Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



Mag. Božena Kramar: INVESTICIJE/PROJEKTI, TVEGANJA IN OCENJEVANJE INVESTICIJ

natisni E-pošta

Povzetek

Načrtovanje investicijskih projektov predstavlja kreativen način razmišljanja in sprejemanja investicijskih odločitev.

Vključuje pripravo, oceno, izvedbo in poslovanje investicijskega projekta. Podatke in informacije, ki so potrebni za izvedbo projekta, investitor pretehta že v fazi priprave investicijskega programa, da nekoliko zmanjša tveganje, ki je sicer nujno povezano z investicijskim podvigom. Investitor rabi projekt, da sam zase oceni, ali se mu splača iti v investicijski podvig in da z njim prepriča bodoče sofinancerje, da se jim v ta projekt splača naložiti svoj kapital. Investicijska študija je tehnološko tehnična in ekonomska osnova za investicijsko odločitev.

 

Abstract

Planning of investment projects is a creative way of thinking and taking investment decisions. It includes preparation, evaluation, implementation and management of the investment project. Investor examines data and information needed for the project at the stage of preparing his investment plan to slightly reduce the risk, which is necessarily associated with the investment venture. The investor needs a project to estimate if it is worth going into a venture, and to convince the future co-financers to invest their money. The investment study is a technological, technical and economic basis for investment decisions.

 

Investicija, investicijski projekt/program - definicije

Definicija termina investicije v slovarju slovenskega knjižnega jezika je: »uporaba denarja za povečanje premoženja, naložba«. Bolj uporabniško povedano gre pri investiciji za realizacijo projekta od ideje do njegove realizacije. Z vidika podjetij so investicijske odločitve najpomembnejše poslovne odločitve, saj bistveno določajo pogoje gospodarjenja v prihodnosti in imajo dolgoročne posledice za razvoj in poslovanje podjetja.  Investicije imajo z vsemi posledicami, ki jih prinašajo, velik pomen za skladen razvoj vsakega narodnega gospodarstva, saj, ko so sprejete, določajo bodočo strukturo proizvodnje in dolgoročno skladnost ponudbe s povpraševanjem na globalni ravni. Glede na to, da gre pri investicijskih odločitvah (tako na makro kot na mikro ravni) praviloma za omejena finančna sredstva, je nujno potrebna skrbna proučitev vseh investicijskih različic, da bi preprečili oportunitetne izgube. Za primerjavo alternativnih investicijskih možnosti moramo zagotoviti primerljivost vseh variant, metode ali merila, s katerimi jih ocenjujemo pa morajo zagotoviti nedvomljive napotke pri izboru najprimernejše variante investicije.

 

Kaj je investicijski projekt? V metodologiji ocenjevanja investicijskih projektov (NLB, 2010) je projekt definiran kot »naložba v povečanje in ohranjanje premoženja v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja, vključno naložbe v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij in druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti.« Med takimi aktivnostmi se v banki največkrat srečujemo s:

-povečevanjem osnovnih sredstev (trajna opredmetena sredstva, neopredmetena sredstva),

-povečevanjem finančnih naložb podjetja (dolgoročni nakupi deležev v drugih gospodarskih subjektih),

-projektnim financiranjem in javno-zasebnimi partnerstvi in  

-povečevanjem trajnih gibljivih sredstev (v primerih gradnje za trg, kjer gre za povečevanje zalog).

 

Vsak investitor, ki gre v realno naložbo, se prej ali slej sooči s potrebo po izdelavi investicijskega programa. Tudi v primeru porabe proračunskih sredstev (evropskih, državnih, občinskih) za namen investiranja, zakonodaja določa obvezen sestavni del pripravljalne faze-investicijsko dokumentacijo (v UL RS št.60/2006). Na podlagi te dokumentacije, ki vsebuje opis tehničnih značilnosti investicije, njeno ocenjeno vrednost, vire financiranja, dinamiko realizacije in učinkovitost (ekonomsko, družbeno), bi investitor moral sprejeti odločitev, ali naj z investicijo nadaljuje. Ne nazadnje je investicijski program potreben, da z njim investitor prepriča bodoče sofinancerje,bodisi finančne institucije, bodisi državne institucije in druge posojilodajalce finančnih sredstev, da se jim v ta projekt splača naložiti svoj denar.

