IBS Mednarodna poslovna ola Ljubljana
Vabimo vse, ki bi eleli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.
2011 > Letnik 1, t. 3
Dr. Stanko Blatnik: Prihodnost, razvoj in trendi razvoja |
 |
 |
|
V ?lanku se ukvarjam z nekaterimi napovedmi prihodnosti ter trendov, ki lahko bistveno dolo?ijo nao prihodnost, zato je pomembno, da jih poznamo ter smo v tem smislu nanje tudi pripravljeni, ?e ne druga?e tako, da o njih razmiljamo ter jim morda poi?emo alternative. 1. Pet regij prihodnosti
?lovek - velikan Na zemlji ivi velikan. V njegovih rokah je tolikna mo?, da vzdigne brez napora parni voz. Njegove noge so tako hitre, da lahko prehodi na dan tiso? in ve? kilometrov. Ima tudi peruti, s katerimi se povzpne nad oblake vie kakor katera koli ptica. Ima take plavuti, da plava na vodi in pod vodo bolje kakor katera koli riba. Njegove o?i vidijo nevidne re?i, njegova uesa sliijo, kar kdo govori na drugi celini. Tolikna je njegova mo?. Da prebije gore in da ustavlja slapove. Po svoji volji spreminja povrino zemlje, nasaja gozdove, spaja morja in namaka pu?ave. Kdo je ta velikan? Ta velikan je ?lovek. (odlomek iz knjige M. Iljin in E. Segal Kako je ?lovek postal velikan I; knjiga je v prevodu izla oktobra 1949 v 80.000 izvodih).
Kako je mogo?e kupiti ali prodati modrino neba in toploto zemlje? Kaj takega nam je popolnoma tuje. Sveina zraka in bistrost vode nista v nai posesti, le kako bi ju mogli potem kupiti?... Ne vem. Na na?in ivljenja se razlikuje od vaega. Pri pogledu na vaa mesta rde?ega ?loveka zabolijo o?i. Morda zavoljo tega, ker je rde?i ?lovek divjak in ne razume stvari. V mestih belega ?loveka ni mirnega koti?ka. Ni kraja, kjer bi se slialo odpiranje listja spomladi ali drhtljaj mui?inega krilca. Morda zato, ker sem divjak - preprosto ne razumem. Hrup ali moja uesa. Je kaj vredno ivljenje, ?e ?lovek ne more sliati osamljenega krika kozoroga ali no?nega prepira ab v mlaki?... Zemlja ne pripada ?loveku. ?lovek pripada zemlji. To dobro vemo. Vse je povezano med seboj, tako kot druino drui kri. Vse je povezano. ?lovek ni stvarnik tkanja ivljenja, ampak samo vlakno v njem. Kar naredi s tkanjem, dela tudi s samim seboj. Smo del stvarstva: govor poglavarja Seattla ob prodaji zemlje priseljencem leta 1855 (odlomek iz knjige Smo del stvarstva: govor poglavarja Seattla ob prodaji zemlje priseljencem leta 1855)
Ko sem prebiral knjigo Pet regij prihodnosti (Five Regions of the Future), ki sta jo napisala futurista J. Barker in S. Erickson, sem se spomnil knjige Kako je ?lovek postal velikan Iljina in Segala ter govora poglavarja Seattla. Iljin in Segal izredno lepo in zanimivo opisujeta zgodovino ?lovetva (iz te knjige sem se veliko nau?il in se verjetno odlo?il za tudij fizike), vendar je rde?a nit knjige paradigma industrijske drube, po kateri ?lovek obvladuje naravo. Govor poglavarja Seattla pa pravi, da mi pripadamo naravi in da bo pohlep belega ?loveka uni?il zemljo in pustil za seboj samo pu?o. O?itno obstajata razli?ni paradigmi rde?ega in belega ?loveka, ki sta jih dolo?ili tehnologiji, ki jih uporabljata. V uspenici Pet regij prihodnosti avtorja opisujeta razli?ne tehnologije (nekatere so podobne tisti, ki jih opisujeta Iljin in Segal, druge pa so bolj podobne tehnologijam, ki jih opisuje poglavar) in