drevenšek, 2005).

 

Redno poročanje o socialnih in okoljevarstvenih rezultatih poslovanja je za podjetje ključnega pomena, ker vse več investitorjev in drugih deležnikov (zaposleni, kupci, dobavitelji, lokalna skupnost, država) te informacije zanimajo. Investitorji svoja sredstva raje vlagajo v podjetja z razvitim sistematičnim načinom poročanja o vprašanjih, ki se nanašajo na družbeno odgovorna ravnanja (Lahovnik, 2006).

 

Družbeno odgovornost podjetja pogostokrat izkoriščajo v trženjske namene oziroma v družbeni odgovornosti vidijo le pripomoček za stike z javnostjo. To počnejo na tak način, da oblikujejo razna poročila o svoji družbeni odgovornosti, ki so namenjena njihovim interesnim skupinam.  V poročilih podjetja razkrijejo le tisto, kar sami želijo (Slapničar, 2007), zato so pomembni tudi ostali mediji, ki vsakodnevno spremljajo in poročajo o delovanju podjetij.

 

5. NLB IN DRUŽBENA ODGOVORNOST

 

NLB Skupina je največja slovenska bančno-finančna skupina, ki jo sestavljajo NLB d.d. in 47 bank in družb, njeno dejavnost na tržišču pa dopolnjujejo še podružnica in predstavništva v tujini. Bančništvo je v NLB Skupini najpomembnejša dejavnost, ki jo zaokrožajo druge finančne dejavnosti kot so zavarovalništvo, upravljanje premoženja, lizing ter faktoring in forfetiranje.

 

V NLB d.d. in NLB Skupini, ki deluje na globalnem trgu, se družbene odgovornosti zavedajo že dolgo. Družbene in okoljske pobude odgovorno vključujejo v svoje delovne procese in se s tem pridružujemo krogu domačih in mednarodnih javnih in zasebnih finančnih institucij in podjetij, ki se zavedajo svoje družbene vloge. Družbeno odgovornost so uspešno vpeljali v poslovanje in izvajajo mnoge družbeno odgovorne akcije. Dogodki in škandali, ki se v zadnjem času dogajajo tako v slovenskem kot svetovnem bančništvu, so še en razlog več, da družba od bank zahteva družbeno odgovorno poslovanje.

 

Dejstvo je tudi, da je gospodarska kriza, tako kot skoraj na vsa pomembnejša področja, posegla tudi na področje družbene odgovornosti podjetij. Podjetja, tudi NLB, se soočajo s težavami in to vpliva tudi na obseg sredstev, ki so namenjena razvoju družbene odgovornosti.

 

5.1 Področja poročanja o družbeni odgovornosti v NLB

 

NLB letno poroča o aktivnostih Družbene in okoljske politike, ki so zapisane v izvedbenem aktu v skladu s sprejetim sklepom Uprave NLB d.d.

 

Obseg izvajanja družbene in okoljske politike, katere osnova je dokument Družbena in okoljska politika NLB, je odvisen od poslovnega uspeha NLB. Pri pregledu in analizi poročanja v Letnem poročilu, smo zasledili naslednja  področja družbeno odgovornega ravnanja (Letno poročilo NLB, 2011):

 

  • Zaposleni: NLB že vrsto let ravna družbeno odgovorno do svojih zaposlenih s sistematičnim izobraževanjem in sofinanciranjem študija, pri premagovanju stisk zaposlenim ponuja solidarno finančno pomoč, ob večjih nesrečah zbira sredstva za pomoč prizadetim, prek športnega društva zaposlenim omogoča tudi redno rekreacijsko vadbo ipd. V letu 2011 je NLB prejela tudi certifikat Družini prijazno podjetje.

 

Kar 93 % izobraževanja je v banki organiziranega interno. Dokaz za to, da NLB veliko vlaga v razvoj in izobraževanje zaposlenih, so gotovo tudi priznanja, ki jih je banka pridobila v letu 2011:

  • NLB Šola za finančno svetovanje - dobitnica priznanja za najboljši HRM projekt leta (prvo mesto).
  • NLB je prejemnica priznanja TOP 10 Izobraževalni management 2011. Priznanje za sistematično investiranje v znanje in skrb za izobraževanje ter usposabljanje zaposlenih je NLB prejela že četrtič.

In v letu 2012:

  • NLB - dobitnica priznanja za tretje mesto za HRM projekt leta 2012, ki ga že deset let podeljuje Planet GV v sodelovanju z revijo HRM.