 

Čeprav je vsak investicijski projekt posebnost zase, pa je osnovna vsebina oziroma struktura investicijskega programa za vse investicije (naložbe) dokaj standardizirana. Vsak program mora obravnavati naslednja temeljna vprašanja o investiciji:

-investitorjeve možnosti in sposobnosti,

-tržne možnosti (prodajne in nabavne),

-tehnološko tehnične značilnosti,

-problem lokacije,

-vprašanja zaščite okolja in varstva pri delu,

-organizacijske rešitve,

-finančne elemente,

-oceno upravičenosti,

-oceno zanesljivosti oziroma tveganja in

-zbirno oceno z zaključki.

 

Investicijski program obravnava podrobno razčlenjeno optimalno varianto konkretne investicije. Temelji na določenih predhodnih raziskavah in/ali določeni dokumentaciji in sicer:

-projektni dokumentaciji po zakonu, ki ureja graditev objektov,

-prostorskih aktih v primerih prostorskih ureditvenih pogojev,

-tehnično-tehnološkem projektu s specifikacijo opreme,

-ekoloških, geoloških in drugih raziskavah,

-dokazljivih virih financiranja (zaprta finančna konstrukcija projekta).

 

Osnovni pogoj za izvedbo projekta na osnovi financiranja z zunanjimi viri sredstev, torej s posojili ali kapitalskimi vložki investitorjev, temelji na zahtevi, da je projekt tehnično, tehnološko, ekonomsko, finančno, pravno, ekološko ter drugače izvedljiv in da predstavlja sprejemljivo raven tveganja.

 

Tveganja pri projektih/programih

Vsak projekt je povezan z različnimi vrstami tveganj, ki se jim ni mogoče izogniti, zato je prepoznavanje in obvladovanje tveganj bistvenega pomena za projektno financiranje. Tveganja se lahko razporedijo med posamezne udeležence projekta,na način, ki omogoča, da določeno vrsto tveganj prevzame tisti udeleženec v projektu, ki jih je najbolj sposoben odpravljati oziroma jih najučinkoviteje obvladuje. Kaj pomeni definicija pojma tveganje? V finančnem slovarju (www.financni slovar.com) je tveganje opredeljeno kot verjetnost, da se bo, zaradi kakšnih zunanjih ali notranjih dejavnikov, zgodila določena škoda oziroma kakršen koli drug negativen izid. Tveganje je pravzaprav možnost, da izid (prihodnost) ne bo takšen, kot je bil predviden. Npr. tveganje je možnost, da bo dejanski donos investicije (naložbe) ali dobiček podjetja drugačen, kot je bil predviden in pričakovan. To vključuje možnost stagnacije ter izgube dela ali celotne investicije. V nadaljevanju navajam ekonomska (komercialna) tveganja, ki imajo velik vpliv na stroške financiranja projekta in so lahko:

  • 1. Tveganje inflacije: večina sredstev financiranja investicij/projektov je zaradi večje prilagodljivosti črpanj in plačil odobrenih na podlagi variabilne obrestne mere in zato se lahko v primeru inflacije denarni tok projekta zmanjša ter pade pod raven, potrebno za plačila zapadlih obveznosti.
  • 2. Tečajna tveganja: ta niso vezana le na spremembo deviznega tečaja, pač pa tudi na konvertibilnost domače valute.
  • 3. Obrestno tveganje: je tveganje, da bodo obrestne mere v prihodnosti višje od pričakovanih.