njihov vpliv na drubo in njeno prihodnost. V uvodu ugotavljata, da ve? ne moremo govoriti o visokih tehnologijah, ampak o petih podro?jih prihodnosti. Termin high tech je v svoji knjigi Megatrends, ki je objavljena leta 1978, populariziral znani ameriki futurolog John Naisbitt. Pisal je o visokih (high tech) in nizkih (low tech) tehnologijah. Po mnenju Barkera in Eriksona je danes potrebno bolj natan?no opisati tehnologije, da bi lahko bolje orisali nao prihodnost. Na osnovi ve?letnega raziskovanja tehnologij sta nala novo paradigmo, s katero lahko pojasnita vse tehnologije in njihov vpliv na drubo. Ugotavljata, da imamo 5 razli?nih vrst tehnologij, ki dolgoro?no in temeljito vplivajo na uporabnike le-teh. V svoji knjigi sta opisala teh pet razli?nih tehnologij in prihodnost sveta, ki jih ustvarja vsaka od njih. To so podro?ja prihodnosti. Ker podjetja in nacionalne politike pogosto ne razumejo povezanosti posameznih tehnolokih podro?ij prihaja do napa?nih odlo?itev in usmeritev.
Slika: Pet regij prihodnosti (vir: http://www.globaldialoguecenter.com/exhibits/five_regions/index.shtml) Pri tem predlagata, da o tehnologijah razmiljamo kot o ekologijah (uporabljata izraz TechnEcology) - kompleksnih sistemih. Izbira dolo?ene tehnologije podpira razvoj komplementarnih tehnologij, oziroma zaviranje razvoja tehnologij, ki niso komplementarne z izbrano. Izbira tehnologije pravzaprav pomeni izbiro sveta in drube. Tako je izbira avtomobila z motorjem z notranjim zgorevanjem pomenila odlo?itev za svet, kot ga poznamo danes: globoko odvisen od nafte, cen goriva, transporta, tovarn za predelavo nafte. Celo politi?ne odlo?itve in vojne kot je Zalivska vojna ali Iraka so v dolo?enem smislu posledica te odlo?itve. V ?asu izbire so bili kot monost e elektri?ni avtomobil (Edisona) ter parni avtomobili (ki je vozil 126 milj na uro - na sliki). V primeru izbire alternativnih reitev bi zelo verjetno globalno gospodarstvo, svetovna politika in druba bili druga?ni. Osebno bi elel, da se v Sloveniji ali pa vsaj v Velenju odlo?imo za ?loveke tehnologije, ki temeljijo na naslednjih dejstvih.
Slogan ?lovekih tehnologij je "Mi smo lepi." Nae telo proizvaja izredne proizvode, nekatere teko proizvedemo z drugimi tehnologijami. ?loveke tehnologije so tudi organizacijski management, mikro-krediti, timsko delo, vodenje. Verjamem, da bodo regije, ki izberejo ?loveke tehnologije bolj sre?ne od ostalih, verjetno pa manj bogate v materialnem smislu.[1] [1]?e pa elite ve? zvedeti o knjigi in ostalih tehnologijah poglejte na: http://www.globaldialoguecenter.com/exhibits/five_regions/index.shtml. 2. Svet Thomasa Friedmana: Vro?, raven in natrpan Thomas Friedman je kolumnist New York Timesa, novinar, ki je trikrat dobil Pulitzerjevo nagrado, avtor ve? svetovnih uspenic. Kot novinar je spremljal dogodke na Blinjem Vzhodu, vendar ga je pozneje za?el zanimati proces globalizacije in po obisku Bangaloreja in anghaja je napisal uspenico Svet je raven, v kateri opisuje predvsem Kitajsko in Indijo in ugotavlja, da imajo vsi enake monosti za razvoj. Nekateri avtorji kot je Richard Florida se s to tezo ne strinjajo in pravijo, da je svet koni?ast; nekatere lokacije pritegnejo ustvarjalne ljudi in zaradi tega imajo hiter gospodarski in drubeni razvoj.
