Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



Dr. Irena Marinko: Ali sem sposoben za študij na visoki šoli?

natisni E-pošta

V času vpisovanja nas skoraj vsak drugi študent vpraša, če mislimo, da bo zmogel študij.

Takšna vprašanja največkrat pomenijo, da študenti razmišljajo, če bodo uspešni pri izpitih in diplomi, ker že nekaj let niso študirali in imajo poleg študijskih tudi delovne in družinske obveznosti, ali so dovolj inteligentni, da bodo razumeli predavanja visokošolskih učiteljev, ali imajo dovolj dober spomin in podobno. Precej študentov meni, da inteligenca in spomin z leti padata in da je za uspešno učenje tujega jezika potreben poseben talent.

Če študente vprašamo, zakaj dvomijo v svoje sposobnosti za študij, inteligenco in spomin, marsikdo pove, da so mu pomisleke vcepili starši in učitelji v času osnovne, srednje šole ali visoke šole (v katero so se vpisali, a je niso dokončali). Nekateri so pogosto dobivali slabe ocene iz angleščine ali drugega tujega jezika in ob vsaki takšni priliki slišali, da niso nadarjeni za tuje jezike. Če so v osnovni in srednji šoli dosegali samo dober ali zadosten uspeh, so jim tako v šoli kot doma pripovedovali, da naj se po srednji šoli kar zaposlijo, saj očitno nimajo posebnih sposobnosti, ki naj bi bile potrebne za visokošolski študij.

Ali obstajajo resne, zanesljive raziskave, ki dokazujejo, da so redni študenti bolj sposobni od izrednih, da ljudem okrog štiridesetega leta padata inteligenca in spomin, da je za študij tujega jezika potrebna posebna nadarjenost, da so študenti z boljšimi ocenami sposobnejši in bolj inteligentni kot tisti s slabšimi?

Adler je zapisal (Adler, 1998, 16), da imamo vsi več ali manj standardne možgane. Naše misli in dosežke določa način, na katerega jih uporabljamo, ali jih pustimo, da delajo. Keller, Binder in Thiel pravijo, da razlog za učne neuspehe ni premajhna nadarjenost, ampak premalo učenja (Keller, Binder, Thiel, 2000, 24). Duncalf trdi, da pri izpitih ne gre za inteligentnost, temveč za znanje (Duncalf, 1999, 130). Celo najinteligentnejši študenti padejo, če slabo znajo. Če je naše znanje dobro in ga znamo ustrezno izraziti, pa lahko opravimo vsak izpit. Nekatere raziskave so pokazale (Hilton, 1997, 10), da tudi ne drži, naj bi spomin z leti pešal. Spomin je ena izmed tistih redkih človekovih sposobnosti, ki si jih z leti lahko celo izboljšujemo. Marentičeva navaja, da s starostjo upade predvsem hitrost, ne pa toliko moč mentalnega reagiranja; da se starejši v primerjavi z mlajšimi slabše odrežejo predvsem pri nalogah, ki terjajo hitre odgovore in drugačne ali celo nasprotne reakcije od teh, ki so jih bili vajeni (Marentič Požarnik, 2000, 149). Po drugi strani pa so starejši boljši pri reševanju življenjskih in poklicnih problemov, o katerih imajo več izkušenj, saj gledajo širše in upoštevajo več okoliščin. Marentičeva meni, da se ljudje, ki imajo že zelo veliko znanja na nekem področju, hitreje naučijo in bolje zapomnijo novo snov (Marentič Požarnik, 2000, 67).

Ne spominjam se, da bi v dolgoletni praksi na področju izobraževanja kdaj srečala manj sposobnega študenta od drugih. Imeli smo kar nekaj študentov, ki so prišli na šolo s skrajno slabim občutkom, da jim ne bo šlo, a so na to že po prvih dveh uspešno opravljenih izpitih pozabili in pri študiju dosegali kar najvišje ocene. Mnogi študenti so že vnaprej dvomili v uspeh pri izpitih iz tujih jezikov in so s presenečenjem ugotovili, da so pri izpitu dobili vsaj solidno, če že ne prav dobro oceno. Šolo so obiskovale študentke, ki so imele doma bolnega otroka ali umirajočega starša, pa so končale študij hitreje kot drugi, da so se lahko spet bolj posvetile svojim najbližjim. Nekateri naših študentov so živeli v tujini in so veliko študija opravili na daljavo, pa so vseeno diplomirali. Marsikatera študentka je med študijem rodila, pa se pri diplomi ni čisto nič poznalo, da je mesec ali dva manjkala. Spomnim pa se tudi vrste starejših študentov, ki so odlično opravili študij na višji strokovni šoli, se vpisali v visoko šoli in zdaj sprašujejo, kdaj bomo imeli akreditiran magisterij.

 

LITERATURA

Alder, Harry: Train your brain. London: Judy Piatkus Ltd., 1997.

Duncalf, Brian: Kako uspešno opravimo vsak izpit. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1999.

Hilton, Hermine: 50 poti do boljšega spomina. Ljubljana: Forma 7, 1997.

Keller, Gustav, Binder, Annette, Thiel, Rolf Dietmar: Boljša motivacija - uspešnejše učenje. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstava, d. o. o., 2000.

Marentič Požarnik, Barica: Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS, 2000.