Za zaposlene v NLB že vrsto let poteka, v oktobru in novembru, izvajanje cepljenja proti sezonski gripi, ki je v okviru preventivnega zdravstvenega varstva.

  • Sindikati: NLB si prizadeva tudi v čim večji meri upoštevati cilje Strategije poštenega ravnovesja sindikata in utrditi konstruktivno sodelovanje s sindikati.
  • Stranke: NLB uresničuje zastavljeno strategijo usmerjenosti k strankam z oblikovanjem in uresničevanjem strategij za različne skupine strank.
  • Družba in okolje: NLB izpolnjuje cilje, ki si jih je leta 2010 zadala v dokumentu Družbene in okoljske politike in s tem izpolnila tudi zahteve mednarodnih razvojnih ustanov, s katerimi sodeluje pri različnih oblikah zadolževanja. NLB svojo družbeno vlogo izraža tudi s sponzorstvom in donatorstvom. V letu 2011 je NLB podprla skoraj 500 projektov.
  • Šport: NLB sodeluje z organizatorji rekreativnih prireditev po vsej Sloveniji, zaposleni so organizirani v ekipe, ki se redno udeležujejo teh tekmovanj. Leta 2011 je bila NLB tudi sponzor Ljubljanskemu maratonu, ki se ga je udeležilo veliko število zaposlenih.
  • Kultura: Z dolgoletnim sodelovanjem je banka postala pomemben partner Jazz festivala Ljubljana. S Festivalom Ljubljana NLB sodeluje že več kot deset let. V skrbi za slovensko kulturno dediščino banka že več desetletij gradi umetniško zbirko.
  • Humanitarnost: NLB v regijah, kjer je dejavna s poslovno mrežo, sodeluje v več kot 100 humanitarnih projektih. Med večjimi partnerji banke so že vrsto let Karitas in Rdeči križ ter mnoge bolnišnice in ustanove. V letu 2011 je NLB v vseslovenski humanitarni akciji Dobra zvezda podarila sredstva domovom za starejše. V vseh poslovalnicah so postavljeni zbiralniki za drobiž, s katerimi lokalne humanitarne organizacije organizirajo zbiranje prispevkov za svojo dejavnost. Banka posveča pozornost tudi zagotavljanju lažjega dostopa v poslovne prostore za funkcionalno ovirane osebe, da se omogoči lažji dostop v vse poslovalnice banke.
  • Varovanje okolja: NLB je v letu 2010 in 2011 prejela nagrado Zelena pisarna, ki jo Planet GV vsako leto podeljuje organizacijam javnega in zasebnega sektorja, ki opravljajo večinoma pisarniško dejavnost ter želijo s svojim delovanjem opozoriti na okoljske težave in jih ustrezno reševati. Cilji, povezani z varovanjem okolja, se upoštevajo tudi pri nabavi pisarniških materialov, izvedbi razpisov drugih nabav, zmanjševanju porabe papirja, vode in električne energije. V letu 2011 je bila izvedena racionalizacija pošiljanja izpiskov, ki bo veliko prispevala k manjši porabi papirja in prihranku podjetja. V vseh poslovnih zgradbah NLB so nameščeni ekološki otoki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in v nekaterih, večjih zgradbah, so postavljeni tudi zbiralniki za odpadne baterije (Letno poročilo NLB, 2011).

5.2 Družbena odgovornost v NLB z vidika zaposlenih

 

V novembru 2012 je bila v NLB narejena raziskava med naključno izbranimi zaposlenimi, ki je pokazala, da zaposleni poznajo termin družbene odgovornosti in da skoraj vsi tudi delujejo družbeno odgovorno. Analiza je prav tako pokazala, da zaposleni menijo, da je NLB kot podjetje, z manjšimi odstopanji, zelo dejavno na področju družbene odgovornosti.

 

Večina zaposlenih v NLB razume, da je družbena odgovornost skrb za okolje ter dobrodelnost in skrb za ljudi. Sledita odnos z zaposlenimi, kakovost in varnost izdelkov/storitev in nazadnje odnos s strankami.

 

Zaposleni ocenjujejo, da delujejo družbeno odgovorno v odnosu do narave. Ta ocena je zaslužna predvsem ozaveščanju, ko gre za ločevanje odpadkov, manjši izpust CO2, varčevanje z energijo, vodo, ipd. Pomembno jim je tudi, da prispevajo v dobrodelne namene in kupujejo okolju prijazne izdelke. S preudarnim nakupovanjem in povpraševanjem po posameznih izdelkih, potrošniki vplivamo na to, katere izdelke bodo podjetja uvrščala v svoj proizvodni oziroma prodajni program. Med okolju prijazne izdelke se uvrščajo ekološka čistila, ekološko pridelane vrtnine, naravna kozmetika, gensko nespremenjena živila. Zaposleni pri svojih nakupih upoštevajo tudi izvor blaga. Najmanj pomembno jim je, da bi za realizacijo družbeno odgovornega ravnanja opravljali prostovoljno delo, spremljali v medijih članke o družbeni odgovornosti in ne kupovali izdelkov, testiranih na živalih.