Slika: Thomas L. Friedman in naslovica knjige Hot, Flat, and Crowded (vir: http://www.thomaslfriedman.com) Leta 2008 je Friedman napisal uspenico Hot, Flat and Crowded, v kateri ugotavlja, da je Amerika v krizi, ki je nastala po 9/11 in namesto upanja, izvaa svoje strahove. Isto?asno pa je svet v krizi zaradi globalnega segrevanja in ostalih problemov okolja. Po njegovem mnenju sta obe krizi povezani in obstaja reitev, do katere pa moramo priti ?im prej. Podnaslov knjige je Zakaj svet potrebuje zeleno revolucijo in kako lahko obnovimo nao globalno prihodnost. V uvodu Friedman opisuje zgradbo novega konzulata ZDA v Istanbulu, ki je tako varovana, da teroristi pravijo je tako ?uvana, da tam e ptice ne letijo. Prostor, kjer ptice ne letijo, je prostor, v katerem se ljudje ne meajo, v katerem se ne rojevajo zamisli, v katerem ni sodelovanja in kjer se zaupanje ne ustvarja. ZDA si ne morejo dovoliti, da postanejo prostor, v katerem ptice ne letijo. In v nekem smislu se je prav to zgodilo po napadu na WTC v New Yorku. ZDA in svet sta v teavah. ZDA imajo problem, ker so se delno zaradi terorizma in delno zaradi slabih navad v zadnjih tridesetih letih spremenile ter izgubile eljo, da sprejmejo velik izzive. Svet pa ima ta problem, da je postal vro?, raven in natrpan. To pomeni, da globalno ogrevanje, vzpon srednjega razreda vsepovsod po svetu ter hitra rast prebivalstva lahko na planet pripeljejo v zelo nestabilno stanje. V primeru, da ne bomo ukrepali, se bodo iz?rpali viri energije, izginile bodo ivalske in rastlinske vrste, poglobilo se bo energetsko siromatvo, okrepilo naftno diktatorstvo in pospeile klimatske spremembe. Friedman ravno v teh problemih vidi prilonost za reevanje problemov ZDA. ?e elimo razreiti zgoraj navedene probleme, moramo razviti orodja, sisteme, energetske vire in etiko, ki bodo omogo?ali, da se planet razvija na bolj ?isti, trajnostni na?in. To pa predstavlja velik izziv in prilonost za ZDA. ?e ga bodo sprejele, bodo oivele in se ponovno povezale s svetom. Zato Friedman predlaga nov projekt za ZDA, ki ga je poimenoval Oznaka zeleno. S tem projektom bodo ZDA postale vodilna drava na svetu na podro?ju inovacij glede ?iste energije in energetske u?inkovitosti ter etike ohranjanja narave, ker potrebujemo masovne preboje na podro?ju ?iste energije in ve? spotovanja do gozdov, oceanov in biotske raznovrstnosti. V prvem delu knjige Friedman opisuje izzive na podro?ju energije, podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. V drugem delu knjige podaja argumente, kako lahko sprejmemo in odgovorimo na te izzive. Ugotavlja, da ZDA v tem trenutku e niso pripravljene, da opravijo to poslanstvo, vendar se to lahko spremeni s pravilnim vodenjem na lokalni, dravni in zvezni ravni. Po njegovem mnenju so za ZDA v tem trenutku zna?ilni trije trendi (dva negativna in eden pozitiven). Prvi je posledica napada na WTC, ko se je nacija zaprla in izolirala. Drugi negativen in nevaren trend je nastajal po?asi od leta 1980, v katerem so politiki prelagali reevanje problemov, kot so zdravstveni sistem, slaba infrastruktura, reforma priseljevanja v ZDA. Isto?asno pa so subprime posojila (tj. posojila, kjer posojilojemalec ni kreditno