 

Obstajajo še ostala tveganja, kot so: politična tveganja (vojna, revolucija, nekonvertibilnost valute, nacionalizacija, sprememba fiskalne politike ali davčnega režima ipd.), pravna tveganja (povezana s spremembo zakonodaje), projektna tveganja (tveganja razvoja in priprave projekta, tveganja povezana z izgradnjo in dokončanjem projekta, tehnična tveganja, tveganje upravljanja).

 

Kako se zavarovati pred tveganji? Navajamo odgovor na dveh primerih tveganj.

Tečajna tveganj

Izognemo se jim lahko na različne načine:

-s kombinacijo posojil v domači in tuji valuti,

-s tečajnimi swapi ali opcijami,

-z indeksacijo cen outputa skladno s spremembami deviznega tečaja,

-z zavezo sponzorjev za zagotovitev tuje valute (v obsegu, ki je potreben za servisiranje dolga).

 

Obrestna tveganja

Izognemo se jim lahko na različne načine:

-pogajanja s posojilodajalci za fiksno obrestno mero oziroma kombinacijo fiksne in variabilne obrestne mere,

-zamenjava tipa obrestne mere s pomočjo obrestnih swapov ter

-uporaba drugih izvedenih finančnih instrumentov (obrestne terminske pogodbe, obrestne opcije).

 

Ocenjevanje investicij/projektov v banki       

S terminom »ocenjevanje investicijskih projektov v banki« označujemo sklop opravil, s katerimi strokovne bančne službe ocenijo, če ima predlagani investicijski projekt tehnično-tehnološko ter ekonomsko logiko, če je okoljsko in socialno vzdržen in kot tak potencialno primeren za bančne  naložbe. Ocenjevanje investicij je presojanje upravičenosti investicije/projekta z različnih vidikov, je postopek preverjanja možnosti izvedbe investicije/projekta. Vsebuje ekonomsko-finančno oceno kakor tudi oceno ustreznosti tehnično-tehnoloških, prostorskih, organizacijskih, zakonskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo investicije/projekta.

 

Za presojo upravičenosti projekta se lahko v banki uporabljajo naslednje analize/metode:

-analiza stroškov in koristi, s katero ovrednotimo čim več stroškov in koristi projekta v denarnih enotah,

-analiza ovrednotenja projektnih tveganj (tveganje izvedbe projekta in obratovanja projekta) in splošnih tveganj (politična in druga),

-analiza občutljivosti projekta, ki je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk (povečanje investicijske vrednosti, zmanjšanje prihodkov, povečanje stroškov),

-analiza vplivov na okolje, analiza zaposlovanja, analiza konkurenčnosti ipd.

 

Izbor analize je odvisen od značaja in velikosti investicije ter vrste in kvalitete investicijske dokumentacije. Na temelju obravnavanih analiz, podatkov, informacij o investitorju in investiciji, o trgu, lokaciji, ekologiji in iz finančne analize se pripravi kompleksna finančno-tržna ocena projekta, ki je:

-statična (doba vračanja investicije, rentabilnost investicije, donos investicije na enoto investicijskih stroškov ipd) in

-dinamična (neto sedanja vrednost, interna stopnja rentabilnosti, ocena likvidnosti projekta).

Pri tem izpostavimo, da je treba pri investicijah v rekonstrukcije ali modernizacije izhajati iz podatkov za poslovanje investitorja »z investicijo« in iz hipotetičnih podatkov za poslovanje »brez investicije«. Razlika med učinki poslovanja »z« in »brez« pomeni osnovo za oceno učinkovitosti projekta.

Kaj mora še vedeti investitor za lažje ocenjevanje njegovega projekta? Za večjo preglednost projekta je najbolje, da investicijske postavke prikaže oziroma kategorizira v investicijskem programu v logične sklope. V preglednici prikazujem vsebino teh logičnih sklopov in kje se ti sklopi izkazujejo v dokumentih:

Navedba postavke

Dokumenti, s katerimi se taka postavka izkazuje.

Na kaj moramo biti pozorni?