 

Za ohranjanje naravnega okolja v podjetju največ zaposlenih skrbi tako, da varčujejo z energijo. Varčevanje z energijo in njena učinkovita raba se prične z zavedanjem, da energija ni dana sama po sebi in da je prav tako ni v neomejenih količinah. Nadalje varčujejo s papirjem in ločujejo/preprečujejo/zmanjšujejo odpadke. V sklopu zmanjševanja porabe papirja, je v letu 2010 začel izhajati interni časopis v elektronski obliki, v letu 2011 pa je bila izvedena racionalizacija pošiljanja izpiskov.

 

Največ zaposlenih v NLB meni, da družbena odgovornost za podjetje najpogosteje predstavlja način upravljanja z ugledom. Dejstvo je, da imajo podjetja, ki vključujejo družbeno odgovornost v poslovanje podjetja, večji ugled, ki je dragocen vir, s katerim mora podjetje pazljivo ravnati, še posebno v današnjem času. Takšno poslovanje vpliva na celotno uspešnost podjetja in omogoča konkuriranje na trgu in prodiranje na nove trge. Menimo tudi, da družbena odgovornost za podjetje najpogosteje predstavlja konkurenčno prednost in marketinško delovanje. Najmanj pa, da družbena odgovornost za podjetje najpogosteje predstavlja dodatni strošek. Kar potrjuje, da se zaposleni v NLB zavedajo, da družbeno odgovorno ravnanje podjetja ni le strošek, ampak investicija in pogoj za uspešnost poslovanja podjetja v prihodnosti.

 

Večina zaposlenih, kljub slabemu ugledu podjetja v zunanjem okolju, še vedno zaupa in verjame v večino aktivnosti, ki jih le-to izvaja. Nekaj malega je odstopanj pri trditvi, da NLB zaposlene, ki so posebej inovativni in se izkažejo pri svojem delu, še posebej nagrajuje, kar v današnjih časih varčevanja in zniževanja stroškov tudi ni pričakovati. V tako velikem sistemu kot je NLB, je tudi težko identificirati in zadovoljiti razvojne sposobnosti in inovativnost vsakega posameznika, kar je sicer strateški cilj banke in nove kadrovske strategije, vendar je prav, da se na to občutljivo področje večkrat opozori. Zaposleni si želijo, da bi NLB omogočila več rednih športnih aktivnosti, ki so se, v primerjavi s preteklostjo, res zmanjšale, kar je posledica krčenja sredstev za tovrstne aktivnosti. Etična drža in spoštovanje kodeksa družbeno odgovornega ravnanja (vrednote, poštenost, enakost, kultura,...) je naslednje področje, o katerem velja razmisliti v NLB-ju. Tako kot mora vsak zaposleni pri sebi premisliti o svoji etični drži, je prav, da etična načela ponovno dobijo svoje mesto v viziji in vrednotah celotne NLB.

 

Čeprav se NLB pridruži in sodeluje v vsaki večji vseslovenski čistilni akciji, po raziskavi sodeč, zaposleni pričakujejo na tem področju še večje angažiranje. Vodstveni delavci bi lahko svoje podrejene z dodatnim opozarjanjem, npr. na rednih sestankih, seznanjali s tekočimi akcijami in tako preprečili neinformiranost in dodatno spodbudili sodelovanje. Čim več se bo govorilo o družbeni odgovornosti, bolj se bo zasidrala v zavest vseh nas (Balažinec, 2012).

 

6. ZAKLJUČEK

 

Prav globalizacija, mediji in povečan dostop do informacij, so prispevali k ozaveščenosti o okoljskem, družbenem in ekonomskem vplivu naših potrošniških odločitev na družbeno odgovorno ravnanje podjetij. Podjetje ni povsem neodvisno, ampak deluje v določenem družbenem okolju, ki tudi samo vpliva na podjetje. Vse več strank zahteva, da ponudniki storitev oz. proizvodov izpolnjujejo merila družbene odgovornosti, da pristopajo k določenim dogovorom in da o tem tudi poročajo. Stranke vse bolj povprašujejo ali podjetja lahko dokazujejo, kaj počnejo na področju družbene in okoljske odgovornosti.