sposoben) spremenila obnaanje ljudi. Kazalo je, da je mogo?e uresni?iti ameriki sen brez trdega dela in brez dobre izobrazbe. Vse to je pripeljalo do finan?ne krize. Tretji pozitiven trend po Friedmanu je dejstvo, da je v ZDA e vedno veliko inovatorjev in idealistov. Ljudje prihajajo z idejami, kako pridobiti ?isto energijo, ponujajo nove pristope k izobraevanju, predlagajo na?ine, kako popraviti re?i, ki se morajo nujno popraviti. To pa pomeni, da je deela e vedno vitalna in pripravljena za oivitev. V nadaljevanju Friedman izredno slikovito opisuje nevarnosti, s katerimi smo soo?eni. Navedel bom samo eno prispodobo. Friedman pravi; predstavite si naslednje: vozite se v avtomobilu po avtocesti. Po vsakem prevoenem kilometru vrete iz avtomobila vre?ko s 300 grami odpadkov. ?e vozite Hummer vrete dve vre?ki. In zamislite si, da prav to delajo vsi vozniki na avtocesti. Kako bi se pri tem po?utili? Verjetno ne preve? dobro. In to pravzaprav mi vedno delamo, ko se vozimo. Sicer ne me?emo odpadkov, ampak izpu?amo v ozra?je toplogredni plin CO2 . To pomeni, da od Velenja do Ljubljane - ?e ne vozite Hummerja - v povpre?ju v ozra?je izpustite 27 kg ogljikovega dioksida. Ve?ina od nas o tem sploh ne razmilja. Naredil sem majhen test in vpraal znance ali vedo, koliko CO2 oddaja njihovo vozilo. Nih?e ni poznal odgovora. Posebno poglavje Friedman posve?a biotski raznovrstnosti, ki ne samo omogo?a, da ivimo, ampak tudi, da se prilagajamo spremembam. Spremembe so edina stalnica in brez raznovrstnosti bi se teko prilagajali spremembam. Kmetija, ki goji samo eno kulturo, lahko v primeru bolezni te kulture propade. Oseba, ki vlaga ves denar v eno vrsto delnic, lahko finan?no propade. In ?e bomo z monokulturami uni?ili raznovrstnost, ki proizvaja materiale, ki jih potrebujemo za prilagajanje spremembam, bomo v teavah. V knjigi je opisan tudi problem, o katerem pri nas malo govorimo. To je energetska rev?ina. Po podatkih svetovne banke 1,6 milijarde ljudi (vsak ?etrti prebivalec na svetu) nima rednega dostopa do elektri?nega omreja; v podsaharski Afriki je to 500 milijonov ljudi, v Indiji, Pakistanu in Bangladeu 700 milijonov, 50 odstotkov celotnega prebivalstva oziroma 90 odstotkov prebivalstva, ki ivi v ruralnih podro?jih. ?e ivite na vasi, ki je energetsko revna, ne morete ?rpati ?iste vode, nimate komunikacij, ne morete delati na ra?unalniku ali se priklju?iti na Internet. Vsi problemi deel v razvoju so tudi energetski problemi. Problemi izobraevanja so problemi pomanjkanja u?iteljev in pomanjkanja energije, problemi zdravja v Afriki so problemi pomanjkanja zdravnikov in zdravil, ter tudi pomanjkanja energije, ki bi poganjala medicinsko opremo in hladila zdravila. Zato je potrebno spremeniti predvsem ruralna podro?ja v deelah v razvoju in omogo?iti prebivalstvu, da ne odhaja v mesta, kjer lahko dobijo delovna mesta. To pa je mogo?e samo, ?e bodo informacijske in energetske tehnologije delovale skupaj, ker bo to omogo?alo porazdelitev in povezavo ter ravnoteje globalnega in lokalnega. Brez energije ni proizvodnje, brez povezovanja ni poslov. Friedman vidi reitev v ?istih elektronih, pridobivanju elektri?ne energije iz solarne energije in njenem shranjevanju, predvsem