Zemljišče: stroški nakupa zemljišča, stroški urbanističnih postopkov, stroški prepisov in vpisov, stroški soglasij, strošek urejanja zemljišča, strošek projektiranj, upravne takse

Pogodba o nakupu zemljišča, zemljiškoknjižni izpisek, lokacijska informacija , gradbeno dovoljenje, odločbe upravnih organov, sklepi sodišča....

Gradbena, obrtniška in instalacijska dela - GOI:

stroški goi izvajalcev, stroški nakupa materiala, stroški nadzora

Pogodba z izvajalcem del, izvedbene garancije izvajalcev, plačilne garancije po naročilu izvajalcev

Oprema: vse, kar spada pod opremo, od stroškov strojev do pohištva. Med opremo uvrščamo tudi vozila.

Predračuni, ponudbe, špediterska dokumentacija, računi.

Obratna sredstva: stroški materiala, storitev in dela, ki so potrebni za zagon ekonomski zagon projekta

Načeloma edina postavka, kjer se denar iz kredita usmeri na kreditojemalca, pri ostalih postavkah bi morali s kreditom plačevati izvajalce/prodajalce/dobavitelje

Nakup poslovnih deležev

Dokumenti v notarskem zapisu.

 

Tako dobimo predračunsko vrednost investicije/projekta, ki jo moramo ustrezno sfinancirati. Možni viri financiranja so: lastna sredstva investitorja/podjetja (depozit pri banki, kapital, dokapitalizacija, sredstva za reprodukcijo, prodaja aktive, ki ni namenjena poslovanju, kratkoročne finančne naložbe....), dolgoročni krediti bank ali drugih finančnih in nefinančnih institucij (krediti dobaviteljev opreme, leasingi, poslovni angeli...), nepovratna sredstva, tvegani kapital, kupnine (v primerih gradnje za trg), kompenzacije z izvajalci ali podizvajalci investicijskih del.

Osnovno načelo je, da se dolgoročna sredstva financirajo z dolgoročnimi finančnimi viri. Finančna konstrukcija investicije mora biti zaprta (pokrita) z ustreznimi finančnimi viri. Investicijski projekt se lahko financira s kreditom, ki ima enako ali vsaj približno enako ročnost, kot je življenjska doba investicijskega projekta. Na tak način ohranjamo skladnost med ročnostjo stalnih sredstev in ročnostjo dolgoročnih obveznosti v bilanci stanja. Različni tipi investicij imajo različne življenjske dobe in posledično različne vire za odplačevanje kreditnih obveznosti.

Končna (zbirna) odločitev o investiciji sloni na zbirni oceni, ki pomeni povzetek vseh kazalcev, grupiranih v tri ponderske skupine:

-izločilni kriteriji (interna stopnja rentabilnosti, neto sedanja vrednost, doba vračanja vloženih sredstev),

-funkcionalni kriteriji (likvidnost projekta oziroma investitorja z investicijo, zaprta finančna konstrukcija),

-opisni kriteriji (statični kazalci).

 

Namesto zaključka

Pri vsaki investiciji, ki jo investitor predstavi banki v pisni obliki kot investicijski program- dokument za presojo za ali proti tej investiciji, se pretežno uporabljajo dinamične metode ocenjevanja, poleg teh pa še analiza občutljivosti investicije. Vedeti pa moramo, da tudi najboljše metode ne morejo eliminirati rizika, saj imamo vedno  le omejeno razpoložljive informacije o preučevani naložbi.

 

Literatura:

Bendeković, J. in koautori. 2007.  Priprema i ocjena investicijskih projekata. Zagreb: FOIP 1974 d.o.o.

Lužnik-Pregl, R. in G.Križaj-Bonač. 1991. Priročnik za izdelavo investicijskega programa. Ljubljana:  Ljubljanska banka  d.d.

Mrak, M., M.Gazvoda in M.Mrak. 2005. Priročnik: projektno financiranje: alternativna oblika financiranja infrastrukturnih objektov. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.