 

Miselnost menedžmenta je bila do nedavnega, da je glavni cilj ustvarjanje čim večjega dobička podjetja, kar naj bi povečevalo tudi ekonomsko moč družbe, vendar je vsem zelo jasno, da se mora ta miselnost spremeniti. Podjetja bi lahko, s spremembo miselnega ozadja, kulture, vrednot in filozofije udeležencev, postala prijazna. Tukaj ne gre samo za okolje, ekološki vidik, ampak tudi za družbeno odgovorno rabo znanja, tehnologije in spoštovanje človekovih pravic.

 

Pristop k družbeni odgovornosti je za konkurenčnost podjetij vse pomembnejši. Analiza delovanja NLB na področju družbene odgovornosti v upravljanju ter odnosu do zaposlenih in širše skupnosti je pokazala, da podjetje s tem, ko prevzema družbeno odgovornost, lahko pridobi dolgoročno zaupanje zaposlenih, lastnikov, strank in širše skupnosti. Zaupanje pa je tisto, ki prispeva pogoje in okolje, v katerem je podjetje lahko konkurenčno, inovativno in rastoče.

 

 

7 LITERATURA IN VIRI

 

  • 1. Balažinec, I. 2012. Družbena odgovornost v NLB d.d.. Diplomsko delo. Ljubljana, IBS Ljubljana.
  • 2. Borišek, A. 2011. Varstvo potrošnika, GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje. Ljubljana. (citirano 26.09.2012).
  • 3. Carroll, A. B. 1991. Business Horizons: The Pyramid of Corporate Social Responsibility: Toward the Moral Management of Organizational Stakeholders, July-August, str. 4.
  • 4. Carroll, A. B., K. Buchholtz A. 2000. Bussiness & Society: Ethics and Stakeholder management. South-Western College Publishing. United States of America,.
  • 5. Corporate Social Responsibility (CSR) (on line). World Business Council for Sustainable Development. (citirano: 27.09.2012).
  • 6. Drevenšek, M. 2005. Družbena odgovornost: kaj, zakaj, kako? (on line). Velenje. (citirano 17.09.2012).
  • 7. Družbena in okoljska politika NLB. 2010. Ljubljana: NLB.
  • 8. Interni pravilniki NLB. 2011. Poslovna politika. Družbena in okoljska politika NLB. Ljubljana: NLB.
  • 9. Jaklič, M. 1999. Poslovno okolje podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
  • 10. Jernejčič Dolinar, B. 2009. Družbena odgovornost podjetij. Zbornik 6. Študentske konference Fakultete za management Koper. Koper-Celje-Škofja Loka, 18.-20. november, str. 310.
  • 11. Karničnik, M. 2007. Kaj? Zakaj? In kako? Družbeno odgovorno podjetništvo (on line). (citirano 27.09.2012).
  • 12. Kozoderc, D. 2009. Trajnovativnost: novi izzivi družbene odgovornosti organizacij. Ljubljana: Salve.
  • 13. Lahovnik, M. 2006. Družbena odgovornost organizacij kot ključni element strategije poslovanja. V: Rozman, R. in Kovač, J. Družbena odgovornost in etika v organizacijah: zbornik referatov. Brdo pri Kranju: Ekonomska fakulteta.
  • 14. Letno poročilo 2011 (on line). NLB d.d.: Ljubljana, 2012. (citirano 01.10.2012).
  • 15. Marčun, T. 2007. Družbeno poročanje v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
  • 16. Mulej, M. 2008. Izobilje brez družbene odgovornosti = globalna revščina? Prispevki družbene odgovornosti k dolgoročni uspešnosti vseh udeležencev na trgu. Zbornik povzetkov prispevkov: 3. Mednarodna konferenca, str. 21.
  • 17. Mulej, M. 2011. Potrebno je upoštevati etiko soodvisnosti pri razvoju družbene odgovornosti (on line). MMC RTV SLO. (citirano 02.11.2012).
  • 18. Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011-14 (on line). Evropska komisija. Bruselj, 25.10.2011. (citirano 24.10.2012).
  • 19. Slapničar, S. 2007. Ali več družbene odgovornosti pomeni dobro novico za lastnike. Finance, letnik 16, št. 213, str. 18.
  • 20. Šopar, N. 2008. Osebne vrednote in odgovorno vodenje. Prispevki družbene odgovornosti k dolgoročni uspešnosti vseh udeležencev na trgu: Zbornik prispevkov predavateljev (CD-ROM). Maribor, IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, str. 57.