v solarni termalni energiji, kjer energija son?nih arkov poganja elektri?ni generator (kot v klasi?nih elektrarnah), ki proizvaja elektriko iz pare vendar brez kodljivih emisij. Toda da bi to dosegli, moramo imeti veliko ve? inovacij, s katerimi bomo prili do ?istih virov energije in isto?asno pove?ali u?inkovitost porabe energije. Poleg tega je potrebno, da spotujemo etiko ohranjanja, ki predstavlja ob?utek odgovornosti do narave in naih potomcev. To pa pomeni, da moramo razviti nove navade in naravnanost do porabe. ?e bomo razvijali nove tehnologije in pove?evali porabo, ne bomo ni? naredili. Friedman se zaveda tega problema in pravi, ?e bomo dolo?ali, kdo lahko ima avtomobil, bomo spreminjali na?in ivljenja. ?e pa bomo omejili velikost motorja ali hitrost vozil, ne bomo bistveno vplivali na?in ivljenja posameznika. Ali pa ?e bomo zahtevali, da se lu?i v pisarnikih prostorih ugasnejo po 22. uri, ali zahtevali, da so mobilni telefoni, Ipodi narejeni iz materialov, ki se lahko reciklirajo, ne bomo bistveno vplivali na ivljenjski slog posameznika. Avtor si e posebej eli, da bi ZDA ?im prej postale neodvisne od nafte, ker poleg onesnaevanja nafta omogo?a nastajanja nedemokrati?nih reimov (petrodictatorship) v deelah, ki so bogate z nafto. Pri tem navaja zanimivo razmiljanje ejka Jamanija, savdskega ministra za nafto, ki je svoje kolege v OPECu stalno opozarjal, da cene nafte ne smejo biti previsoke, ker se je bal, da bodo zahodne drave sproile masovne inovacije na podro?ju obnovljivih virov energije (veter, sonce, plima, valovi,...). Pravijo, da je Jamani rekel: Fantje, kamena doba ni izginila, ker je zmanjkalo kamenja. Kon?alo se je, ker so ljudje izumili alternativna orodja, narejena iz brona in eleza. Zavedal se je, da ?e bodo deele porabnice nafte zdruile razvojne potenciale za proizvodnjo obnovljivih energij, se bo obdobje nafte kon?alo. Jamani je vedel, da mora cena nafte biti dovolj nizka, da ne sproi masovnih inovacij na podro?ju obnovljivih virov energije. Friedman pa eli ravno, da se sproi ta proces. Pravi, da naj spodbudimo 10.000 inovacij na podro?ju ?iste energije v 10.000 garaah in v 10.000 laboratorijih. Trg nam bo dal, kar elimo, vendar samo, ?e bo dobil pravi signal: davek na ogljikov dioksid, pove?an davek na gorivo, obvezno uporabo obnovljivih virov, posredno obdav?enje emisije ogljikovega dioksida ali pa kombinacijo vseh teh ukrepov. Naslednje podro?je, ki je po oceni avtorja pomembno, je povezava IT (informacijskih tehnologij) z ET (energetskimi tehnologijami), ki jo imenuje Energetski internet. Z uporabo informacijskih tehnologij lahko razvijemo pametno elektri?no omreje, ki bo omogo?ilo razli?ne cene za elektri?no energijo, dobavljeno v razli?nih terminih, razli?ne cene za energijo pridobljeno iz razli?nih virov, iz razli?ne oddaljenosti. Isto?asno pa bodo v inteligentnem domu porabniki elektri?ne energije povezani z ra?unalnikom, ki bo nadzoroval in optimiziral porabo. S tem bomo zmanjali porabo energije in posledi?no tudi emisijo toplogrednih plinov. Velika ra?unalnika podjetja (Microsoft, Google) resno delujejo na tem podro?ju. O?itno so mnoge ideje Friedmana podobne idejam predsednika Obame, ki je e v volilni kampanji govoril, da bodo ZDA postale neodvisne od nafte, da bo v ospredje postavljal obnovljive vire energije. Tudi njegova prva dejanja kaejo, da se je odlo?il za Oznako zeleno. Veliko bo vlaganj v modernizacijo elektri?nega omreja, infrastrukture; gre za najve?ja vlaganja v znanost v zgodovini ZDA. Verjamem, da bo vse to dalo pozitivne rezultate. Kaj pa mi lahko izvle?emo iz knjige? Veliko. Razmiljamo zeleno, vlagajmo v razvoj ?istih tehnologije, spodbujamo inovatorstvo na tem podro?ju, podpirajmo znanost. Zanimivo je, da smo v Gorenju e v 1990tih izvajali projekt Slovenski dom, ki je imel za cilj povezovanje vseh aparatov v ra?unalniko omreje in s tem bi omogo?ili bolj var?no delovanje ter pove?ali varnost doma. Vendar ni bilo zanimanja po implementaciji tega razvojnega projekta. ele po letu 2000 se je ponovno za?elo intenzivno delati na tem podro?ju. Verjetno bi lahko do tedaj e veliko naredili. Vsekakor pa je prijetno vedeti, da smo tisto, o ?emer pie Friedman, poskuali narediti e 15 let prej, preden je izla knjiga. Vsekakor pa se ob branju knjig rojevajo zanimive ideje, ki sodijo na podro?je socialnih inovacij. Mogo?e bi druga?e razmiljali o vonji, ?e bi na vsakem avtomobilu z velikimi ?rkami pisalo, koliko CO2 proizvaja na 100km. Ali pa ?e bi namesto te?aja varnosti pri delu, v podjetjih, v katerih ve?ine teh nevarnosti ni, uvedli te?aje var?evanja z energijo. Verjetno bi bili takni ukrepi veliko bolj u?inkoviti kot zgolj podatki o porabi goriva ali pa formalno izvedeno izobraevanja varstva pri delu.
3. Problem razli?nih hitrosti Heidi in Alvin Toffler sta znana amerika futurista. Leta 2006 sta objavila knjigo Revolutionary Wealth (Revolucionarno bogastvo), ki je rezultat dvanajstletnega dela in v kateri opisujeta, kako bo nastajalo bogastvo v 21. stoletju, kdo in kako ga bo pridobival. V prvem delu knjige Heidi in Alvin Toffler opisujeta krizo, ki je posledica "efekta desinhronizacije" ko drave hitro razvijajo napredno gospodarstvo, najbolj pomembne institucije sistema pa zaostajajo. Kaj se dogaja, ?e je ena ustanova v drubi hitreja v spremembah kot druge pomembne ustanove? Tofflerjeva pravita, da ni znanstvenega odgovora na to vpraanje, vendar lahko pogledamo, kaj se dogaja v ZDA, ki predstavljajo najbolj razvito gospodarstva 21. stoletja na svetu.
Slika: Alvin in Heidi Toffler in naslovica knjige Revolutionary Wealth (vir: http://www.alvintoffler.net) Da bi to nazorno pokazala, Tofflerjeva vzameta kot prispodobo avtocesto, po kateri se vozijo razne ustanove amerike drube. Ugotavljata naslednje:
Iz te prispodobe sledi, da so ZDA soo?ene z veliko razliko med zahtevami hitro razvijajo?ega novega gospodarstva in po?asne institucionalne strukture stare drube. Te birokratske strukture iz ?asa industrijske dobe zavirajo razvoj naprednega sistema za ustvarjanje bogastva, ki temelji na znanju. Problem je v tem, da ve?ina politikov, voditeljev civilne drube in gospodarstvenikov ni jasno razumela preprosto dejstvo, da napredno gospodarstvo potrebuje napredno drubo, ker je vsako gospodarstvo proizvod drube, katere sestavni del je in je samo odvisno od klju?nih institucij te drube. Zanimivo bi bilo analizirati, kako je pri nas. Literatura:
|
